Iz naše organizacije SU|. rHk.i Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 2. aprila v Gomilskem. Dan je bil lep, ne tako udeležba! Bilo bi lepo, ako nekatere tovarišice spremene svoj načrt. — Za rednim izostajanjem naj pride redna udeležba društvenih zborovanj! Iz mnogovrstnega dnevnega reda navajam sledeče: Pozivu za obrambni sklad so se odzvali vsi društveniki. Razpletel s<3 je živahen razgovor o sanaciji Zavezinih listov ter o poslovnem redu Žaveze. Tov. predsednik je cpetovalno pozival vse tovariše, da naj se zavedajo stanovske dolžnosti in naročajo stanovsko glasilo. Načrt o poslovnem redu sta tov. Zotter in Flere natančno proučila ter podala k posameznim točkam dodatke, izpremembe in predloge, ki jih je društvo po živahnem razgovoru sprejelo. Delegatom Zveze sta bila izvoljena tov. Flere in Gomsi, onim Zaveze tov. Flere z gospo soprogo. Velezanimiv je bil referat o 401etnem življenju našega društva. Tov. predsednik ga je po virih zapisnikov natančno proučil in nam ga podaval živo. Oživelo je društvo 22. januarja 1874 v Mozirju. Začetek je bil majhen, a krepak! A ker je bil krepak in so bili njegovi voditelji možje volje, mu je bilo sojeno življenje. — Stalo je društvo vsekdar na braniku za naše pravice, v šoli in izven te. Bilo je vedno stanovsko, a vsekdar tudi narodno društva! — Živelo je dneve veselja, a še več pomanjkanja in zatiranja. In sedaj? — Na prehodu smo v dobo, ki obeta lepših časov. Dolžnost nam je, delo ustanovnikov tirja, da na prebitih 40. letih zagrebemo mejnik slavja, ki naj bo tudi uvod v novo življenje štajerskega učiteljstva in pa Sav. učiteljskega društva. Cujmo klice naših prednikov, da nas ne zadenejo besede društvenega voditelja iz leta 1875: »Obžalujem, da še spi}o nekateri na duši in se ne brigajo za naše društvo!« UurUku Goriško učiteljsko društvo je imelo dne 2. aprila t. 1. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila prav lepa. Predsednik pozdravi navzoče učiteljstvo. Nato se je spomnil umrlih članov v minulem društvenem letu: okr. šol. nadzornika Franca Vodopivca in tovarišev Beleta in Hojaka. Spomnil se je tudi umrlega dež. šolskega nadzornika viteza Klodiča SabladoJskpga* ki ima precej zaslug za ljudsko šolstvo. V znak sožalja so vstali vsi navzoči s svojih sedežev. Nato je med drugim omenil, da mu je zagotovil deželni glavar dr. Faidutti, da bo v najkrajšem času sankcioniran zakon glede stanarine, vštevši jo v pokojnino, ker so odstranjene vse ovire. Ko je dal še več pojasnil glede gmotnega položaja učiteljstva v goriški deželi i. dr., otvoril je razgovor o.tem vprašanju. Debata je postala prav živahna. K besedi se je oglasilo več tovarišev. Obsojalo se je tudi sedanji razpor, ki je nastal med učiteljstvom v sežanskem okraju in tržaški okolici. Vsi so bili y tem edini, naj se poravna ta prepir mirnim potom. Res, pot, ki so si jo »novostrujarji« začrtali, je jako neugodna v sedanjem času za učiteljski stan. Sicer je razpor prišel že tako daleč, da bo težka vsaka poravnava. Morda se pride do miru potom deželnega slovenskega učiteljskega društva, ki se ga ustanovi prihodnji mesec. Sploh obsojajo ta neutemeljeni boj vsi trezno misleči! Ni lepo, da se meče iz odbora učiteljskih društev zaslužne može, ,ki so osiveli v svoji službi in so se vedno živo zavzemali pri vsaki priliki za stanovske interese. Podirati je lahko, a težje zidati! Po končnem debatiranju se je sprejelo soglasno sledeče resolucije: I. Učiteljsko društvo za goriški okraj protestuje, da namerava deželni odbor uporabiti državni prispevek iz predodkazov v druge namene nego za izboljšanje učiteljskih plač. Ta je določen v prvi vrsti za ureditev učit. plač. Tudi naj sestavi deželni odbor zakonski načrt, ki uredi pravno razmerje gorjškega učitelj- i*?:. ... UČiteljs-tvo naj deluje pb svojih močeh za slovensko politiško društvo.. zahteva pa od njega, da pozove samostojne poslance, da dajo učiteljstvu to, kar mu že davno pritiče. III. Določeno draginjsko doklado naj razdeli c. kr. okrajni šolski svet enakomerno med vse učiteljstvo goriškega okraja. IV. C. kr. okrajni šolski svet naj uredi potrebno, da bo prejemalo učiteljstvo goriškega okraja svoje mesečne prejemke čekovnim potom. Tajnik tov. Jakob Rojic poda letno poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje društvo dva častna in 140 rednih članov. Tekom leta sta bili dve zborovanji z enim predavanjem in dva javna shoda za učiteljstvo goriške dežele. Zborovanj in shodov se je učiteljstvo v prav velikem številu udeleževalo. Razen s predavanji se je društvo pri vseh zborovanjih, odborovih sejah in shodih resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih in stanovskih zadev. Poročilo tov. Pavla Plesničarja kaže 811 K 75 v dohodkov in 468 K 86 v stroškov, torej 342 K 89 v preostanka. Ta bi bil še večji, ako bi vsi člani storili svojo dolžnost in poravnali društvenino. Sklenilo se je iztirjati zaostanke potom poštnih nalogov. Pregledovalcem računov sta bila voljena tov. Merljak in Praprotnik. Preden se je prešlo k volitvi novega odbora, je priporočal tov. Urbančič, naj se ustanovi deželno slovensko učiteljsko društvo v smislu Zavezinih pravil. Zbere naj se pet članov, ki sestavijo tozadevna pravila. Prvi četrtek maja naj se skliče ustanovjii shod, ki osnuje slov. deželno učiteljslto društvo. Sprejeto. V pripravIjalni odbor so bili voljeni: gca. Amalija Jelšek, tovariši Rakovšček, Hreščak, Urbančič, Kunc. Nato je izrekel tov. Zgonik v imenu učiteljstva presrčno zahvalo predsedniku tov. Križmanu za dosedanje neumorno in požtrvovalno delovanje za blagor učiteljstva ter želi, naj bi se tudi vbodoče vedno potegoval za koristi učiteljstva. Na predlog tov. Možine se je volilo novi odbor po listkih. V odbor so bili izvoljeni tovariši: Križman Igaacij, Bajt Fran, Furlani Leopold, Medvešček Peter, Možina Anton, Verč Alojzij, Urbančič Alojzij, Mermolja Franc, Plesničar Pavel, Merljak Franc in Rojic Jakob. Namestniki so: Nemec Peter, Zgonik Viktor, Praprotnik Edvard. Berce Josip, Faganelj Anton, Reja Leopold. Odbor je ostal tedaj stari z malimi izpremembami. Učiteljstvo je pokazalo zaupanje dosedanjemu odboru, ta pa je dolžan ščititi in braniti koristi učiteljstva ter se vedno in povsod potegovati za stanovske interese, potem bo lahko podal tudi koncem tekočega društvenega leta račun o svojem delovanju. Zato pa krepko na delo!