URN_NBN_SI_DOC-H4A8VEGS

Dve italijanski fotom ehanski izdaji V zad n jih nekaj letih se je poja­ vila n a italijanskem knjižnem trg u m nožica knjig, ki govore o zgodovini Gorice, T rsta, Istre in D alm acije. Med n jim i zbujajo posebno pozornost fotom ehanske edicije n ek ate rih red­ kejših del. V siljuje se vprašanje, čem u ta k a vnem a, kakršne do zdaj nism o poznali. V endar p a bomo to v p rašan je pustili ob stra n i in raje sam o opozorili n a dve knjigi, ki sta povezani z našo preteklostjo. To sta : 1. Carlo Combi: Saggio di biblio- grafia istria n a pubblicato a spese di u n a Societä P atria. R istam pa foto- m eccanica. Bologna, F orni Editore, 1967. 2. H istoriae U rbium et Regionum Italiae R ariores. Vol. X LIX : Coro- grafia ecclesiastica o sia descrittione della cittä e della diocesi di G iusti- nopoli detto volgarm ente Capo d ’Istria . O pera di Paolo N aldini. Ve­ nezia, 1700. R istam pa fotom eccanica. Bologna, F o rn i Editore, 1967. Carlo Combi (1827—1884), rojen K oprčan, je tiskal svojo bibliografijo leta 1864 pri koprskem tisk arju Ton- delliju. Delo je za tisti čas k ar bo­ gato, saj vsebuje 3060 bibliografskih enot. Im a pa, žal, nekaj zelo velikih hib. Combi ne om enja v svoji biblio­ grafiji n iti enega dela n a slovenskem ali srbohrvaškem jeziku. K aj je bilo v ozadju? D ejanski pobudnik bibliografije je bila skupina 21 poslancev v istrskem deželnem zboru, ki bi m orali aprila 1861 izvoliti poslance v dunajski p ar­ lam ent. Ob glasovanju so nam esto im en kandidatov nap isali: Nihče (N essuno). Na ta način so izrazili svojo zahtevo po priključitvi k Italiji. To p a je bila prva večja politična ak­ cija italijanskega iredentizm a v Istri. Ta skupina je skupaj z nekaterim i som išljeniki zbrala d en ar za Combi- jevo bibliografijo in z njo n a j bi svetu dokazala, da je Is tra ita lija n ­ ska. Za sestavljanje bibliografije pa so zbrali moža, ki je povsem ustrezal. Combi je nam reč v svojih političnih razpravah stalno trdil, da so istrski Slovenci in H rv ati n a najb o ljši poti, d a se italianizirajo. Napovedal jim je potem takem narodnostno sm rt. Komu p a n aj danes še koristi bibliografija, ki sloni n a tak šn ih koncepcijah? P ri sosednih H rv atih (Istra ) ni šla mimo neopažena stoletnica Com- bijeve bibliografije. R om an L ukin je v razpravi »Prva istarsk a bibliogra­ fija« prav tem eljito obdelal njene pro­ blem e (B ibliotekarstvo, 1967, str. 43 do 54). Precej drugačna je zadeva z Nal- dinijem , koprskim škofom, rojenim 132