VVANO
f'{/uMice.„
NO. 25
Ameriška Domovina
- Va'I
ECOZM
■V’-.rv ■ >v/
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Jl
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Fanfani ns bo mop! iti prehiiro na levo
Večina v krščanski demokraciji se je na strankinem kongresu v Neaplu odločila za srednjo pot.
RIM, Italija. — 'Kongres laške krščanske demokracije je sicer glasoval 'L 75'i večino za spremembo politične smeri na levo, kar 'je bila že davno želja sedanjega ministrskega predsednika Fanfanija, toda s tem še ni izrekel zaupnice Fanfaniju. To se je pokazalo pri volitvah za glavni strankin odbor, ki šteje 176 članov. Delegatje na kongresu so izbrali samo 120 članov, o-stale izvolijo ostali strankini organi.
Od kandidatov, izvoljenih na kongresu pripada skupini, ki jo vodi zmerni glavni tajnik stranke Moro, kar 75, dočim ima Fanfani v odboru zaenkrat samo 39 pristašev. Glavna politična sila v Italiji je torej generalni tajnik Moro in ne Fanfani. Moro ni pokazal nobene želje, da postane predsednik vlade, zato bo stranka predlagala predsedniku republike, naj ostane Fanfani še naprej ministrski predsednik. Kongres mu je že v naprej pristrigel peroti. Postavil se je na stališče, da Nennijevi socijalisti
ne smejo priti v vlado, pač pa se Fanfani zaenkrat lahko z njimi pogodi, da ga bodo v parlamentu podpirali. Potemtakem bo Italija zopet dobila rnanjšiit-sko vlado; samo sedaj jo bode podpirali Nennijevi socijalisti in ne več male sredinske in desničarske stranke.
Koliko je vse skupaj račun brez krčmarje, bo povedal Nen-ni, ko bo Fanfaniju povedal, poč kakšnimi pogoji mu je voljan nuditi poditi politično v parlamentu, posebno, koliko časa jt Pripravljen čakati pred vrati ne vstop v vlado.
Novi grobovi
Anthony Ziherl
Po dolgi bolezni je preminul Cleveland Clinic bolnici 59 let stari Anthony Ziherl z 1874 E. 225 St. v Euclidu. Zapušča soprogo Mary, roj. Godesa, sinova Anthonya D. in Stanleya G., dva vnuka, mater Thereso, roj. Ron-ko, brata Franka in Louisa, ki vodita Z & W Machine Cc., kjer je bil pokojnik zaposlen, sestri Frances Homick in Mary Cerk. Brat Joseph je umrl pred več leti. Rojen je bil v Lloydale v Pennsylvaniji. Bil je član HBZ br. 14, Holy Rood Commandery, Covenant Blue Lodge in A1 Si-rat Grotto. Pogreb bo danes ob 10:30 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 Sit. na Lakeview pokopališče.
Antonija Sila
Danes zjutraj je umrla 71 let stara Antonija Sila z 916 Wood-mere Drive. Pogreb ima v o-skrbi L. Ferfolia pogreb, zavod.
Jennie Klaus
Preteklo noč je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 73 let stara Jennie Klaus s 16106 Huntmere Ave. Zapustila je moža Vincenca, sinove Vincenca, Amthonya, Franka, Augusta in Josepha, hčeri Helen Bacher in Ann Heckman ter druge sorodnike. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Čas ?e ni določen.
-----c-----
čahodnonemŠka armada prevzela v varstvo nov del meje
Moskva ima apetit do ameriških letalskih družb
CLEVELAND, O. — V Ameriki imamo od Kanade do Argen-tine vse polno malih letalskih družb, ki finančno niso ravno najbolj podprte. Mednje je spadalo tudi večje letalsko podjet K v Kostariki. Ko se je začelo kati za svoj obstoj, so ga hotel kupiti moskovski agentje, prehitela jih je naša letalska družba “Pan American.” Dobila Podjetje v svoje roke, čeprav se PD tem ni držala naših zakonov. Kadi tega je Pan American pri-šla v preiskavo, ki je bila kon čana pretekli teden.
Nadzorni organ, to je federal 11 i Odbor za civilno letalstvo je družbo osvobodil vsake odgovornosti. Postavil se je na stali-^e> da se je Pan American rav hala v interesu naše narodne Varnosti in da bi take slučaje gotovo vpošteval tudi naš Kon-Sres, ko je glasoval o zakonu ako bi ga bil kdo na to opozoril.
CL.OUOY
F 4
prerok
pravi:
Oblačno in vetrovno. Naj višja temperatura 49.
Frondizi brani svojo politiko do rdečo Kube
Argentinski glas za izključitev Kuhe iz Organizacije ameriških držav bi bil po njegovem hud udarec načelu nevmešavanja m samoodločbe.
BUENOS AIRES, Arg. — Vodniki argentinskih oboroženih sil so pritisnili na predsednika republike Frondizija, da je odpoklical poslanika iz Havane in obljubil, da bo Argentina na seji sveta Organizacije ameriških držav glasovala za izločitev predstavnikov Castrove Kube od vsega njenega dela.
Predsednik A. Frondizi je kljub ostri kritiki njegove politike do Kube v vojaških krogih to na zborovanju v Parana odločno branil češ, da bi argentinska podpora predlogu za izključitev in sankcije proti Kubi pomenila hud udarec načeloma politike nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in načelu samodoločbe narodov. Zatrjeval je, da je Argentina pokazala svoje odločno nasprotovanje komunizmu in njegovemu širjenju v Ameriki s tem, da je glasovala za oni del resolucije, ki poudarja, da je sedanja vlada na Kubi nezdružljiva z ameriškim političnim redom in načinom življenja, z ljudsko svobodo in človečanskimi pravicami.
Frondizi se skuša spretno izogniti zameri pri levičarjih in podpornikih Castra, da mu to ne j bi škodovalo pri prihodnjih vo-[litvah, ki niso več daleč. Če mu | bo to uspelo, je seveda drugo i vprašanje, kajti nobenega jam-
Esn. Ooldwatei voljan pomagati v votivni borbi proti sen. F. Lauscheiu
CLEVELAND, O. — Sen. B. Goldwater iz Arizone, vodnik konservativnih republikancev, je izjavil pretekli teden, da je voljan pcmagati republikancem v volivne.n boju za zvezni senat proti demokratu Franku J. Lau. schetu.
V ohijskih republikanskih krogih so prepričani, da republikanskemu kandidatu tudi pomoč Golidwatefja ne bo pomagala k zmagi nad Lauschetom, ki se jo izkazal kot eden najbolj uspešnih kandidatov za javne urade v vsej zgodovini države.
LONDON, Vel. Brit. — Glav li poveljnik čet NATO v Evropi |stva ni, da se ne bodo vodniki
uneriški general Norstad je od-■edil, da naj nemška armada orevzame še del vojaških po-tojank na vzhodni meji proti Jusom. Te postojanke je čuvala io sedaj angleška armada.
Anglija ni pošiljala tja niko-i dosti čet in se je zmeraj bolj ipirala, da bi držala vse posto-anke. Med tem je nemška vla-la dala Norstadu na razpolago ickaj novih divizij, ki bodo se-iaj prevzele posle od Angležev. Angleške čete bodo v Nemčiji ^edaj v glavnem branile Ham-uurg pred morebitnim nepričakovanim napadom z ruske stra-li.
oboroženih sil uprli njegovi politiki.
Nov sovjetski preskus atomskega orožja
WASHINGTON D. C. — Ko-misija za atomsko energijo je objavila, da so v Sovjetski zvezi pretekli petek izvedli atomsko eksplozijo mrle jačine pod zemljo.
To je prvi poskus te vrste v Sovjetiji, kar jih je ameriška A-tomska komisija objavila in prvi atomski preskus v Sovjetiji od lanskega novembra, ko je Hruščev objavil, da je vrsta pra-rkuisov zaključena.
------o-p----
Castro namerava preurediti Kubo po moskovskem vzorcu
MONTEVIDEO. Urug. — Di-plomatje, ki so se. razgovarjali z kubansko delegacijo' v Punta del Este, so zvedeli, da namerava Castro preurediti Kubo popolnoma po moskovskem vzorcu.
Ustanovil bo “kolektivno vodstvo” v obliki ‘“prezidija.” Castrova stranka bo seveda imela monopol v politiki, formalno jo bo vodil glavni odbor, ki bo izvolil prezidij. Obstojala bo seveda še zmeraj vlada, toda bo več ali manj le izvršilni organ “prezidija.” Castro sam bo predsednik vlade in glavni tajnik stranke, torej isto, kar je Hruščev v Moskvi, g.
Diplomatje so tudi zvedeli, da misli Castro ubogati Moskvo tu-
ZDRUŽENE DRŽAVE ZAVRLE
VSAKO TRGOVANJE S KUBO
Predsednik Združenih držav Kennedy je odredil ustavitev vsakega trgovanja s Castrovo Kubo. Tja bo mogoče v skrajno omejenem obsegu pošiljati le zdravila in hrano. V glavnem je prizadet izvoz kubanskega tobaka v Združen? države v vrednosti okoli 35 milijonov dolarjev na leto. Odredba je hud udarec kubanski trgovini.
WASHINGTON, D. C. — V okviru sklepov v Funta del Este in v zvezi z novimi odločitvami v ameriški politiki proti Casfrovi Kubi je predsednik Kennedy odredil ustavitev vsakega trgovanja s Kubo z izjemo omejenih količin zdravil in hrane. S to odredbo je v glavnem prizadet izvoz tobaka s Kube v Združene države, ki je preživel prvo strogo omejitev trgovanja s Kubo lani. Ta trgovina je prinašala Castru okoli 35 milijonov dolarjev letno ali nekako tretjino vseh deviz kubanske zunanje trgovine v zadnjem letu. Zahodna poluta se hoče zavarovati pred širjenjem komunizma s tem, da omejuje svoje zveze, trgovinske, kulturne in diplomatske, s Kubo, ki je bila v tem delu sveta proglašena kot oporišče komunizma in izhodišče njegove propagande za vso Ameriko, Severno, Srednjo in Južno.
Nova odredba o ustavitvi tr-govanja s Kubo bo stopila v ve- 7f Ijavo v sredo. Združene države /J	tj C* L/CoLI
kot vodnik boja proti komuniz- TOKIO, Jap. — Robert Kenne-
mu bodo skušale v naslednjih tednih pripraviti za sodelovanje na tem področju tudi ostale države zahodne polute, med njimi tudi Kanado, ki za sedaj ne kaže nobene posebne volje, da bi pretrgala svoje trgovske posle s Kubo.
Po vesteh iz vladnih krogov je to le eden izmed ukrepov, ki naj pomaga zgraditi trden obroč okoli Castrove Kube in jo podi v zunanji politiki. Potemta- polnoma ločiti od ostalih držav kem ne bo prijatelj ne s Titom 1 Amerike, prav posebno onih na
ne s kitajskim Maom.
področju Karibskega morja.
N E w D E L H i, ind. — Kljub Žena guv. Rockefellerja
vsem n a p ovedim astrologov,	vložila tožbo Za
da bo nastopila z današnjim dnem nevarnost uničenja sve-
ta, sc Zemlja mirno vali dalje okoli Sonca. Napovedi astro-
ločitev
RENO, Nev. — žena guv. N. Rockefellerja je prišla pretekli
logov so povzročile velik strah 'petek sem in prijavila tu svoje in zmedo ne samo v Indiji J bivališče, da pripravi vse po-ampak tudi v drugih deželah'trebno za ločitev zakona.
južne Azije.
DJAKARTA, Indonez. — Sku-
Zastapnik guv. Rockefellerja je lani v novembru objavil, da
pinc študentov so n a p a d 1 e ! sta se guverner in njegova žena
včeraj s kamenjem ameriško poslaništvo, ko je prišla v javnost vest, da so ZDA dovolile Nizozemski uporabo njepih le-
odločila prijateljsko za razhod. Uradno ločitev je verjetno zavlekla smrt njunega sina Michaela nekje v obrežnem predelu tališč za prevoz vojaških o- Nove Gvineje nekaj tednov kas-krepitev na Novo Gvinejo. |neje.
Republikanci zaplavali na debelo v politiko
CLEVELAND, O. — Tudi republikancev ne smemo pozabiti. Tudi oni so zaplavali v politiko s tako vnemo, ki je nismo videli pri njih že dolgo časa. Našli so celo novo geslo za svoje politične pohode:	“Republikanci
začenjajo s programom zmage!” Ni čuda, da so si izbrali tako geslo, saj jim je sam Eisenhower zaklical: “Fantje, pljunite v roke, vaš čas je prišel!” In res so pošteno prijeli za delo.
Pretekli teden so organizirali po deželi kar 16 političnih večerij in povrhu še velik političen shod. Namen vseh političnih prireditev je bil nabiranje denarja za jesensko volivno kampanjo. Akcije so se udeležili vsi republikanski voditelji z Eisen-howerjem na čelu. Eisenhower sam je po stari navadi očital demokratom razsipnost, na kar je dobil od svojih nasprotnikov odgovor, da njegov federalni deficit iz 1. 1959 v znesku 12.5 bilijonov še zmeraj nosi zastavo nad
vsemi demokratskimi, kar jih je bilo v mirnem času.
Najbolj se je postavil senator Goldwater, ki si je izbral Cleveland za mesto svojega vehementnega napada na Kennedya in njegovo politiko. Tako je Cleveland imel vsaj en večer v preteklem tednu podobo razgibanega političnega življenja. Republikanci so priredili za senatorja politično večerjo z običajno vstopnino po $100 na osebo. Udeleženci so z veseljem ugotovili, da je biig večerja neobičajno dobra, kar je pri političnih večerjah velika izjema. Celo vino je bilo, kot se spodobi za prispevek sto dolarjev. Večerje se je udeležilo skoraj 3,200 republikancev, za republikansko blagajno je torej ostala kar čedna vsota. Po večerji so odprli vrata na galerijah za tiste republikance, ki so večerjali kar doma, in teh je bilo po republikanskih računih okoli 5,000, po policijskih pa le okoli 2,500. Kaj hočete, štel jih ni nihče, vsak jih je samo cenil, policija je pa v službi
demokratskega režima in ima pravico, da ceni število prisotnih po svoji skušnji, ki je navadni gledalci nimajo.
Glavni govornik na večerji je bil senator Goldwater, ki je znova dokazal, da je izredno dober ljudski govornik. Navzoči so njegovim izvajanjem z napetostjo sledili in niso varčevali s pritrjevanjem. Je pa senator tudi res krepko udrihal po demokratih in Kennedyu povedal marsikatero bridko besedo.
Goldwater se je najpreje spravil na vprašanje zalog deželnih pridelkov. Očital je Kennedyu, da vodi javnost za nos, ko trdi, da je znižal federalne zaloge. Seveda jih je znižal, toda samo na papirju: znižal je cene zalogam, množine so ostale nespremenjene. To se je zgodilo v lanskem juniju, tako je trdil Gold-water.
Goldwater se je spodtaknil tudi ob Kennedyevo zdihovanje radi prevelikih zalog strateškega materijala. Čemu tako zdiho-
vanje, je rekel Goldwater, ko je Kennedy imel kar osemkrat priliko, da glasuje kot senator proti zalogam, v resnici je pa proti njim glasoval samo enkrat!
Goldwaterju seveda tudi to ni prav, da je Kennedy nastavil toliko levičarjev na vodilnih mestih v federalni upravi. Povedal je poslušalcem, da je naštel kar 40 takih, ki so člani znane organizacije “Amerikanci za demokratsko akcijo, ki je v republikanskih očeh že čisto ne meji komunizma.
Svojim poslušalcem je svetoval, naj se bolj brigajo za zmago pri letošnjih volitvah kot za predsedniške v 1. 1964. Rekel pa je, da je prepričan, da bodo republikanci dobili letos večino vsaj v predstavniškem domu. Po svojem govoru je odgovarjal na številna vprašanja z isto duhovitostjo, ki jo je pokazal v svojem govoru.
Skratka vsi so bili zadovoljni z republikanskim shodom, ki naj bi bil vzor, kako je treba delati politiko v našem mestu.
dy, predsednikov brat in pravosodni tajnik, je pristal vče raj z ženo na tukajšnjem letališču in pozdiavil gostitelje \ japonščini. Sprejem je bil več kot navdušen. Robert bo ostal na Japonskem en teden, nato pojde v Indonezijo.
HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je včeraj pred veliko množico sredi Havane ostro
napadal Združene države, iz-kjučitev Kube iz Organizacije ameriških držav v Punta del Este ter ustavitev vsake trgovine Združenih držav s Kubo. Zatrjeval je, da vse to ne bo moglo ustaviti pohoda revolu cije v Latinsko Ameriko.
PARIZ, Fr. — V Franciji kot \ Alžiriji vlada napetost in pri čakovanje, kaj bo predsednik republike De Gaulle nocoj javnosti preko radia in televizije povedal. Trdijo, da še no bo naznanil sporazuma z alžirskimi uporniki.
NEW VORK, N.Y. — Danes bo glavna skupščina ZN začela razpravljati o kubanski tožbi Združenih držav češ, da to pripravljajo nov napad na Kubo.
MOSKVA, ZSSR. — Vjačeslao Molotov, o katerem je bilo zadnje tedne toliko govora \ zahodnem svetu, je bil včera., odpuščen iz bolnišnice, kjei je bil blizu dva tedna bolai na influenci.
BEOGRAD, FLRJ. — V mestu so včeraj trdo delali ves dan, da bi očistili glavne ceste in ulice, ki jih je zapadel v četrtek, petek in soboto visok sneg, kot ga ne pomnijo.
C O L U M BUS, O. — Od petka zvečer do nedelje opolnoči jt bilo na cestah države Ohio v nesrečah ubitih 30 oseb, več kot kdajkoli v tako kratki dobi.
WASHINGTON, D.C. — Danes opoldne bo prišel kongoški predsednik vlade Ciril Adula v Belo hišo na malico, nato pa se bosta s predsednikom Ken-nedyem pomenila o položaju v Kongu. Na večerjo pojde Adula k M. Williamsu, državnemu podtajniku za afriške zadeve.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—•
Članice Podr. št. 32 SŽZ so vabljene jutri, v torek, ob 7:30 zvečer na sejo v navadne prostore.
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ma jutri ob 7:30 važno sejo v šoli sv. Vida. Tajnik bo pobiral asesment od sedmih zv. dalje.
Društvo sv. Marije Magdalene it. 162 KSKJ ima nocoj ob običajni uri sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava in prigrizek. Asesment bo tajnica pobirala od petih dalje.
.’ozdravi iz Floride—
Iz New Smyrna Beach poši-jajo pozdrave svojim prijate-jem in znancem Mtr. in Mrs. Joseph Legat z 849 E. 197 St. in Hr. in Mrs. Frank Shepec z 1979 Beverly Hills Dr.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Smrtnik s 4918 Gleeten Ave. je v Euclid G!cn-Alle bolnišnici, kjer jo bodo o-perirali. Leži v sobi št. 206.
/olika razprodaja—
Danes se je pričela pri Anzlo-vrarju na 6214 St. Clair Ave. ve-ika razprodaja. Cene vsemu Ragu so znižane za 20'(. Več v jglasu!
\Tov odbor—
Štajerski klub ima za 1. 1962 iledeči odbor:	predsed. Anton
Vleglič, podpredsed. Lojze Šef, •:aj.‘ Ivan Novak, 727 E. 212 S . Euclid, tel. 531-3870, blag. Jože Resman, odborniki Jože Mela-aer, Karl Fais, Rudi Kristavč-aik, Frank Rantasa, Lojze Ferine, Franc Ljubeč, Karl Gum-zej, Milan Goršek in Rudi Pintar.
jen. Walker kandidira za guvernerja Teksasa
AUSTIN, Texx. — Maj. gon. S. Walker, ki je stopil iz armade ZDA, ko so ga začeli prijemati zaradi ‘“politične propagande” vr oboroženih silah, se je prijavil pretekli petek kot kandidat demokratske stranke za guvernerja države Teksas.
Gen. Walker je znan kot skrajni desničar. Znana desničarska senatorja Tower iz Teksasa in Thurmond iz S. Caroiine sta ga skušala pregoviti, naj ne prijavi kandidature, toda mož je šel svojo pot. Ker se poteguje za demokratsko imenovanje tudi sedanji guverner Daniels in vrsta drugih znanih političnih osebnosti, bo borba zelo huda.
Lep začetek
Hudodelec (ki so ga v ponedeljek vedli k usmrtitvi): “No, ta teden se je pa lepo začel!"
Zavezniki ftroleslirajo
BERLIN, Nem. — Zahodne sile so protestirale pri Sovjetiji zaradi vzhodnonemških načrtov klicati jz vojakom tudi vojne obveznike iz Vzhodnega Berlina. V svojem protestu poudarjajo, da Berlin ni del Vzhodne Nemčije in da ta v smislu sklepov štirih zasedbenih sil ne more klicati k vojakom prebivalstva Berlina in ne tja pošiljati svojih vojakov, kar je v preteklih letih ponovno storila.
Vzhodna Nemčija jeprfetdkli mesec izglasovala zakon o vojni obveznosti in je pokazala jasno, da ga hoče raztegniti tudi na Berlin, ki ga je po zgraditvi “zidu” lani v avgustu uradno proglasila za svoje glavno mesto. --------------o------
Priporočajte list drugim in skušajte dobiti novih naročnikov.
B
KMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 5, 1962
Ameriška Domovi ima
/i- v ■ ■/1e-oi v— »jo v» i
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628
c-!*!SHno Cleveland 3, Ohio
“ES
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 25	Mon., Feb. 5, 1962
Francija in Alžirija
V	tragičnih odnosih med Francijo in Alžirijo se je zad-r je čase začelo novo poglavje, ki je veliko bolj burno, krvavo in megleno kot vsa prejšnja.
V	Alžiriji je general De Gaulle začel dejansko deliti pokrajine v dve skupini: alžirsko in francosko. Dal je namreč nalog svojim četam in svoji administraciji, naj postopoma prepustijo svoji usodi vse tiste prometno oddaljene pokrajine, kjer žive alžirski domačini in skoraj tam ni nobenega francoskega priseljenca. Edina izjema je zveza z naftnim področjem v Sahari, to držijo še zmeraj francoske čete pod svojo kontrolo. Te pokrajine prihajajo avtomatično pod upravo alžirske uporniške vlade.
Uprava je seveda zelo primitivna v piimeri s prejšnjo francosko, toda ne divja proti svojim nekdanjim resničnim ali namišljenim nsprotnikom. Tako uživajo te pokrajine proti pričakovanju dosti reda in miru, nahajajo se pa v velikih gospodarskih težavah, ker so odrezane ravno od tistih alžirskih krajev, ki so gospodarsko močni, dajo zaslužek, nudijo blago in imajo visok življenski standard. Obstojata torej že danes dve Alžiriji, alžirska in francoska; uradnih stikov ni med njima nobenih, toda na meji med njima vladata kolikor toliko mir in red. Francoska uprava in vojaštvo ne preganjata upornikov, uporniki pa pustijo pri miru Francoze.
Hujše so razmere v tistem delu Alžirije, ki je še pod kontrolo DeGaullove uprave in francoske armade. Tam divja prava “državljanska vojna na tri ogle.” Nastopajo drug proti drugemu: alžirski uporniki pod vodstvom alžirske uporniške vlade, francoska armada in francoska uprava ter končno Tajna armadna organizacija (OAS) pod vodstvom generala R. Salana in njegovih vojaških poveljnikov. Najaktivnejša je OAS. Cenijo, da je v njenih vrstah organiziranih kakih 10% francoskih priseljencev, velika večina vseh ostalih pa simpatizira z njo. Tako dejansko obvlada javno mnenje v tem delu Alžirije.
Ker ima zaslombo v priseljencih in je dobro organizirana, se primeroma lahko vojgkuje na dve strani: proti domačim upornikom in proti redni francoski upravi in armadi. V dobro ji pride tudi to, da ima vse polno zr.upnikov tako v francoski upravi kot' v francoskih četah. V svojem nastopanju proti obema nasprotnikoma je zelo brezobzirna; njeni aktivisti so neprenehoma na delu, ubijajo brez razlika DeGaullove pristaše in alžirske upornike, kakor mislijo, da je treba. .Svojim nasprotnikom v vrstah DeGaullove armade in uprave na eni strani in v vrstah alžirskih upornikov na drugi se spretno izmikajo, ker vohuni zanje vsa francoska vseljenska skupnost in jim daje zavetišče in skrivališče.
V	Alžiriji imamo torej položaj, ki ga ni nihče pričakovali: v krajih, ki so daleč od sveta, vladata mir in red poc kontrolo uporniške uprave; ob obali, v velikih mestih, industrijskih in prometnih središčih pa divja državljanska voj na na tri ogle. Da bo žalostna slika popolna: v francoski Alžiriji se nahajajo že “begitnci” iz alžirske cone; so to redki francoski priseljenci, kj so zapustili svoja bivališča v zakotnih alžirskih pokrajinah, ker nočejo biti pod uporniško upravo. Ni jih veliko, so pa živ opomin vsem francoskim priseljencem v Alžiriji, kaj jih čaka, ako se bo alžirska drama zaključila z zmago po bojih z ognjem in mečem. To okoliščino seveda krepko izrablja propaganda OAS, kar je samo zaostrilo državljansko vojno v francoski Alžiriji.
Vse to je dobro znano uporniški vladi, zato je tudi razcepljena v dva dela; zmerni del je za čim prejšnji sporazum z De Gaullom, ker vidi danes;svojega glavnega nasprotnika v OAS in ne v generalu. Ve pa tudi, da je OAS vojaško boljše organizirana kot domačini in da bi lahko sama ustanovila “francosko Alžirijo” v omejenem obrežnem obsegu, kar bi razcepilo deželo tako kot Vietnam ali Korejo.
Prenapeteži v uporniški vladi tega nočejo uvideti in to bo najbrže glavni razlog, zakaj še ni prišlo do sporazuma med De Gaullom in uporniki.
Vse to dobro ve tudi De Gaulle, toda presoja položaj po svoje. Organizaciji OAS na domačih francoskih tleh ne pripisuje nobenega vojaškega ali političnega pomena. Je prepričan, da bi se razletela, kakor hitro bi zavladal mir med Francijo in Alžirijo. Jo smatra za številčno zelo slabo in zaupa francoski armadi, da ga ne bo zapustila, ako bi OAs začela z uporom na francoskih tleh.
Ne pripisuje nobene važnosti tudi razpoloženju francoske javnosti, ki je danes tako globoko razdeljena na levo in desno kot še nikoli. Vidi, da ne obstoja ne na desni ne na levi nobena organizirana opozicija proti njegovemu režimu. Levičarji in desničarji sami zase mislijo čisto drugače.
Francoska levica se ne briga toliko za usodo Alžirije kot za usodo Francije. Ve, da se bo moral najti sporazum z Alžirijo na podlagi DeGaullovih načrtov. Skrbi • jo v
glavnem, kaj bo s Francijo, ko se umakne De Gaulle na ta ali oni način. Takrat se lahko zgodi, da bosta neorganizirana desnica in OAS potegnili skupaj in Francija bo prišla eod pravo desničarsko diktaturo. Levici se je torej treba litro organizirati v politično skupnost. V tem so si edini vsi levičarji. Toda, ali naj pritegnejo v skupnost tudi komuniste? Na tem vprašanju se levičarji ne morejo sporazumeti in to je njihova glavna slabost.
Francoska desnica je še bolj razbita kot levica, toda ima Pripravljeno hrbtenico v OAS. Ako ne bi kazalo drugače, m se odločila vsaj za prvi trenutek za vojaško diktaturo.
In francoski narod? Velika večina Francozov je po stala apatična do politike. Prepušča sedaj ta posel De Gaul-'u, komu naj ga pusti po generalovem odhodu, to vprašanje e ne zanima. V tem je morda največja tragika francoskega naroda. V odločilnih trenutkih namreč lahko odloču-e o njegovi usodi ali peščica levih politikov ali peščica desničarskih generalov.
‘ BESEDA IZ NARODA I
HM1 '1' '1' 'i* 'l* ^ ^
*	DRUGE VESrn OD NAS. — Zima je nas zadnji mesec prav ostro ščipala. Pokazala je nam, da če ji prav po svetu nekateri pravijo “Starka Zima”, da ima še vedno ostre in močne zobe, s katerimi, če treba, kar občutno vgrizne in grize. Snega je nam odložila in nasula po enih krajih kar od 12 do 15 palcev. Živo srebro v toplomerih pa je stisnila in potisnila doli do 16 stopinj pod ničlo eno noč. Pod ničlo in okrog ničle pa je bilo več dni. Sitne zime imamo kar dovolj. Če ima sv. Matija še kaj veljave in besede, se mu priporočamo, naj pride na dan in sitno zimo brcne in sune v njeno kikljo in jo požene tja, odkoder je prišla. Siti smo jo vsi.
*	CESTA V “PEKEL” POLEDENELA. — V “WNS” sem bral te dni vest, da je cesta, ki vodi v mestece ali vasico, ki se imenuje Hell, v državi Michigan, v zadnjih hudih mrzlih dneh' tako poledenela, da je bilo kaj nevarno voziti po njej. Mrs. Aldrich pa so se prav tedaj stekali dnevi in ure in gospo Štorkljo so pričakovali. Telefonirali so zdravniku dr. M. Chelsky-u in ga napri*sili naj pride na pomoč in k sprejemu gospe Štorklje v Hell, ali po naše bi se to razumelo Pekel. “Kako, ko je pa cesta tako ledena,” se je izgovarjal. Njegov urad je v 15 milj oddaljenem mestecu Howell. Tuhtal je nekaj časa, a je kmalu pogruntal, kako pomagati. Telefonično se je obrnil in poklical tri sosede Mrs. Aldrich v mestecu Hell in jih poučil, kako je treba vse ravnati pri sprejemu gospe Štorklje in ena, dve, tri, vse je šlo posreči,1 Mrs. Aldrich se je rodil devet funtov težek fantek in vsi so bili zadovoljni, mati, sosede in gospa Štorklja. Pomagati se je treba znati v vsakem slučaju, pa gredo stvari in življenje naprej.
*	INDIJANSKO GROBIŠČE ODKRILI. — V bližnjem Wads-worthu, severno od Waukegana v Newport township so pred kratkem odkrili indijansko grobišče. Zemljišču, ki ga zadnja leta uporablja Vukan Material Corporation, posnemajo gornje plasti prsti, ker pod isto se nahajajo plasti peščenca, ki se u-porablja pri raznih gradbenih delih. Pri tem so prišli do gro-
Waukegan, 111. — Začetek tega leta 1962 je z objavami raznih bančnih in denarnih zavodov prinesel onim, ki imajo kaj “okroglega” za vložiti na banke in denarne zavode, vesele vesti. Koncem lanskega leta je bilo zborovanje bančnih zavodov v San Francisco, California. Zborovanje se je nanašalo le na redne trgovske banke, ki poslujejo pod drugimi predpisi in zakoni kot pa hranilna in posojilna društva (Savings and Loan Associations). Trgovske banke morajo po sedanjih zakonih imeti vedno na razpolago dovolj virov za zahteve dvigov vlog, če bi nastale od strani vlagateljev. Zato redne trgovske banke ne morejo vložiti v dolgoročna posojila na zemljišča in posestva toliko denarja iz hranilnih vlog, kot to morejo hranilna in posojilna društva, katera imajo zgolj ta namen. O teh razlikah so na zborovanju v San Francisco mnogo razpravljali in sprejeli o tem tudi neke zaključke tikajoče se tega poslovanja. Predvsem so razpravljali o tem, da hranilna in posojilna društva, ki jim je mogoče v teh razmerah' nuditi vlagateljem bolj u-godne in višje obresti vse od 4% do 4%% in nekatere ponujajo celo za dobro mero “bonus” na-daljni 1% za trajne vloge od 4 do 8 let. Tako, kdor more pod obvezo seveda imeti vlogo za osem let, mu pride od vloge pri nekaterih zavodih celo po 5% % letno obresti, kar se že pozna.
Redne trgovske banke kaj takega niso mogle in ne morejo nuditi. To radi predpisov za poslovanje. Ljudje pa navadno gredo tja, kjer so “hruške” bolj poceni, ali kjer “hruške” bolje rodijo. Tako je več ali manj povsod.
In kakor bi moder preudaren posameznik storil v takem slučaju, tako so tudi na vse razne načine finančno pretkani bankirji prišli do zaključka, da če hočejo, da bo prišlo v njihove
prišel na policijski urad. Tam je naletel na policijskega sarženta H. Broemelkampa, in ta pravi, da je Bostic nekaj mrmral, kar policaj ni mogel razumeti. Ko ga je ta vprašal, kaj bi rad, je Bostic potegnil iz žepa samokres in ga držal proti njemu. Policaj je samokres potisnil vstran in ga vzel iz rok Bostica. Policaj Broemelkamp pravi, da je Bostic zgleda! opit in da je morda imel namen v policijskem u-radu registrirati samokres. Ni pa hotel povedati, kje ga je nabavil in kako je prišel do njega. Pri tem ga je policaj zaprl in ga obtožil posesti prepovedanega orožja.
* SLOVENSKI P I J O N IR PREMINUL. — Na dan sv. Treh kraljev zgodaj zjutraj je premi-I nul v Lake County General Hospital znani slovenski pijonir Andrej Košir, v starosti 86 let. Pokojni Andrej se je rodil 30. novembra 1875 v vasi Podlipe pri Vrhniki na Notranjskem. Po domače so mu rekli v starem kraju Andrej iz Krocove koče.
V	Ameriko je prišel leta 1900. Naslednje leto 1901 se je poročil s pok. Marijo Svete, ki je bila doma iz vasi Kamnik pri Preserju. Poročila sta se v cerkvi sv. Štefana v Chicagu. V zakonu se je jima rodilo šest sinov in tri hčere. Ena izmed hčera je redovnica, sestra Elizabeta, v redu slov. sester sv. Frančiška v Lemontu, zdaj v She-boyganu, Wis. Njegova žena mu je umrla leta 1941. Tudi trije sinovi so umrli pred njim. Za njim žalujejo trije sinovi in tri hčere. Pogreb se je vršil iz cerkve Matere Božje na Ascension pokopališče v Libertyville pri Mundeleinu.
Pokojni je bil pravi tip poštenega, z a v e d n ega, katoliškega Slovenca. V tem oziru je mnogo storil za slovensko župnijo in katoliška društva v naselbini. Bil je zlasti prejšnja leta neumoren agitator za katoliški tisk. Dolgoletni predsednik društva Najsv. Imena in uradnik pri drugih katoliških društvih.
V	tem oziru mu gre vsa čast in priznanje! Naselbina in katoli ške ustanove se ga bodo spominjale kot takega. Naj dobri Andrej počiva v miru in uživa zasluženi raj nad zvezdami pri Bogu! Njegovim žalujočim sorodnikom pa iskreno sožalje!
Vse čitatelje A.D. iskreno pozdravlja
Vrhenšk Tine,
zavode več vlog, morajo nuditi j bišča, v katerem so našli ohra-nekaj več, kakor so nudili do- njene okostnjake in kosti. O tem sedaj. In tako so napravili, so obvestili Chicago Natural Dvignili so obrestne mere. Do- History Museum in ta zavod sedaj so redne banke plačevale je poslal na lice mesta strokov-
okrog 2 do 3% obresti na hranilne vloge. Odzdaj naprej pa v mnogih krajih že po SVz in 4%. Zadnjo mero 4% na vsaj enoletne vloge.
Tako so obrestne mere poskočile navzgor. To je dobro za tiste, ki imajo kaj takega “prosa”, ki paše na banke. Za one, ki si bodo pa to “proso” izposoje-vali, bo pa najbrže malo bolj grenko. Te bo bolelo v žepu. Pa kaj hočemo, vedno je tako, da nekaterim pašejo neke vrste čevlji in škornji, druge pa isti čevlji in škornji žulijo, Križ je v tem, da nimamo vsi enako velike in enake noge, zato tudi vsakemu eni in isti škornji ne pašejo.
njaka Allen Lissa, ki je s svojimi pomočniki izkopane okostnjake in kosti preiskal in proučil in ugotovil, da so to okostnjaki in kosti starih indijanskih plemen. Sodi, da so najbrže ležale v zemlji nad 500 do morda 1500 let. Kakemu plemenu ali rodu bi pripadale, do sedaj še niso ugotovili. Liss je vzel izkopanine za nadaljno raziskovanje v chicaški omenjeni muzej, odkoder jih bodo po raziskavah vrnili muzeju okraja Lake,: ko bodo z istimi gotovi.
* S PIPCI IN REVOLVERJI se ni za postavljati. To zdaj ve tudi 3I-letni Charlie Bostic, z 121 Lakeview Ave. Kakor je poročal “WNS”, je imenovani
Tretje poročite o nabirki SAVE
Cleveland, O. — V 3. dvomesečnem obdobju, t. j. od 1. dec. 1. 1. do 31. jan. t. 1. je bilo za Dom sloven, koroških visakošolcev na Dunaju.
Odposlanih prošenj 413, sprejetih odgovorov 29, enkratnih darovalcev 22, obročnih darovalcev 7, nabranih darov $375, na Koroško odposlano $300.
V naslednjem objavljamo ime. na tistih darovalcev, ki doslej še niso bila javnosti priobčena:
Organizacije in ustanove: Liga SKA — Mladim odsek Chicago; SAVA, čikaški odsek; Sloven. narod, zveza (Chicago); World Travel Service, LTD, To-ronto) Can.
Duhovniki: rev. Ign. Berglez.
Rojaki: Ivan Berlec, Miro Celestina, Simon Curk, Jože Dolenc, kol. Edi Gobec, Alojzij Grašič, Ana Hočevar, Gizela Hozjan, Rose Jaklič, Marijan Jakopič, Anton Jurečič, John Knific, Alojz Kosem, Ladislav Lumpi, Metod Milač, Johana Mohar, Agnes Možina, John Mramor, Ivana Okorn, Milena Ose-nai, Milan Pecharich dr. Franc Puc, John Speeh, Jakob Stražišar, Frances Turk Frank Uran-kar in Joe Vrečar.
Bog, povrni bogato vsem darovalcem! Lepo prosimo še za nadalnje priapevlke. Savani sami nimamo materialnih sredstev, da bi mogli izdatno podpreti slovenske kolege na Dunaju, zato smo se obrnili na za-
vedne sloven, ljudi po Ameriki. Ne prosimo veliko. Malenkosten dar bo zadosten. Če bi vsak roijEJk, na katerega smo se obrnili, žrtvoval v ta namen v enem le dva dolarja, pa bi sloven, ko-rešk: akademiki imeli na Duna-ju svoj dom! Uspeh naše dosedanje akcije sicer ni tak, da bi smeli biti z njim zadovoljni, saj znaša v odstotnikih le 6.90, toda no bomo odjenjali. Tudi nas ni veliko, imamo pa voljo, doseči cilj. Darove, rojakinje in rojaki, ki ste z nami močne volje, pošljite na naslov: Slovenski akademiki v Ameriki, 1166 E. 72. St., Cleveland 3, Ohio, USA. SAVA, clevelandski odsek.
lovi človek
Euclid, Ohio. — Dne 15. januarja 1962 je bil v Ameriški Domovini objavljen članek pod naslovom: “Nič novega ni pod soncem?” s podpisom Z. N. Avtorju se iskreno zahvaljujem in čestitam k tako jasnemu opre-deljenju. Sestavek zasluži, da ga ponovno preberemo. Živimo v času strašno zmešanih pojmov, zato ne bo odveč, če se še k tej zadevi dopolni tale dostavek:
“Danes se mnogo govori in piše o novem človeku. Komunisti hočejo starega buržujskega človeka, kakor mu pravijo, prevzgojiti v novega, kolektivnega. Po svoje so hoteli predelati človeka fašisti in nemški nacionalsocialisti. Vsem tem je skupna misel, da je treba človeka za določeno idejo, ki naj svet preobrazi, pridobiti po notranje in ga ne samo na zunaj zapisati vanjo. Ljudje se morajo ideji popolnoma predati, živeti morajo za njo in z njo, ideja jih mora obsesti, da tako rečem, če hočemo, da bi ideja svet osvojila in po svoje uredila.
Novi človek se torej preoblikuje po ideji ali svetovnem nazoru, ki se mu preda. jKer pa so te ideje različne, zato se razlikujejo med seboj tudi “novi ljudje”. Komunistični “novi človek” je popolnoma različen od liberalnega i n d ividualističnega človeka, ki je bil “nov” za preteklo stoletje, pa je v našem že “zastaran buržuj”, ki se ne zna vživeti v nove razmere. Pa tudi novi, komunistični človek, je veliki nevarnost, da prehitro zastara. Kdo je bolj nov:	Titov
človek ali kominformovec? Gorje, če nehaš biti “nov” in postaneš reakcioner, izdajalec, sovražnik delovnega ljudstva! Čaka te likvidacija.
Osnovna misel vseh teh poskusov narediti novega človeka, je pravilna. “Novo vino je treba dejati v nove mehove,” jo je \ podobi povedal Kristus (Mk 2 22).
Ali naj tudi mi postanemo “nov človek”? Govorjenje, da je “nov človek” potreben, ni šele iz naših časov. Staro je prav toliko kot krščanstvo. Kristus je svoje javno delovanje začel besedo: “Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo (Mt 4, 17). To besedo le red ki med nami prav razumejo. “Delajte pokoro” ne pomeni le opravljanje kakih spokornih del, marveč veliko več. Delati pokoro predpostavlja notranje spreobrnjenje, to pa pomeni, kakor beseda pove, da človek spremeni svoje mišljenje, da mu izbere nov pravec in svojo voljo vanj Usmeri. To se pravi, da postane nov človek, drugačen, kot je bil do sedaj.
Še bolj radikalno je zahteval Kristus “novega” človeka v pogovoru z Nikodemom. “Resnično, resnično povem ti: Ako se kdo iznova ne rodi, ne more videti božjega kraljestva” (Jan 3 3). Nikodem se je začudil tem besedam in vprašal: “Kako se more človek roditi, ko je že star? Mar more iti vdrugič v telo svoje matere in se roditi?” Jezus pa znova zatrdi: “Resnično,' resnično povem ti, ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso,
in kar je rojeno iz duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam je, da se rodite znova. (Jan 3, 4-6).
“Treba vam je, da se rodite znova”
Kristus je torej jasno oznanil v svet, da zahteva novega človeka. Ta novi človek, ki se po Kristusu imenuje kristjan, mora biti docela drugačen, kot so drugi ljudje.
Razliko med kristjanom in starim poganskim človekom je v markantnih potezah zarisal apostol Pavel zlasti v svojih pismih Rimljanom in Efežanom.
Več pisateljev nam opisuje razkroj poganske družbe ob Kristusovem času, a nobeden ni zlepa tako točno kot on zadel resnice. Odprimo le drugo polovico prvega poglavja Pavlovega pisma Rimljanom, kjer beremo: “Čeprav so pogani Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali ga zahvaljevali, ampak so postali v svojih mislih prazni in je otemnelo njih nespametno srce. Imenovali so se modre, pa so se poneumili in so zameniii veličanstvo neminljivega Boga s podobo, slično minljivemu človeku in pticam in četveronož-cem in plazilcem. Zaradi tega jih je Bog v željah njih src prepustil nečistosti, da so sami skrunili svoja telesa, oni ki so zameniii božjo resnico z lažjo in so častili ter molili rajši stvari, kot Stvarnika, ki je slavljen na veke. Zaradi tega jih je Bog prepustil nesramnim strastem: njih ženske so namreč naravno občevanje zamenjale s protinaravnim; prav tako so pa tudi moški pustili naravno občevanje z žensko in so se vneli v svoji strasti drug do drugega; moški so z moškimi počenjali nespodobnosti in so prejemali sami na sebi zasluženo plačilo za svojo zablodo. In ker niso imeli za vredno, da bi se držali božjega, jih je Bog prepustil Sprijenemu mišljenju, da so po-•čeii, kar se me spodobi, polni vsakovrstne krivičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobnosti, polni zavisti ubijanja, prepira, zvijače, malopridnosti, podpihovalci, klevetniki, Bogu sovražni nasilniki, ošabnezi, bahači, izmi-šljevalci hudobij, staršem nepokorni, brez pameti, brez zvestobe, brez ljubezni, brez usmiljenja, ki so spoznali božjo sodbo, da so tisti, ki delajo taka dela, vredni smrti, vendar jih ne le delajo, ampak tistim, ki jih delajo, tudi z odobravanjem pritrjujejo.” (Rim 1, 21-32).
Brezobzirno razgalja Pavel starega poganskega človeka. Ne opisuje samo njegovo sramotno moralno stanje, marveč ugotavlja jasno tudi njegovo moralno krivdo. Prišel pa je poganski človek v to sramotno življenje, zato ker ni hotel priznati Boga, čeprav ga je spoznal.
Matt Tekavec (Konec prihodnjič)
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Meni je Ust všeč, odobravam zlasti nj«1-govo objektivno poročanje.' Zdi se mi, da bi bili naslovi člankov lahko bolj lepo izraženi o nepri-j ate!jih (idejnih). To bi dobro vplivalo na povezavo med Starimi in novimi naseljenci, pa tudi na sam sprejem lista in njegovo širjenje.
Pozdravljeni*
A. Jovle.
* * *
Waukegan, Ul. — Hvala za obvestilo, da mi je naročnina potekla. List mi je zelo drag in težko bi bil brez njega. Rad ga prebiram in najdem v njem vedno dosti zanimivega. Priporočam ga vsaki slovenski družini, vam pa želim veliko novih naročnikov.
Prilagam naročnino za celo prihodnje leto.
Pozdravljeni!
Frank Bubnich.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Misli in opazke k "Ljudem pod bičem"
Karel Mauser
Cleveland, O. — še za no-^eii podlistek v Ameriški domovini ni bilo med njenimi bravci toliko zanimanja, kot ea je bilo za Mauserjeve Ljudi podi bičem. AD je °bjavljala ta roman približno leto dni, t.j. od 7. marca 1961. Pa do 5. Februarja 1962. Ogromno delo:, okrog 800 tip-kanih strani velikega (pisarniškega) formata.
Kdor pozna okoliščine, v kakršnih mora Mauser v Atneriiki pisati!,', more komaj razumeti, da je kaj takega Zmogel. Vsa ta leta, kar je v teJ deželi, ima na dan komaj Poldrugo uro časa za pisanje; y sobotah in nedeljah morda, je mogoče, nekaj več. Toda Mauser ves ta čas ni pisal sa-Mo tega romana. Malone prav ^°Hko je zraven romana pisal ‘se ^ugega, saj ni skoro tedna, ^a ne bi v AD brali še kaj dru-^e£a izpod njegovega peresa.
azen tega pa je še lemontska Ave Maria, argentinski Zbornik Svobodna Slovenija in še kaj drugega. In dalj: če so kje ' zadregi za predavatelja ali Za priložnostni članek, tedaj Se prav gotovo spomnijo nje-^a- Da, Mauser ne zna odreči! Ustreže, četudi bi dostikrat skoro ne smel. Mar ne gre pri em velikokrat naravnost za ^rahljanje njegovega lepega talenta? Ali se kaj zavedamo, je vsa slovenska skupnost dolžna, da varuje ta talent, da porablja, za kar ga je pre-Jel od svojega Stvarnika.
*
„ O “Ljudeh pod bičem” sem z® nekaj pisal v lanski božični Meviliki AD. Danes, ko je ro-^an končno v celoti pred na-Ml, morda še nekaj drobnih Misli in
božiču.
Koman “Ljudje pod bičem” ^ Maja danes iz treh delov, auser ga je začel pisati 1. ‘*9. Bilo je to v begunskem aborišču v špitalu na Dravi ^ a Gornjem Koroškem. Z njim ?.^al trdno podstavo sloven-koroški družinski reviji era in družina”. To revijo 6 Začela v tistem času izda-a 1 Družba sv. Mohorja. Pod Sevdonimom Štefan Gornik e v prvih dveh letnikih te s®V!je izšel prvi del tega Mau-^ .]evega romana. Pravza-lclv takrat to še ni bil prvi y6.’ Tc: le postal šele, ko se je ^ začetku lanskega leta pisa-j odločil, da prične pisati •loffovo nadaljevanje. Ko je namreč napisal za “Vero fužino” povest “Ljudje »“l	„1 imel že
da
opazk k onemu o
name-
— Jo bo kdaj nadaljeval. izšl°’ tak®no> kot je bilo takrat c °i J® bilo zase konec kon-5^ ko tudi zaključena literar-jo °nota. Vendar pa je res, da tek'^ ^ec^anJi povestni zaklju-P(	se -*e lla Rogovi
agi ciai0 zgodbo še naprej aZvijati.
v JVo: je prišel pisatelj 1949.
ho p 6rik0’ ffa j® tukaj'- P°dob-kj, ot večino drugih ameriš-1 slovenskih novonaseljen-hudo zade zoper tiste, ki
JevoK>ciji doma v boj zoper ^ 'munistično partizanstvo, ^1 so jim pa tudi očitali nič anj kot narodno izdajalstvo. °lc*a ®e bolj kot ta gonja
.;!V’ budo zadela surova gonja V j.	so se postavili
sama pa ga je bolelo to, kef se je zdelo, kot da se v odgovor nanjo preveč samo prazno vpije, pa premalo zoper njo pozitivnega stori. V tem dejstvu je med drugim tudi iskati povoda za nadaljevanje zgodbe “Ljudje pod bičem”.
Konkretno o tem, kako je to nadaljevanje nastajalo, pa tole; če je imel pisatelj v tovarni kdaj takšno delo, da je mogel ob stroju istočasno storiti še kaj drugega, takrat je na tako imenovane ‘piecework card’s’ napravljal skice za nadalnji razvoj povesti. To je delal zato, da je mogel potem doma kar se da veliko in hitro! narediti — napisati na stroj. In verjemite mi ali ne: drugi in tretji del “Ljudi pod bičem” sta šla iz njegovega pisalnega stroja naravnost v roke stavcem pri AD. Ob tem dejstvu še tole:	vsakomur
mora biti jasno, da bi Se dalo ali celo moralo v romanu mno-gokaj popraviti, izboljšati itd. Pisatelj sam se tega bolj kot
kdor koli drugi zaveda.
*
Kot sem že v božični številki AD zapisal, je Mauser napisal “Ljudi pod bičem” v prvi vrsti v spomin tistim deset tisočem slovenskih mož in fantov, ki so bili 1945 po Angležih vrnjeni Titu in njegovim doma, ki so nato storili nad njimi zločin, ki nima para v naši narodni zgodovini. — A še nekaj bi hotel ob tem povedati: glavni osebi v romanu Silva in Viktor pripadata učiteljskemu stanu. Tako je pisatelj — hote ali nehote — napisal “Ljudi pod bičem’ tudi v čast tistim slovenskim učiteljem in učiteljicam, ki so si v času revolucije upali neustrašeno izpovedovati svoj krščanski svetovni nazor. Res je sicer, da so bili redki med učiteljstvom takšni, toda bili so in, kot rečeno, tudi njim v počastitev je nastala ta Mau-serjeva literarna umetnina. Kaj ni res, da na te naše ljudi tako malo mislimo! In, ali ni tudi danes doma še mnogo, mnogo takšnih, pa vendar mi v svobodnem svetu tako malo ali pa celo nič ne mislimo na težave, s katerimi morajo ti braniti svoj življenjski krščanski nazor!
>1«
Ves čas izhajanja “Ljudi pod bičem” v AD sem veliko govoril z ljudmi, ki so dan za dnem roman z velikim zanimanjem brali. Značilno pri teh pogovorih se mi je zdelo med drugim posebno to, da so mnogi v posameznih osebah na vsak način skušali odkriti te in te konkretne osebe. Kaj pravim k temu? Nobenega dvoma ne more biti, da gre pri posameznih osebah, ki nam jih pisatelj v romanu predvaja, za resnične osebe, ki jih je moral poznati. Prepričan sem tudi, da gre za resnične tipe, ki jih je pisatelj spoznal, ko je bil v zaporu, ko je bil v obkoljenem Turjaku itd. Vendar v romanu ni nobena oseba predstavljena pod svojim pravim imenom.
S tem v zvezi še tole; prav cb zadnjem podlistku v AD sem sljšal iz ust enega izmed kritičnih bravcev romana vprašanje: Zakaj tak konec? — Bregar kot sredinec, kakršen je vse življenje bil, kaj boljšega ni mogel do čakati. Vloga tako imenovanih sredincev je bila v revoluciji ena izmed najbolj podlih!
V AD od 18. dec. 1. sem zlasti poudaril to, da je Mauser Napisal “Ljudi pod bičem’ brez slehernega sovraštva do kogar koli, ker da se zaveda, da je sovražnik slab sodnik. Ponovim vnovič): V “Ljudeh pod bičem” je pisatelj skušal v literarni obliki kar se da
FEBRUAR
.JUnjlJL2l3
4115 !fH ii 7 ifMs M'
Iiri2llljill4lll51ll6ill7
i ii
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
11*—V okviru Baragove prosvete bo v Baragovem domu ob 3:30 popoldne predaval o “ P r e teklosti Sev. Amerike” g. Vinko Lipovec.
17.—American Legion Post 273 priredi v svojih klubskih prostorih na 6131 St. Clair Ave. ples z maskami (Gay 90’s Dance).
24.	—Društvo Slov. protikomunističnih borcev priredi v Slov. domu na Holmes Ave. predpustno zabavo.
24*—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi predpustno veselico “fresh pork supper” v Prince dvorani. Igral bo Tonklijev orkester.
MAREC
3.	—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6918 Denison Ave. maškerad-no veselico.
4.	—Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani.
4.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselo pustovanje.
H.	—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi v novi farni dvorani “družabni večer”.
25.	—Slov. šola fare Marije Vne-bovzete prir edi Marijansko akademijo.
25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30.
APRIL
I.	—Glasbena Matica priredi
objektivne prikazati razmere v domovini v času revolucije. Naj trdi ali piše kdo kakor koli, zgodovina bo nekoč priznala, v kolikor seveda že danes ni priznano', da je šlo v naši tako imenovani socialni revoluciji prvenstveno za idejo. In kadar gre boj za idejo, takrat ne bi smelo biti osebnega sovraštva. Pripomba: Borci za idejo bi se na pr. nikoli ne bi smeli boriti za svojo idejo
koncert v SND na St. Clair Ave.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z večerjo. Začetek ob petih. Tudi Ohijski dan Slov. ženske zveze.
8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”. 29.—Pevsko društvo PLANINA
priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop.
29.—Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50-detnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop.
MAJ
6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani.
JUNIJ
24.—Slovenska pristava priredi
otvoritveno prireditev s piknikom na svojih prostorih.
OKTOBER
28.—Pevski zbor LIRA priredi
ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Ave. opero.
na način, kakor so se v naši revoluciji na pr. komunistični partizani, ki so sicer od prvega zarodka revolucije jasno vedeli, za kateri cilj jim‘je, pa vendar tega niso jasno povedali prej, preden niso bili do kraja uničeni najboljši izmed njihovih idejnih nasprotnikov. *
Sedaj je Mauser vzel vnovič v roke prvi del romana, ki je bil napisan, kot že omenjeno:,
1. 1949. Glede na Družbo sv. Mohorja v Celovcu, v katere reviji “Vera in družina” je prvi del iašel, se je moral pisatelj takrat ogniti v povesti opisovanja stvari, kot so bile vaške straže, domobranstvo itd. Danes in v novih okoliščinah pa to more storiti ter je tudi že storil.
Pa še nekaj drugega je, zaradi česar je pisatelj vzel vnovič v roke prvi del “Ljudi pod bičem”. Po njegovem mnenju se dosedanji prvi del jezikovno ne ujema z drugima dvema, ki sta nastala lani, t. j. po desetletnem vmesnem časovnem razdobju. Iz nekdanjega prvega dela nastaja prav v teh dneh novi, ki bo čisto drug in zraven še mnogo obširnejši. V novem prvem delu bo vse novo; ohranjena bo v bistvu samo osrednja osnova zgodba. Do konca januarja je imel pisatelj od novega prvega dela napisanih že 50 tipkanih pol, pa je prišel šele do konca 1. 1940., t. j. do tja, koder se je v starem prvem delu zgodba šele začela. Stari prvi del je namreč premalo nakazoval razmerje, kakor se v kesnej-šem razvoju romana mora nujno razviti med Silvo in Viktorjem, in to zlasti še v tistem času, ko je bil Viktor Silvin predstojnik v službi. — Pisatelj upa, da bo s pisanjem prvega dela gotov do letošnje Velike noči.
*
Ker me je nekdo tudi vprašal, kaj sodim, katero Mauserjeve delo je “boljše”, ali “Ljudje pod bičem” ali pa “Kaplan Klemen”, zato še na to preprosto vprašanje takle odgovor: V “Ljudeh pod bičem” je gotovo več dramatične napetosti po posameznih dejanjih! le-te v “Kaplanu Klemenu” sicer res v tolikšni meri ni, toda to zato, ker je snov tega romana vzeta iz čisto drugačnega življenja. Da pa je tudi “Kaplan Klemen” močna Mauserjeva literarna umetnina, potrjujejo med drugim doselj že tri njegove nemške izdaje in pa njegov španski prevod! — Sicer pa: naj bi ne zadela “Ljudi pod bičem” podobna usoda, kot je “Kaplana Klemena” ki ga še danes ni-
če nameravaš letos v stari kraj, vključi v svoj
načrt tudi:
PRIJAVITE SE PRI
ČETRTO SLOVENSKO ROMANJE
V
LURD
VARGA
ki je že trikrat vodil romanje v LURD
ODHOD IZ NEWYORKA S SAS JET LETALOM
17 JUNIJA
CENA SAMO $495
BLED Travel Co.
6113 St. Clair —Cleveland 3, Ohio
EX 1-8787

mamo v izvirni (slovenski) knjižni izdaji!
Sedaj smo na tem, da dobimo ali ne dobimo “Ljudi pod bičem” v roke tudi natisnjene ,V knjižni obliki. Realizacija izdaje romana “Ljudje pod bičem” v knjigi pa ni samo v mojih rokah, kot žal toliki mislijo. Pisatelj je storil svoje. Ali pa bomo tudi mi, to pa zavisi od današnje naše ameriške slovenske kulturne ravni!
Janez Sever
——-O---------
Jamajka hoče postati samostojna republika
LONDON, Ang. — V Zapadni Indiji (otoški Strednji Ameriki) je cela vrsta otokov, ki so bili pod angleško kolonij alno upravo. Najbolj znani med njimi so otoki Jamajka, Trinidad in Barbados, v njihovi soseščini leži še kakih 12-20 manjših otokov. Vse skupaj je taka drobnarija v političnem pogledu, da je hotela Anglija združiti vsa otočja v Za-nodno-indijsko Federacijo in ji dati položaj dominijona v britanski Skupnosti narodov.
Večji otoki ne marajo federacije, ker mislijo, da bi jim bili manjši samo v nadlego in gospodarsko breme. Tako je Jamajka glasovala, da se loči od federacije. Londonska vlada je morala vpoštevati željo prizadetega prebivalstva in bo radi tega ustvarila iz Jamajke poseben domini-jon. Zastopniki obeh največjih strank na Jamajki so že prišli v London, da se dogovorijo o poti, ki naj vodi Jamajko na položaj dominijona. Mislijo, da se bo to lahko zgodilo že do konca tega leta.
Podobno željo imata tudi otoka Trinidad in Tobago. Bosta postala poseben dominijon britanske skupnosti. Odprto ostane še vprašanje, kaj naj London napravi z otokom Barbados in 7 manjšimi otoki ob njegovem o-brežju. Najbolje bi bilo, da se priključijo Trinidadski skupini, toda ta zanje ne mara.
Kot se vidi tudi pravica do samoodločbe ne najde zmeraj dobrih odgovorov na zamotana vprašanja.
Olajša hrblobol medtem ko delale
Ni treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu.
Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice, in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje.
Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v vaši lekarni Samo 43 centov.
(jpfomvnJjoPi
vmem
za kandidata, da ga ne bi prehitel kak drug volivni okraj.
Čeprav ve že danes vsa Rusija, da bo Hruščev izvoljen, recimo, z 99.9'/< večino, se bodo tudi drugi okraji potegnili vsaj za čast, da postavijo Hruščeva kot “častnega” kandidata. Take časti bodo seveda deležni tudi vsi ostali vplivni tovariši, ki sedijo v Kremlju.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja — $24,000
Naprodaj je bungalow s 4 spalnicami pri jezeru. Zelo blizu cerkve, šole in trgovin. Lepo široko obrežje. Kličite 732-9242.
(28)
Naprodaj
dve nemški harmoniki, pravkar dospeli iz starega kraja. Zglasite se pri Albin Videtič, 450 Maplewood Drive, Willowick, O., ali kličite po 5. uri WH 3-5738.	_(26)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja bungalov s
Plačilna bilanca na robu novih zadreg
WASHINGTON, D. C. — Je trenutno dosti drugih zadreg in sitnosti, pa tudi političnih manevrov, ki zanimajo javnost, da bi si razen strokovnjakov še kdo brigal za našo plačilno bilanco, ki je zopet na bolj slabih nogah.
Res je, da ima sedaj nekaj več opore v naših evropskih prijateljih, ki so nam dolžni pomagati glasom sklepov, sprejetih na lanskem občnem zboru Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, toda nihče ne bi rad videl, da bi o tem debatiral ves svet. Zato je naša administracija na tihem prosila tudi Francijo, Anglijo in Italijo, naj plačajo kar naprej svoje nabav-ke ameriškega orožja. Vse skupaj bi naneslo le $425,000,000.
Ni veliko, toda nekaj bi se že poznalo. Naša administracija je podprla svojo željo z namigom, da je podoben korak lani napravila Nemčija, ki je plačala naprej kar $600,000,000,
V finančnem tajništvu upajo, da bodo naši prijatelji v Evropi razumeli naš položaj, kot so ga lani Nemci, da postavi čim preje Hruščeva
tremi spalnicami v slovenski o-kolici med E. 185 St. in E. 200 St. Kličite po 4. pop. IV 6-0632.
(X)
V najem
Opremljena soba s kuhinjo se odda zgoraj. Odda se tudi soba in kuhinja spodaj, na novo de-korirano, pripravno za novopo-ročence na 1114 E. 63 St. —(25)
Hruščev bo kandidiral kar v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. — Dne 18. marca bodo v Sovjetiji volitve v najvišji sovjet, to je ruski parlament. Kalininski volivni o-kraj v Moskvi je zato pohitel,
V najem
Eno opremljeno stanovanje z 2 sobami, eno neopremljeno s 4 sobami in eno z 2 sobami. Kličite VI 2-5132.	(27)
Superette
Naprodaj dobro opremljena trgovina, kompletni mesni oddelek, vsa oprema za izdelovanje klobas, dimna kamra.
Delikatesna trgovina
Naprodaj delikatesna trgovina s stanovanjem v slovenski o-kolici. Oglejte si in dajte ponudbo.
PESA REALTY ISC.
AN 1-1925	AN 1-2300
________________________ (29)
Hiša se odda
V najem se odda hiša, 3 sobe in kopalnica, moderno urejeno. V bližini Siv. Vida. Kličite 881-5837.	(—27)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S, GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
DELO DOBIJO
Zakonski par v pokoju
ali ženska se išče za lahko hišno Prij3$&r$ PhSTHlSCy delo, 3 šolski otroci; svoje sobe, izdajamo TUDI ZDRAVILA ZA kopalnica, mala plača in vrt.1 RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
Kličite po 6. uri zvečer. Frank1	ZfV,OSTARE^'E
TVTorUm^ WH R 9IUQ	AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Medved WH 6-2049.	(25) st Clair Ave & 6gth st > EN

Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
UL iti.
Našel je krivca. On je vsega.luči se ni mogel znajti, toda kriv — stroj je, ki žigosa misli'glas je poznal. Bil je Sašin.
in dejanja in jih po svojem prepričanju razporeja v prave in neprave. 8 svojim sivim pogledom je podiral pogum njemu in Lidiji. Samo Silvi in Viktorju ga ni mogel. Bila sta močnejša od njega.
Domov moram, je pomislil. Domov, da se spočijem in prespim to muko. In jutri poskusim znova.
Nekaj rogajočega je bilo v besedi jutri. Jutri. . . jutri. Izrabil jo je že v sedanjosti,
Močen, jekleno hladen glas.
— Da — je slovknil. — Tukaj Blaž Bregar. —
Luč je še vedno sijala vanj, zdaj višje zdaj nižje in tipala po njegovih rokah.
— Čuj, Blaž, dovolj je igre. Prišel sem zavoljo Franka. Saj me razumeš — Walter Prank.
— Walter Prank — je blodno ponovil Bregar.
Luč se je za spoznanje približala.
— Ne delaj se neumnega,
Obrnil je ključ in prižgal luči. In vendar se ni peljal naravnost domov. Vozil se je
sedanjost samo je prestavljal i Blaž. Mreža se je pač zadrg-na jutri. Morda je tudi v tem|nila in napraviti moram hišno tičal poraz.	preiskavo. —
Bregarjeve misli so bile klopčič razstrganih niti. Lidijina bledica in Sašin obisk pri brez cilja, delal nesmiselne j njej. Tudi njej je gotovo gro-ovinke in se vračal po istih j z?!, čeljusti skritega skopca cestah. Ko se je odločil, da so se zaprle. Ostri zobje so se zavije domov, je bila ura že J zagrizli v življenje, v drobovje blizu desete.	j in kri se razliva po notranjo-
Vila je bila v temi in ko je|sti- Zaman je obupno napenja-peljal mimo nje proti garaži, ^ nJe> ničesar več ni mogoče
mu ni bilo niti malo žal, da jo bo moral pustiti. Ugasnil je motor, zaprl garažna vrata in ko je lezel nazaj, je bil samo še neznansko truden.
Jutri.
Cesta onstran ograje je bila prazna in v nizkih platanah je umel mlačen, deževen veter. Liho, brez bolečine se je nabadala noč na ostre železne palice, ki so ograjale vilo in vrt.
Ko je dosegel vrata, je hrustnil pesek na desni strani. Otrpnil je in preden se je mogel zasukati, ga je oplazil žarek močne žepne baterije.
— Tovariš Bregar! •—
Oslepel od močne in nagle
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD — BY OWNER 5 room 3 bedroom brick ranch. 1 acre. Fruit trees. Garage. Close to public & paroc. schools, shopg. & Iransp. Priced for quick sale in low $20’s. MA. 7-7608.	(25)
DELUXE 2 FLAT — BY OWNER Immed. occup. 6 lite rms., 1% tiled baths, each apt.; yel. oct. brick., •insulated; auto, oil H.W. ht., 2 car brk. gar. Overhead dr. Wide land-scpd. lot. Keystone-Wilson area. Nr. everything. Priced for quick sale in low $30’s. PE. 6-9569.	(25)
PALOS HEIGHTS — BY OWNER 7 room brick veneer ranch. 3 bdrms. TV rm. Scrnd. patio & barbecue. Full bsmt. 2 frpls. 2 car gar. 100x260 ft. lot. Priced for quick sale in low $30’s. GI. 8-0656. (26)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN-RESTAURANT —
BY OWNER
Golf and Gross Point Road, Johnny’s Tavern. Established 32 years in Skokie, 111. Priced for quick sale due to retirement. ORchard 3-9729.
(26)
GROCERY AND MEATS —
BY OWNER
With or without modern interiored bldg. Good going business. Estab. 32 yrs. Priced for quick sale. Livingstone 8-3360 aft. 7 p. m. wkdays; aft. 1 p.m. Sunday. (26)
MUSIC SCHOOL — Good opportunity for man or woman to own long estab. home study school. Owner retiring. Mr. Grant. CA. 5-8200.
(27)
FLORIST — BY OWNER Buy Now. Spring Business. Estab. 55 yrs. West suburb. Priced for quick sale due to other interests. EU. 6-0072.	(27)
zaseči, podli lovec je z vsakim korakom bliže, še zadnji strel iz usmiljenja, sunek z nožem in po zadnjem bednem, že ,mrtvem trepetanju bo lovec čeljusti skopcu razklenil.
— Vedno si bil velik pes, Saša, velik in podel pes, ki je samo vohal. —
Bregar ni ujel več pameti, bilo je samo še sovraštvo, ki ga je priklepalo k vratom in k snopu luči. — O tem bova govorila pozneje, če boš imel dovolj poguma, da boš besede ponovil. Tega nikoli nisi imel. — Sašin glas je bil porogljiv in zloben.
Zavest v Bregarju je tonila v obupu. Skušal se je primakniti, narediti korak proti Saši, toda krog svetlobe ga je pribijal k vratom.
— Prižgi luč nad vhodom in dvigni roke! —
Zdaj jc bil Sašin glas strupen.
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
GOVERNESS
And lite general housework. In motherless home, with 2 boys age 8 and 10. Age 25 - 35. Must be cheerful and have pleasing appearance. Heavy cleaning done by other help. Must drive; car furnished. Pleasant modern home. Northwest suburb. Own room, bath and TV. Prefer N. or N.W. side resident. Recent references required. NE. 1-6868 bet. 9:30-5, TA. 5-5785 aft. 7 p.m.	(25)
HOUSEKEEPER — COOK ..... Full time perm, position for an experienced general housekeeper & cook. Must be able to present good refs. Exc. pay, above average. No children, private rm. & bath, TV. North Shore. Call weekdays 8:30 to 5. AV. 2-3225.	(26)
HELP WANTED MALE
PASTRY
CHEF
Excellent immediate opening for 1st class experienced chef ait She-raton-Fontenelle Hotel. Steady year round employment. Salary open commensurate with experience and ability. — Widte giving complete qualifications and minimum salary expected.
L. HANSEN, Personal Mgr.
SHERAT0N-
F0NTENELLE
Omaha, Nebraska
Bregar je naredil korak proti vratom, toda v istem hipu je segel v žep.
— Podel p - p. . . —
Strel izza širokega grma španskega bezga mu je zadnji zlog zverižil v sičanje. Revolver mu je zdrsnil iz roke, toda telo je ujelo vrata, čeprav prenizko, da bi se moglo obdržati. Saša je bil v dveh skokih ob njem in je mogel prestreči samo glavo, da ni udarila ob ka-meniti prag, Cestnik, ki je streljal izza grma, je obstal sredi poti.
— Počemu, vraga, si streljal tako visoko? —
Sašin glas je bil čudno ubit.
— če ne bi streljal jaz, bi streljal on nate. —
— Nikoli ni imel poguma, tudi zdaj je bil brez njega. —
Bregar je gledal, toda rdeč krog na srajci se je širil in prša so v krčevitih sunkih rasla in padala. Nato so se mu oči zaprle.
— Kliči ambulanco — je siknil Saša. Cestnik je tekel k avtomobilu.
Ob enajstih je bil Bregar mrtev. Umrl je na operacijski mizi in v rjuhi zavitega so odnesli v klet. Njegov revolver, dokumente, ključe, pilico za nohte in nekaj drobnarij je Saša mrtvo spustil v svoje aktovko.
— Na vsak način je potrebno piklicati Lidijo — je rekel, ko sta bila s Cestnikom v avtomobilu.
— In preiskava? — je rekel Cestnik tiho.
— Jutri. Nihče ne more ničesar premakniti, —
S'ašine roke so bile trdno prilepljene k volanu in avtomobilske luči so oblizovale temne ploskve hišnih zidov.
— Lahko bi strelja! nižje in cela zadeva bi ne bila take mučna kakor je sedaj. Po mojih računih poneverba ne do-
sega petdeset tisoč šilingov. Zdaj bomo morali stvar napihniti. —
Salšin glas je bil rezek in očitajoč.
— Hotel je streljati nate, tega ne jemlješ v obzir. —
Cestnikov glas je bil videti užaljen.
— Rekel sem ti že, da nikoli ni imel poguma. Ko bi moral stisniti petelina, bi mu prst odpovedal. —
Cestnik se je na široko naslonil nazaj in čudno strupeno rekel;
— Zdi se mi, da ga je tokrat imel. Strašno te je sovražil. Že zavoljo učiteljice Silve in zavoljo Razpeta. —
Saša mu ni odgovoril.
Ura v pisarni je kazala dvajset minut čez enajsto. Cestnik je sedel v širokem, nizkem naslonjaču in kadil. Od zelenkastih omar ob steni se je odbijala mrtva luč. Saša je z enakomernimi koraki stopal od vrat do okna, molče gledal na cesto oblito z rahlo lučjo in se spet vračal.
— Je ne misliš poklicati? — je rekel Cestnik.
Brezizrazno je gledal vanj.
Nato je odšel k telefonu in ko je dvignil slušalko je Cestnik malomarno gledal v njegov obraz. Bil je trd z okame-nelim pretečim pričakovanjem.
Čez čas se je s stolom vred obrnil proti Cestniku.
— Ni več zveze — je rekel votlo. Toda še je držal slušalko k ušesu.
— Ni več zveze — je ponovil. — Telefon je mrtev. —
Cestnikova usta so' bila skremžena in Sašina roka je spustila slušalko.
Nato je Saša vstal, vzel aktovko z Bregarjevo drobno zapuščino in jo porinil v enega izmed predalov v zelenkasti omari.
— Morava tja — je rekel.
Spet sta šla po stopnicah in ko sta stopala proti avtomobilu, je v nizkih krošnjah platan onstran ceste šumljaje jokal droben dež. Nad njima so se še svetila okna, prežeče, neusmiljene iči, ki so bila odprte tudi ponoči. Temen pokrov neba je visel nad mestom in megla se je plazila ob zidovih, plivkala po cesti in po pločnikih.
— Ali imaš ključ s seboj?
— je rekel Cestnik. — Morda se je zaklenila. —
— Imam ga še od takrat — je rekel Saša. — Dal sem si ga napraviti. —
Nato sta se odpeljala in ko si je Sapa vtaknil cigareto med ustnice mu jo je Cestnik prižgal. Dež je mrlel na šipo in drobne kapljice so se združevale in križem kražem curele po steklu.
Konec
— V Združenih državah pridejo na vsakega vdovca kar tri vdove.
Ne da se [prepričati
Učitelj: “Tonček, nehaj se pretepati s tem paglavcem. Pametnejši popusti.”
Tonček: “To vem, toda ta fant mi noče verjeti, da sem pametnejši.”
------o------
Hranite denar ra deževne dnev« -kun sij te IL S. Savings honde!
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Antona Yerman
ki je umrl 5. februarja 1959
Leta tri so že minula, kar Te več med nami ni, ne moremo Te še pozabit in vedno si nam pred očmi.
A upanje nam še živi, da enkrat združimo se vsi, tam, kjer ni nobene žalosti, pri Bogu tam nad zvezdami.
Žalujoči:
Soproga MARY, OTROCI in VNUKI
Wickliffe, O. 5. feb. 1962.
><	Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOV*!. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
ANZLOVAR’S
DEPARTMENT
STORE
6214 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
~?n
A. \ ,

f
dmmAj
i .
mši
šF
20% popustna
RAZPRODAJA
CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 20*
Nešteto nakupov, katerih ne smele zamudili Povsod oglaševanj predmeti po velikih prihrankih
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke, dvojne znamke ob torkih
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newburj, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 17002 Lakcshor* Blvd.
Pokličite podnevi ali ponnM HEndemon 1-208«	KEmnore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

i
i
•ii
i
•a
WE GIVE hm/ REDEEM
EAGLE STAMPS
|
i
|
3
I
is 1 1
»
i
8
|
I
I
I
I
m
H Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
|
i
i
§2
I
s
Na svidenje!
1
i
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
EvwtiwmwwmfmmmmmmwmmtimwMM'
PRI PREGLEDU — Delavec se je vzpel v umetni vodnjak na Trafalgarskem trgu v Londonu, da pregleda osvetljavo vodometa na Trafalgarskem trgu v Londonu.