181. fieiflfto.
f LjoMjmrt, t sRdo. tt. mm Mil
XLI0. leto.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta.......6-—
na mesec......, 2*—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta  .......   , 11*—
Četrt leta....... 5*50
na mesec......, 190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličja levo), telefon it 34.
Ixha|a vaak dam sveder tavseemet nedelje tn praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravntštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka valja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it M.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13—
četrt leta.......650
na mesec   ......   » 2*30
Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse drage dežele*
celo leto
K 30—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlsrvo: Enaflova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85.
M usobdonii kruh.
Na jesen bo zopet jok in stok v tisočih in tisočih rodovinah. 2e sedaj so zaslužki nezadostni, draginja je vse večja in davčna bremena tlačijo vse sloje tako, da komaj še dihajo. A za jesen se nam poleg: novih velikih davkov obeta še znatno podraženje vseh živil.
Solnee, ki zdaj pripeka z vso silo, je na poljih in na travnikih napravilo malone po vsi srednji Evropi ogromno škodo. Požgalo je najpotrebnejša živila in krmila. Kadar kmetovalec malo pridela, tedaj poskoči s eenami. Toda letos na jeseu bodo cene take, da bo groza.
Od vseh strani srednje Evrope poročajo, da bo krompirja malo in da bo silno drapr. Krompir je danes najvažnejše živilo. Meso in sočivje je predrago, da bi se mogli ljudje ž njim živili, zato uživajo krompir, ki sicer nima mnogo redilne vrednosti, a človeka vsaj nasiti.
Solnee je požgalo tudi mnogo pridelkov, s katerim živinorejci krmijo živino. Že zdaj je cena mesu neznosna in za jesen se obeta novo zvišanje cene mesu. Avstrijsko meso se danes prodaja v Monakovem, torej na Nemškem, cenejše, kakor v Avstriji, a vlada se ne gane, da bi vsaj začasno prepovedala izvoz živine v inozemstvo. Se več! V Trst je zdaj dospelo 800 ton izvrstnega argentinskega mesa, a vlada ne dovoli, da bi se izkrcalo in prodalo. Kršcanskoso-cijalni minister Weisskirchner je dogovorno s klerikalci prodal avstrijske interese Madžarom :n izdajalski klerikalci so v zadnjih sejah državneern zbora to izdajstvo odobrili in so glasovali zoper uvoz argentinskega mesa. 800 ton mesa je v Trstu, a konsn-mentje avstrijski še te hipne pomoči ne bodo deležni; to meso se odpelje v Italijo, ker avstrijska vlada ne dovoli, da bi se pri nas razprodalo.
Požgana so krmila in posledica tega je, da se ponekod živinorejci že pripravljajo na zvišanje cene mleku in ker je solnee požeralo tudi sladkorno peso, bodo sladkorni baroni na jesen zopet zvišali ceno sladkorju. In kadar že vsi cene zvišujejo, ne marajo zaostati ogrski mlini in se pripravljajo, da zvišajo cene moki, posestniki premogokopov pa hočejo po-vskočiti s ceno premogu.
Naš vsakdanji kruh! Vse nam bodo podražili, meso, kruh, krompir,
mleko, sladkor, premog. Vse, ker vlada ničesar, pa že prav ničesar ne stori, da bi preprečila grozečo bedo in olajšala milijonom ljudi itak nbožno življenje in težki boj za vsakdanji kruh. Vladi je samo na tem, da ima vedno dovolj poslancev na svoji strani, ki ji dovoljujejo proračune in izdatke za armado — naj pri tem ljudstvo tudi lakote pogine. In če bi vlada že hotela pomagati, pa ji to branijo agrarci in klerikalci. Iu med tistimi, ki se z besnostjo divjega fanatika še najbolj zavzemajo za draga živila, so ravno slovenski klerikalci.
Občinske volitve u Nomi mestu.
vi. „
Življenje človeka v mestih je največ pripomoglo človeštvu do hitrejšega razvoja vsega, kar zovemo gospodarstvo, duševno kulturo. V mestih je našel človek svobodna Ha in tam je v ožjem bivanju s sočlovekom ložje razvil vse moči solidarnosti. Ne ljubezen do sočloveka, ne simpatija niste imeli toliko vpliva na razvoje gospodarstva in nravnosti, kakor solidarnost, vzajemna pomoč, ^gegenseitige Hilfe«. Človeška družba temelji na zavesti solidarnosti ljudi, zavest, da človek le kaj premore v zvezi, s pomočjo drugega človeka, vzajemna pomoč je naravni zakon, je činitelj razvojev zraven boja za biti ali ne. Čebele, mravlje in do sti drugih živali je podvrženo temu zakonu. Redkokrat zamore človek reči, da je sam kaj prida storil; vse je skupno delo vseh. »Štirideset let bo, ko sem prestopil ta prag. Bajta je bila takrat čmerna in ubožna, da je bilo gospodarja sram in hlapca. Pa je tekel pot v potokih, pa smo postavili dom, da je ženskam veselje, moškim čast. Kdo ga je postavil? Vsi so pomrli trudni; ostal sem sam, poslednji gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda naš dom. Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga je razširil? Vsi so pomrli, ostal sem sam, poslednji oralee, poshdnji kosec,« — piše Cankar v svojem jako lepem delu: Hlape«- Jernej. Cankar ni bral kneza Kropotkina, ki zakon vzajemnosti kaj k rasu o razpravlja v znameniti knjigi: »vzajemu.i pomoč v razvoju«, v kateri ta največji živečih kritikov življenja dokazuje, da je solidarnost, vzajemnost v človeškem
življenju naravni zakon, instinkt, nagon in da je le uživotvorenje tega naravnega zakona pripravilo vse veliko in lepo v človeških razvojih. In v mestnem življenju se je ta princip najložje razvijal in tudi pobijal nuj-lože sovražnike solidarnosti, ker so meščani tesno na manjšem prostoru živeli, se lože dogovarjali, pa tudi lože se branili pred sovražniki; meščani so si v vseh časih vedeli priboriti svobodo; suženstvo, tlakarstvo se meščanom ni moglo natrpiti od one gospode, ki je uničevala vzajemno pomoč na kmetiji, razdirajoča nek !;.-nje vaške marke in svobodno življenje delo kmeta. — Dosti je bilo v mestih krega, razprtij, bojevanja. Leo in Botta, zgodovinarja italijanskih srednjeveških mest pišeta: Komuna je še le tednj moralična celota, se pokaže šele tedaj univerzelno v njenem življenju, ako ima tudi prostor za nasprotstvn, za oporekanj-"-. Tak je tudi človeški duh sam. Ali to bojevanje, to nasprotovanje naj se dogaja prosto, ne da bi se vmešavala kaka zunajna sila, država, ki vrže svoj težek meč na tehtnico ene stranke, v korist ene bojevajočih strank.;<
Nič ne de. da se bojujemo z našimi duhovniki; meščani, ki so bolj šolani, so pripravni za to in meščani imajo tudi dolžnost za kmeta kaj storiti, ki jim pomaga pripravlja"! živež. Meščani pa.ne smejo strpeti vmešavanja v mestne stvari od strani ljudi, ki spadajo v poseben gospodarski razred, ki hočejo dajati predpise, kako si naj uredijo meščani svoje gospodarstvo in drugo življenje. Dasi smo needini meščani v kakih vprašanjih gospodarstva, kulture, v tem bodemo vsi edini, da udarimo, ako kak človek, ali kaka stranka od na* zahteva, da si sami škodujemo. In velika škmla se bi godila Novomešča-nom, ako bi si dali natrpiti knk institut, po katerem hi živele na pr. niine na naš račun. oziroma bi bilo to, kar narn iste dajo,dosti manj vredno, kar bi mogel st varit i naš denar po naših posvetnih ženskah in možeh učiteljstva. Meščan si je drusrod vedno sam pomagati vedel, ni mu bilo treba svetovalstva od zunaj družbo stoječib mož ali žen.
Povedal sem v prejšnjem spisu, kako je dr. Elbort naši občini hotel natrpiti skrb za nune in tako ntiho-tapiti poučevanje, ki ne ugaja več zdajšnjim gospodarskim, kulturel-nim zahtevam. Nune bi vlekle šolnine od staršev otrok, katere bi poučevale. Nune bi imele internat, imele
bi stranske dekliee, ki njene šole obiskujejo na stanovanju in hrani, do-bivljale bi lepe denarje zato. Mestni obč. odbori so na pr. na Angleškem prišli do spoznanja, da ima občina skrbeti za koristi občinarjev in da to najboljše izvede, ako vse potrebno v lastni režiji preskrbi. Na Angleškem so našli, da država, dežele, občine cenejše izvršujejo podjetja, kakor če bi jih oddajali dragim. V naši Avstriji seveda država najdražje plačuje svoja podjetja, to pa je lahko mogoče, ker vodijo in imajo odgovornost za državna podjetja \ec.jidel ljudje, ki ne razumevajo stroke dala. Navadno je delo tehnično, vodijo pa taka dela juristi. In v Avstriji še ni prodrla misel, da je treba skrbeti za dobrobit široke mase in to stori najložje država s svojimi velikimi sredstvi.
Navedel sem približno, za kai ima skrbeti občina. Med te skrbi spada tudi skrb za šolstvo. Tudi občina ima skrbeti za največjo dobrobit vseli meščanov in tudi za revnejše, morebiti za te Še bolj, da lože pridejo do dobrega kosa kruha, ker nimajo trdne gmotne podlage. In dobra šola je velika dobrota za vse. Med omlku-nejšimi narodi se skrbi zato posebno v tej panogi občinske skrbi, da Je poduk kolikor mogoče v rokah ljudi, nad katerimi ima meščanstvo kaj vpliva, ki so someščani in da v> • gmotne koristi iz preskrbljevanja nauka, če že mora biti kaka srmotnu korist, prihaja občini v dobro. Ne bo dolgo in šolski poduk bo za vse otroke brezplačen, to pravico si bo že izbojevala masa. Danes imajo vsi otroci pravico do šolskega poduka. Tudi zdajšnje gospodarstvo, v katerem stroj, fabrika stojita na prvem mestu proizvajalnih moči, zahte\a, da je vse delavstvo šolano. Xa Angleškem kaj lepo izvajajo princip solidarnosti vseh meščanov, katerega zovejo tam »komunalni socijalizem«. Najlepše stare parke starih angleških plemenitašev so mestne občine pokupile in jih rabijo za ohranitev, okrepljenje zdravja mladine in enotno vodijo mestni obč. odbori šolanj?, ne strpijo kakih družb, ki bi se vmešavale v ta važen posel. Ako že plačujemo, plačnjmo za take naprave, ki bodo naše, na katere imamo vpliv in jih lahko časovnim razvojem primerno razvijamo. In profiti naj prihajajo občini, to je vsem meščanom.
V tem oziru ne more biti razlike v naziranju med meščani. Le nepremišljenost zamore odobravati, da se izroča mladina rokam, ki so veza-
ne po obljubah na izven mestne dtu/. be stoječo, za — svoje koristi skrbe-čo posebno družbo in ki ne more napredovati z razvoji človeške družbe.
Mislim, da je Novomeščauom dolžnost, da zidajo poslopje za svoje ljudske šole in zraven ludi prostore za nadaljevalne šole. Srednja iola, gimnazija ali realna gimnazija v Novem mestu bo vedno pristopna našim dekletom, tedaj v Novem mestu ni treba takozvane meščanske sole. ker nauki ■podaje gimnazije dajo vre omike, kakor meščanske šole. Ko pe finance naše občine ukrepčajo, še pripravi v lastni režiji tudi kak kon vikt, penzionat za dekleta, ki se pridejo v mesto učit. Ali privoščiti je tudi meščanskim ženam, da pripravijo kaj koristi njihovim gospodarstvom, ako imajo dekleta, ki ofeiskv-jejo našo srednjo šolo na stanovanju in brani. — ln naša deklela. ua**i učitelji dobijo zaslužke na teb šolali. Koliko je vredno, ako je učiteljic«* — dekle doma pri starših!
Torej ven z nunami iz me>1s: vsaj s stroški občine naj ne /i vi jo med nami in naj si pride začel km:;a kaj dražje šolanje v < bčinskih šolal?!
Za žive je treba skrbeti oličini Iti tudi za bolne,   za reveže   in slednjič tudi ima občina lepo ^praviti svojega someščana   ven v grob. Pogrebi plačujejo dobro,   zaslužiti se da zraven. Kat. duhovnik je dober fto> nora v iem oziru, da ve zaslediti, kje je kaj zanj   dobiti   brez posebne-j;-truda.   On še vedno živi v prepriča nju, da mora dobiti najlepše kovse, ki se darujejo božanstvu. To je druirač no postalo; roke stran in pravi kon knrenčni boj je med občinskimi aaatn pi in župniki na pr. zastran oskrbovanja pokopališč. Zemlja istih se rta drago   prodati in duhovnik    bi tud pri tem slednjem aktu imel rad i»r\' in zadnjo besedo. Te ne more več ime ti, ako občine same presk»*l>t.i:ij<< pokopališča    in    kakor na Angleškem, Francoskem, v Ameriki  tudi sprav ljauje mrliče v.
V Novem mestu Ik*» treba v krat kem času pripraviti   novo pokopali šče: — staro na zemljišču našega k« pitelja obstoječe je že prei»olno in so hiše že preblizu njega. Tudi skrb za zdravje zahteva, da se umakne ven. Seveda   bi radi naši kapiteljski gospodje, da bi občina pripravila novo pokopališče   na kakem kapiteljskem zemljišču,   aH koristi mesta tega ne dopuščajo. Pokopališče mora biti obzidano,   postaviti je treba    na njem majhno   čedno cerkvico in tudi inrt
LISTEK.
Som!
Spisal L. Z. I.
»Težko je človeku samemu biti.«
To božjo besedo sem premišljeval, ko sem se lepega pomladnega dne šetal po tivolskem drevoredu. Okrog mene se je smejala pomlad, smejali so se srečno zaljubljeni in poročeni pari, vesela deea je tekala okoli mene, da sem komaj pazil, da ni kakšen mehkokožen in mehkokoščen malček zašel pod moje kmečke podplate, — še stari penzijonisti se niso mogli vzdržati, da se ne bi smehljali de-vojki Vesni, in lajne ob gugalnicah in vrtiljakih so žvižgale vesele valčke iz različnih operet. Jaz pa sem se držal čmerno, moje čelo se je nabiralo v gube kakor harmonike — kaka ironija! — in težko mi je bilo pri duši, težko, kajti težko je človeku samemu biti.
In jaz sem bil sam, sam brez vinarja v denarnici in brez drobtine v tobačnici, dasi ta božja travica takrat še ni bila tako božanstveno draga. Po taktu Valčkovega čara tivolske lajne je po mojem trebuhu čustveno   donel   znani dijaški refren:
»Kruletai moi en trebuho . . .« Nervozno sem napravil pred Radeckega spomenikom vojaški obrat, kar sama od sebe je prišla misel, da bi se šel ]>onnjat kranjskim Janezom, naj me vzamejo med se, potrjen sem bil ravno štiri tedne prej. Kako je vendar lep vojaški stan! Fiksna plača, stalen kruh ,vedno svež, tudi če je bil pečen pred štirinajstimi dnevi, in pa — inalomalokdaj si sam.
V takih »suhih« meditacijah sem počasi korakal proti pošti ... O, da bi ne bil tako sam, da bi imel vsaj dobrega prijatelja, ki bi prišel in bi me pozdravil veselo in prisrčno, pozorno bi mi pogledal v oči, prešerno bi se nasmejal in rekel: »Ti, na nosu se ti pozna, da si suh, tu imaš cigareto in hajdiva »K lipi« ali »K roži« ali kamorkoli že!« In bi šla in jaz bi se napil in navečerjal, in potem bi mi stisnil v roke kaj srebrnega ali morda celo kaj papirnatega. »Boš že enkrat vrnil . . « Pa kje ste, kje, prijatelji in drugi, kje, tovariši prekrokanih noči in prespanih mačkov in izpraznjenih mošenj? Razleteli ste se in razpršili in ni ga, ki bi človeku kupil vsaj zavojček ogrskega duhana . . .
Ali pa, da bi imel vsaj dekle, veselo in živahno, da bi imel Tebe, Darinka, Ti nezvesta moja Darin-čiea! O zlati časi, ko sem prišel k Tebi in si mi sedla nasproti, gledala
v oči in puhala cigarete! Kako divno vonjajoča glorija je sevala okoli naju, ko sva si spuščala kolobarje ne-beškomodrega dima v obraz -— Ti meni in jaz Tebi, kako lepo in »mamljivo«, saj Tvoj papa je imel gostilno in trafiko. Ali zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je. pree, kajti papana ni več, ker se je obesil, in Darinke ni več, ker se je tudi obesila, to se pravi, omožila ...
Pri pošti sem se z veliko pozornostjo preboril in prepardonirai skozi gnečo polizanih oficirjev, študentov in postreščkov, glavo sklonjeno težkih misli. Znan obraz se mi je prizibal nasproti, in ne da bi pomislil, kje, kdaj in kako sva se že srečala, so se mi odprla suha usta in iz kru-lečega želodca ali odkod je zavzdihnilo, zamolklo in za teglo: »Na-zdree .,.!«
Hotel sem iti dalje, ker v suhih časih ne ljubim ljudi, ki so vsega siti, izvzeniši one, o katerih gojim sladko nado, da se dajo napumpati toda kakor bi stopil z jeklenookovaniini čevlji na magnet, tako sem obstal začaran od prijaznega odzdrava na moj pozdrav:
»O prmejš, Ix>jze, kaj si Ti?«
»O, pozdravljena duša!« sem odgovoril in na obrazu sem začutil topel smeh, zmerne misli so se poskrile liki oblaki pred soleem bogve sa katerimi gorami in želodec je nehal jo-
kati, kakor utihne sitno dete, ko mu pokažeš cuzelj, kajti on, ki je bil, ni bil nihče drugi kakor Janez Župar, učitelj in organist, rodoljub z dežele, odbornik Slomškove zveze in prednik tretjerednikov v Skofjem dolu, sploh pa moj prijatelj in — in — ah — zvesti in ljubljeni mož moje nekdanje nezvestozaljubljene. Darinke dirna-stoprijetnega spomina.
»Bog te živi!« sem pozdravil še enkrat in mu stisnil roko, »ali imaš morda kakšno cigareto?«
»O ja, tisto pa že, precej,« je odgovoril, naglo privlekel dragoceno niklasto dozo izpod suknje in ravno-tako naglo nadaljeval:
»Hudič, ali te nisem že dolgo videl! Zakaj pa ne prideš nič na obisk, saj iz LJubljane ni daleč?! Sploh, kaj l>a takorekoč pravzaprav počneš zdaj v Ljubljani! Ali pišeš pri kakšnem advokatu? Pridi no enkrat, ti ne veš, kako se imamo fino, Darinka je tako pridna in fantka imamo, ja, fantka, France mu je ime. Jaz sem mislil pri rojstvu, da bi ga krstili za Radivoja, pa je dejal gospod župnik, da takega svetnika ni v nebesih in da je to ime grdo, ker je pogansko, no, sem rekel, pa naj bo France! O, ti ne veš, kako je f let kan, pa pridkan, pridkan, skoraj nikoli ne jokcat Samo še ono punčko bi zdaj radi, samo še eno, potem je pa dovolj, saj veš, kako je: ne moremo več, skrbi, nemogoče. Pa res,
prmejkuuš, pridi no enkrat doli, kak šno nedeljo, hudič,   zakaj te pa ni T Pa kaj počneš, daj no, povej!«
V mojo tiho žalost je tu nehat Župar svojo biografijo. Jaz sem tj bil namreč med tem prilastil dve cigareti iz njegove doze — skrb za bodočnost nikoli ne škodi —, eno spra vil v žep, drugo prižgal in se vdal razkošnemu srkanju presladkega dima, na videz pozorno poslušajoč prijateljevo povest, od katere sem p«** vjel komaj vsebino. Proti koncu sem začel premišljevati, kako bi pri prvem srečanju po enem letu prijatelja napumpa!, da ne bi bilo nespodobno, pa tu mu je — zlomku — zmanjkalo sape in zdaj bi moral začeti jaz.
»M-ja,« sem dejal, »saj veš, kako je: človek živi tako naprej, kaj bi go voril? Ampak, po pravici rečeno —«
»O, Župar, servus!«
Prokleta reč! Ravno se in bil v naglici sklenil, da po kratkem uvodi* preidem »k stvari«,pa ti prinese m| nekoga, ki mi proti vsem pravilom etikete prekriža načrt. »Da bi te črvi pozabili po smrti in bi se sto let smrdelo iz tvojega groba!« sem klel ni» tihem, tačas pa sem začutil svojo des nieo v kopelji potu, in ko sem se ozrl sem videl, da me drži nepotrebni Žn par je v znanec:
»Minm čast — staviti, m . . .«
»Drago mi je,« sem odgovoril ii» povedal svoje ime bolj razločno, ka
vašnieo, ki ugaja modernim higienič-nim zahtevam. To vse bo stalo precej tisoč kron. Ta denar se mora vsaj amortizirati.   Naši stari   korarji so
preskrbljeni po fondih iz prejšnjih časov, prinašajo tudi iz prejšnjega ž u pn i kovanja nekaj hranilnih knjižic seboj; še nobeden kanonik ni umri reven. Prost res nima dosti dohodkov, ker ima preveč reprezentance. Ali nastopi duhovnika s sijajem ne pomenjajo v zdajšnjem svetu nič posebnega. Vzlic draginji lahko tudi izhaja novomeški prost in tedaj ni meščanom treba skrbeti za gmotno izhajanje šestih duhovnikov v kapiteljski veliki hiši, razven če jim dajo kaj za mašo. Pač pa ima naša občina vsako priložnost zgrabiti, da dobivlja kaj več dohodkov.
Naš občinski zastop je, previdev-ši to. kupil letos na licitaciji nekaj Hoeevarjevih njiv blizo mesta, ki so porabiti za pokopališče in druge obč. namene. Plačala je občina več zanje, kakor so bile vredne. 11.000 K so bile cenjene, na 18.500 K je bila kupna cena nagnana. Dražbala, naganjala je le mrtva roka skrita v ucki kompaniji. — Skoda, ubožna občina mora 6500 K več plačati za te njive, katere je nujno potrebovala, kakor bi, ako mrtva roka ne bi posegla vmes. Pa kapitelj ne bo oskrbo vatel j novega pokopališča, razven če se voli novi obč. odbor, katerega bode komo u -diral kapitelj. ki teži po tem, da se pripravi na stroške občine novo pokopališče, katero bi pa kapiteljski oskrbovali in vlekli dohodke istega.
Tu je zopet slučaj, ki dokazuje, da se ne krijejo koristi občine s koristmi kat. duhovnika.
II. vsesoKoiski zlet v Zagrebu.
(Dalje.)
Ko se je nekoliko polegla navdušenost, je ]K>vzel besedo starejšimi hrvaške sokolske zveze dr. Lazar Car in nagovoril uačelnika mesta Zagreba.
Na njegov govor se je zaiivaiil zupau gosp. Janko H o 1 j a C, rekši med drugim:
Iskrena vam hvala, dični Sokoli, ki ste prišli iz daljnih slovanskih de-žel, da nam izkažete bratsko ljubav, da osvežite sorodne vezi in občutke, da svojo silo zedinite z našo, da v ponos in slavo skupne nam majke Slave z združenim delom in medsebojnim vzpodbujanjem krepimo telo in dušo v vsakdanji borbi za slavo in napredek mile nam domovine. V des-jiici moč, v srcu odločnost, v mislih domovina, te misli so svete vsakemu Sokolu. To so besede, ki navdušujejo vsakega narodnjaka in njim se imamo zahvaliti, da so se zgostile vrste Sokolov, da od dne do dne vidno raste njihovo število.
Desnica je silna le takrat, če biva odločnost v srcu, oboje skupaj. >ila in odločnost, pa budita misel na domovino, na ono sveto grudo, iz katere smo vznikli, kjer nas je prvič obsijalo sijajno solncc, kjer nam je majka prvič popevala uspavanko.
Kdo izmed onih pa. ki ljubijo to sveio grudo, kdo ne smatra njene časti in slave za svojo osebno čast in slavo?! Toda užitek sreče in časti ni sladak, ako si ga nismo izvojevaii. ako ga ne čuvamo sami s svojo silo.
Zategadelj ljubimo Sokola! On nas sleherni dan spominja na naš*; dolžnosti do domovine. On nas vedno krepi in vežba, on nas preraja nravstveno, on utrjuje in poglablja narodnost.
To je čutilo predstojništvo mesta Zagreba in z velikim navdušenjem je
pozdravilo prireditev vsesokolskega zleta v svoji sredini, zastavila je vsa svoje sile, da se ta slavnoat odigra kar najbolj sijajno in svečano.
Prisrčna radost nas obhaja, ko zremo na sijajni zbor milih nam slovanskih bratov, ki so v tisočih prihiteli v naše ozemlje. Ponosno gledamo udeležbo domačega Sokolstva. Našo radost in naš ponos pa deli celi hrvaški narod, kar svedooijo navzoči zastopniki hrvaških mest in trgov.
Prijetna dolžnost mi je torej, da vam, mili slovanski bratje, klicem v imenu mestnega zastopstva in glasom celega hrvaškega naroda: Dobrodošli v belem Zagrebu! Bodite uverjeni, da smo vas z razburjenjem pričakovali in sprejeli s hrepenenjem, da se čimpreje združimo v bratskem objemu. Naša srca prekipevajo od sreče, da smo doživeli ta lepi sestanek, ki vzbuja v nas spomine, na vašo gostoljubnost, ki smo jo pretekla leta uživali v vaših krogih. Čeprav mesto Zagreb ne more razvijati takega sijaja kot so ga pokazale pri sprejemih vaše prestoliee, smo vendar pripravljeni, z iskrenostjo in živimi občutki naših src nadomestiti to. kar nam odrekajo naše skromne sile. Prepričan pa sem, da ne bode ostalo veduo samo pri klicu našega zveznega stare jšinstva, te ni več da bomo v hrvaškem objemu doživeli zedi-njeuo in svobodno Hrvaško! Na zdar! Zdravo!
Vihar navdušenja je zaoril med občinstvom po tem govoru. Zveza hrvaških pevskih društev je zapela »Hej Slovani!« Ves zbrani narod so je odkril in z vidnim gauotjem navdušeno prepeval slavnostno kantato Sslovanstva. Nato so so Sokoli razšli, staroste in zastopniki pa so se udeležili banketa.
Banket.
Ob 1. popoldne se je pričel v umetniškem paviljonu svečani banket, ki jra je hrvaška sokolska zveza priredila glavnim zastopnikom slovanskega Sokolstva. Prisotnih je bilo nad 350 povabljencev. Vsak slovanski narod je poslal svojega zastopnika, udeležil se je banketa tudi odposlance francoskih gimnastov. Prvo zdravico je izrekel starosta hrvaške sokolske zveze, ki je pozdravil zaporedoma vse slovanske narode. Francoskega gosta je pozdravil dr. Car francosko.
Nato so zastopniki začeli odzdravljati. Bila je to pravcata tekma, kajti vsak t eri izmed njih se je naravnost skušal s svojim predgovorni-kom, kako da bi v navdušenih besedah izrazil vseslovansko solidarnost, ljubezen in nalogo Sokolstva. Za Slovence je govoril brat dr. O r a ž e n in s svojim temperamentno zasnovanim govorom izzval mnogo pritrje-valnih medklicev in končno buren aplavz. Banket se je končal ob pol 4., ko je prišel čas odhoda ua telovadi-šče.
Javna telovadba.
Prostor za javno telovadbo se nahaja tik zraven sejmišča med »Zagrebačkim zborom« in šolo v Draško-vičevi ulici. Zgradba zavzema prostor 10.000 m2; na tribunah in sedežih je prostora za 30.000 ljudi. In nič manj nego toliko ljudstva se je v resnici nabralo, kajti prostor se je začel polniti že ob 3. in ob pol 4. je bilo vse nabito polno občinstva. Vse vstopnice so bile razprodane! Vseh Sokolov v kroju je bilo nad 7000, Sokolov-telovadcev z naraščajem in Sokolić ami vred okrog 3500. Točno ob 4. se je pričela javna telovadba.
Prva je na telovadišče prikorakala hrvaška mladež (168) in izvajala vaje z zastavicami dokaj dobro in skladno. Hrvaške Sokoliće (140) so žele za vaje z belo - modro okrašeni-
kor on, ki je mrmral, kakor da se sramuje svojega imena, ali, da ga je v naglici pozabil.
Od tedaj naprej nisem veliko govoril, tem glasnejši pa je postaja! moj želodec, niti druga cigareta, ki sem jo prižgal \x> dolgem obotavljanju, ga ni potolažila. K sreči je bila ura blizu poldne, onadva sta se hotela posloviti, češ, da gresta kosit, jaz pa se nisem dal kar tako otresti in sem jo na slepo srečo udaril ž njima v gostilno. Z veliko slastjo sem obedoval, motil me je samo dvom, kaj, če Župar ne bo galanten, pa ne plača mojega kosila? Ali moj dvom je bil neopravičen in, ko se je po kosilu Zuparjev znanec poslovil, sem se ojuuačil in z uspehom napumpal prijatelja. Dogovorila sva se še, da ga o prvi priliki obiščem, potem sem ga spremil na kolodvor in po presrčnem slovesu sem jo mahnil v kavarno in z izposojenima dvema kronama sem pritarokiral se deset enakih. S sladko zavestjo, da sem svoje talente dobro uporabil,sem se podal v posteljo ravuo, ko je zora že popolnoma umita in sfrizirana nastopila svojo pot preko ljubljanske ravnine.
2.
Kako sem se rešil suše in prišel do denarja, to je predolga in prav uič interesantna stvar; po poštenem potu gotovo, če bi kdo dvomil o tem, po-
tem naj samo pomisli, da ni lepo, o svojem bližnjem misliti slabo, flrugič pa je faktu m, da ne pišem v ječi, kar bi moral, če bi bil koga ubil, oropal, ali ofrnažil, ampak da sedim tacaš v kavarni; priča — očividec: plačilni marper, ki sem mu plačal svoj puf ravno dan poprej, ko se je godilo to, kar bom zdaj povedal.
Dva meseca se po tistem nisva videla z Zuparjein. Ko pa sem nekega dne pregledoval listo svojih p. t. (!) upnikov, sem se spomnil na obljubo, ki sem jo dal Zuparju, in sklenil, da jo izpolnim takoj, ko dobim denar. In tako sem jo par dni potem že mahal od železniške postaje v L. proti fikofjemu dolu. Zupar mi je bil na moje obvestilo o prihodu odgovoril, da mi pride nasproti do postaje, pa tisti, ki ga na postaji v resnici nisem videl, je bil Župar. Po dolgem izpraševanju sem izvedel za pot in proti poldnevu sam bil na cilju.
Zdaj — kje je šola? Majhna vas, hiše vse enake, samo ena je lepša in ima dvoje nadstropij; da je to župni-šče, o tem sem bil prepričan, kajti debel župnik potrebuje več prostora kakor suh učitelj z družino in par stotinami šolarjev vred. K sreči sem naletel na boso žensko in jo vprašal, kje je šola.
{Konec prihodnjič.}
mi obroci buren aplavz. Najlepša točka prosto telovadbe so pa bile
proaie vaje Sokolstva.
Ob zvokih uove hrvaške sokolske koračnice so prikorakale v ŠUrinaj-sterostopih dolge čete čilih Sokolov na telovadišče. Po lepem nastopu je sledil rasstop in priroeenje. Kot bi nakrat sprožil puške celih bataljonov, je bil tlesk, ko je priroeilo 1456 telovadcev. Izvajalo ae je 5 vaj. Pri vsakem gibu se ti menjnje slika telovadišča, vidi se ti kakor nemirno morje, menjajoče bojo valov. Pri tem je treba upoštevati, da izvajajo tn proste vaje 5 slovanskih narodov telovadci, ki se po veliki večini niso nikdar videli poprej in se večinoma morda ne bodo nikdar poslej — in vendar je videti, kakor bi bili cele mesece vadili skupaj, da dosežejo to skladnost in izravnanost. Je to izvrstnost slovanskega telovadnega sistema, ki mu ga ni para na svetu, sistema, ki slavi triumfe pri svetovnih tekmah, pa vnema gledalce do brezmejnega navdušenja pri nastopih velikih telovadnih mas. Burno |>o-zdravljani zapuščajo telovadci telovadišče. Za hip zavlada mir. Nakrat se vsuje izpod tribun množica hvaležnih hrvaških telovadcev, noseč v svoji sredi na ramah načelnika Hrvaške sokolske zveze Dragotina Šul-ceja in zvezna podnačelnika.
Po prostih vajah je nastopila vrsta 7 čeških Sokolić na bradlji. Vzoren nastop, težkoča in elegantna izvedba vaj, ki bi delala čast tudi telovadcem, je izzvala buren aplavz pri strmečemn občinstvu.
Tudi vaje srbskih Sokolov s palicami (254) je občinstvo burno akla-miralo. — Jako lepe so bile skupinske proste vaje Sokolov, Sokolić in naraščaja župe Preradovičeve. S posebnim odobravanjem je pozdravljalo občinstvo zadnjo skupinsko vajo, kjer drže ob konceh malički stoje na rokah.
Program prostih vaj je izčrpau, pripravlja se orodje. Občinstvo z veliko zvedenostjo pričakuje prve točke vaj na orodju. Nastopijo sedaj
slovenski telovadci.
Masa pred vhodom v telovadišče se razgrne in ob zvokih »Naprej zastava Slave« prikoraka pod vodstvom načelnika Slovenske sokolske zveze dr. Murnika pet slovenskih vrst do srede telovadišča. od koder se vrste razcepijo ter vsaka razvrsti pred svoje orodje. Občinstvo občuduje lepo bi veliko rast naših Sokolov in vstaja raz prostore, da bolje vidi telovadbo. Tudi telovadišče občinstvu sicer ne-pristopno, nakrat ob krajeh oživi neštetih gledalcev in Sokolov v kroju. Zazveni povelje in že se dvigne prvih pet telovadcev na orodju: dva konja, drog, bradljo in kroge, ki so postavljeni od glavne tribune proti sredi telovadišča. Vaja za vajo postaja pre-drzneja in zaeno tudi aplavz čim dalje burnejši. Največjo pozornost vzbujajo krogi, kjer izvajajo telovadci v visokem gugu najtežje kolebne vaje ter seskakujejo v predrznih premetih, vznašajoč v prelepih položajih visoko v zraku.
Oglasi se načelniška trobka in slovenski telovadci odkorakajo v garderobo, da se razvrste v vrste k hkratnim vajam na štirih bradljah. Prožnih korakov, z neko sigurnostjo in samozavestjo prikoraka 20 naših mišica stih ju u ako v pod vodstvom dr. Murnika k bradljam. Zreš, pa ne veš, kdaj so se tako lepo razvrstili vsak na svoje mesto, k nepremični temeljni postavi ob obeh straneh bradelj. Prva četvorica začne vajo. Gre skladno, kot gibajoča se nihala enakih ur. Vaja sledi vaji, četvorica četvorici, pozneje osmerica omerici, brez odmora, a telovadci so vedno bolj čili in sveži, zdi se ti, da je izvedba tem sigu rnejša, čim bolje telovadijo, čim težje vaje izvajajo. Vrhunec vsega so ua koncu dve skupini. Eno izvede 12 telovadcev, drugo vseh 20. Obe nad vse težki in elegantni, zlasti pa zadnja. Po vrsti rastejo nad bradlje stoje, kakor hitro rastoča drevesca, dokler ne tvorijo malega gozdiča 20 stoj. Kri ti zastaja, bojiš se nehote, da kdo omahne. Toda junaki se drže kot izklesani, nepremični kipi. Ena, dve — in kakor bi hkratu posekal ves gozdič, zgrme telovadci hipoma na tla. Za trenutek vidiš telesa se gnesti v zraku, vidiš kaos, a le za hip že vidiš telovadce zopet uravnane v vzoren red. Pri prejšnjih vajah se je burno ploskalo, občinstvo je bilo navdušeno, a sedaj je bilo naravnost fasciuirano. Pri tribunah je kar grmelo, klicev: »Živeli Slovenci!« kar ni hotelo biti konca in ko so bili telovadci že izven telovadišča, korakajoč za tribunami v svoje oblačilnice, se je občinstvo sklanjalo z najvišjih mest oblačilnici najbližjih tribun ter mahalo v odobravanje z robci. Kar nas je bilo navzočih, smo bili ginjeni veselja, širile so se nam prsi, s ponosom smo zrli na naše triumfatorje — vsaj tako jih smemo imenovati — hiteli smo k njim, da jih objamemo in jim čestitamo na pridobljenem uspehu. Smelo lahko trdim, da so Slovenci odnesli lavoriko dneva.   Pri teb
težkih vajah se je lahko videlo, kaj zmore resna in odločna volja, železna disciplina in prava sokolska ljubezen in navdušenost sa delo. Treba je vsega tega v najvišji meri, da se dovede do take dovršenosti hkratno in docela skladno izvedbo samih vrhunskih vaj pri 20 telovadcih iz različnih društev. Izvajalo je te vajo 7 telovadcev ljubljanskega Sokola, 4 Sokola Ljubljana I., 4 Sokola Ljubljana II., 2 Sokola v Šiški ter po eden iz Kranja, Škofje Loke in Vrhnike.
Javno telovadbo prvi zletni dan so zaključile češke Sokoliće (74) s prostimi vajami za VI. vsesokolski zlet v Pragi, nam znanim z naših zletov v Skofji Loki in v Domžalah, kjer so jih tudi naše Sokoliće izvajale. Vidijo se kot kak lahen, figuriran ples, skoro kot balet. Te vaje zahtevajo velike prožnosti in elegance, če naj imajo uspeh. Vrle češke sokolske sestrice so jih izborno, izvajale, pohvalnega aplavza ni hotelo biti nc konca ne kraja.
Zbor.
Javna telovadba se je završila nekako krog pol 8. ure. Vse ljudstvo in velika množica Sokolstva je hitela sedaj na »Zagrebački zbor«, kjer se je odigrala pod milim neboni veselica v vePkem slogu, po vzoru sličnih dunajskih in graških prireditev. V paviljonih so se prodajale jestvine in pijače, več godb je sviralo narodne slovanske koračnice in plese, in tako se je razvila neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč. Od vseh strani so donele slovanske narodne in umetne pesmi, Srbi in Bolgari so proizvajali svoje narodne plese, pri »Hrvaškem kolu«, ki ga je bilo treba ponavljati najmanj desetkrat, pa je sodelovalo vse, kar je bilo poskočnih j nog in dobre volje. Zopet se je izrekla pri tej priliki marsikatera navdušena zdravica, marsikatero oko se je orosilo, videč pri isti mizi, Hrvate, Srbe, Bolgare, Cehe in Slovence v bratsko - složnem pogovoru. Častno so bile zastopane na tej veselici tudi hrvaške narodne dame, ki so s svojo očarujočo zunanjostjo povečale sijaj te prireditve. — Po polnoči se je večina Sokolstva razšla, da se odpočije za napore prihodnjega dne.
Ob 8. zvečer (taistega dne) se je pričela slavnostna predstava v hrvaškem kazalištu. Velik del Sokolstva, ki se ni udeležil »Zagrebačkog zbora«, je prisostvoval tej prireditvi. — Prva točka sporeda je bil govor brata V. Antona, posvečen sprejemu in proslavi slovanskih gostov. V pesniško vznesenih besedah je g. Anton poudarjal tudi veliki pomen hrvaške umetnosti za narod ter izrazil misel, da naj umetnost in sokolska ideja korakata vzporedno pri telesni in duševni povzdigi hrvaškega naroda. — Kot druga točka je sledila vMoreška«, ki jo je izvajal »Hrvaški Sokol« iz Korčule. Končno pa je sledila »Hasanacrinica«, drama v treh dejanjih od dr. Milana Otrizoviča. — Igralci so zastavili vse svoje sile, da so privedli to veleumetniško delo do popolnega uspeha. Izredno zadovoljni z vtiskom večera, so zapustili gostje krog 11. gledališče.
Politična kroniko.
Razpor v krščansko - socijalni stranki postaja od dne do dne resnejši. V poslednjem času so se razmere poostrile vsled intrig prijateljev dr. Gessmanna in dr. Weisskirehnerja proti županu dr. Neumaverju, ki se je zdaj zaradi tega postavil z bivšim predsednikom državne zbornice dr. Pattaiem na čelo takozvanega nem-Ško-nacijonalnega krila v stranki, ki sta jo do zdaj vodila obč. svetnik«? Gussenbauer in Naprler. V tej skupini kršeansko-socijalne stranke jc zbrano posebno obrtništvo. Shoda nemških avstrijskih obrtnikov, ki se je vršil v Celovcu, se je ta skupina ostentativno udeležila po svojih zastopnikih, čeprav se je shod vršil pod patronanco nemško-nacijonalne zveze. V krogih, ki so v najožjem stiku z dunajskim magistratom, se govori, da se ta skupina bliža nemškim naci-jonalcem in da je le še vprašanje časa, kdaj se bo ta skupina zvezala z nemškimi nacijonalci.
e e
m
V vseh političnih krogih vzbuja največjo senzacijo memorandum, ki ga je poslala na Dunaj Josthova stranka. Avtorji tega spisa sta pl. Justh in grof Bathvanv. Spomenica je bila urejena pod protektoratom bivšega ministra Kristoffvja. Nasve-tuje se, naj se ustanovi ministrstvo iz stranke 1. 1848 in iz stranke leta 1867, ki bi uajprvo izvedli volilno reformo, nato pa poostrili poslovnik zbornice, s čemur bi bila zajamčena
brambna predloga.
e *
m
Albanci v Carigradu so dobili zagotovilo, da dobe v prihodnjem ministrstvu Albanci svojega ministra-krajana in da se bodo ustanovile v Albaniji albanske ljudske šele s poukom v latinski pisavi. — Vodja Albancev Ismail Kemal  sporoča v
nekem privatnem pismu, da pride navzlic temu, da je obtožen veleizdaje, k otvoritvi državnega zbora, kjer bo opravičil korake, katere je storil v inozemstvu v svrho rešitve albanskega vprašanja.
Predsednik portugalske republike bo voljen 19. t. m. Nova ustava bo pa sprejeta 17. t. m.
*     m *
Bivši perzijski šah Mohamed Ali je prišel v Amol, ki je oddaljen kakih 80 milj od Teherana. 70 milj od Teherana je prišlo do boja med vladnimi četami in pristaši Mohameda Alija in Rešidem es Sultanehom. Vladne čete so zmagale. Rešid es Sultane h je padel.
Stoiersko.
Iz Celja. Klerikalci so se prezgodaj veselili, da ho šel urednik Lešni-ear zaradi razžaljene časti nekega mladoletnega njihovega pristaša sedet. Okrožno sodišče je vzklicu urednika Lešničarja proti sodbi katoliško-uarodnega sodnika Krančiča ugodilo in mu prisodilo le globo 30 K. V razsodbi okrožnega sodišča se pravi med drugim: »Glede na okolnosti, v katerih so se rabile inkrimirane žaljivke (na volilnih shodih proti političnemu nasprotniku, torej v velikem razburjenju- in z ozirom na socijalno stališče vzklicatelja je bilo uporabiti določbo § 261 k. z. in je torej kazen po 30 K cv. v slučaju noiztirljivosti 3 dni zapora krivdi obtoženca popolnoma primerna.« Isto razsodbo ]e izreklo okrožno sodišče tudi v slučaju urednika Spindlerja in mu spremenilo zaporno kazen v denarno glo-bo. Ali bodo gospodje pri klerikalnih časopisih toliko pošteni in bodo tudi priobčili razsodbo okrožnega .sodišča?
Iz Žetal nam poročajo: Dne 1"». avgusta se je vršil pri nas, kako: ><• trdili duhovni gospodje, -iusroslovan-ski mladinski shod". Ker je bil odpovedan ljubljanski shod (vsled kolere seveda) je bilo vendar treba haloŠko mladež d--ma nahujt»kati. Došlo j»: nekaj fantičev iz sosednje hrvaška fare — in bil je to »jugoslovanski mladinski shod«. Vse krščansko izobra/« vanje in kulturno delo na tem shodu je obstajalo v tem, da se je cele tri ure neprestano kujakalo proti naprednjakom. Ubogi fantiči so čitali dekla« macije, ki so jim jih napisali njihovi duhovni voditelji. Izobražen poslušalec se je moral zeražati nad to mero srčne sirovosti in pomanjkanja vsakega smisla za pozitivuo gospodar-sko in kulturno delo med narodom, ki je odsevalo iz vseh govorov. Nek fant je pripovedoval, da »liberalci podpirajo nemčrrrje«. Dr. Korošce i imenoval naprednjake osle in iniob zmerjal v svojem »navduševalnem« govoru kakor kak pijani hlape«. Tako dela doma politiko in vzgaja narod podpredsednik slov. dr/a vnozboi -skega kluba na Dunaju. Mislimo, da so Haložani vsled letošnje slabe letine in sploh vsled svojih sl°bih yn-i». darskih razmer potrebni česa drugega kol politične hujskarije politične-ga sovraštva pijanih popov.
Iz Zidanega mosta nam poročajo: V ponedeljek zjutraj se je feaSM*-la na postaji vest, da pripelje nrvi zagrebški vlak s takoj deklico, l.i jc sumljiva, da ima kolero. Naeelni&tv« postaje, ki je bilo brzojavno obv šV-no, je takoj storilo vse potrebno. Ali ves strah je bil prazen. G. dr. Fri-drich, ki je preiskal dotično deklico, je konstatirah da je postalo deklici slabo le zaradi slabega zajutreka in od vožnje. Peljala se je z usmiljeno sestro iz brežiške bolnišnice v sirotiš-nieo.
Iz Vidma ob Savi nam i>i>ejo: Občino Zdole in tudi nekatere bližnje katastralne občine rajhenburške fare je silovito udarila toča. Suša je vzela vse pozne poljske pridelke, toča sedaj še vino — in ti, ubogi hudič, živi, če imaš s čim. Upamo, da bode okrajno glavarstvo storilo vse po trebne korake. — O hudi toči nam poročajo tudi od Male nedelje pr? Ljutomeru.
Iz Vnhreda v Dravski dolini nam poročajo: Naša Ciril-Metodova podružnica praznuje v nedeljo dne 20. avgusta 251etnico svojega obstan ka. To jc gotovo pomemben narodni praznik v naši narodno ogroženi Dravski dolini. Pri slavnostnem delu govore^ potov, učitelj C. M. D. Ivan Prekoršek. Ljudska veselica se vrši v gostilni g. Fr. Sgerma ob pol 4. Ker so železnične zveze od vseh sirani ugodne, pričakujemo obilnega obiska.
Iz Maribora. Volitve v mariborski okrajni zastop. V ponedeljek so se pričele volitve v mariborski okrajni zastop. Vseh volilnih upravičencev v skupini vele-posestva, katera je voHla v ponedeljek kot prva, je 311. Vseh glasov je bilo oddanih 206. Od teh je dolila nemška lista največ 108, slovenska največ 102, kar je za slovensko stvar
gotovo le uspeh. Slovenec Matija Peklar od Sv. Jakoba v Slov. gor., ki je bil poleg 8 nemških in nemskutar-skih kandidatov izvoljen, je bil, kakor je vidno iz volilnega resultata, skupen kandidat. Lep moralni v s peh Slovencev je napravil silen vtisk na Nemce, katere je jezila tudi slaba udeležba iz lastnega tabora. Sodi se, da je izid volitev v skupini velepo-sestva dobro znamenje za izid v s\u-piui kmečkih občin, za katero sc bode v soboto razvil intenziven boj. Vsa? čast možem, ki so se s pridnim delom potrudili za ta uspeh!
Akad. fer. društvu »Bodočnost« v Ptuju so darovali: »Klub slov. naprednih akademikov« v Celju iz III. nar. zbirke 50 K, g. Aleksander Koprive, učitelj pri Sv. Ani na Krem-bergu, vse Vodnikove spise in g. Alojzij Senekovič, posestnik in gostilničar istotam 5 knjig. Vsem omenjenim darovalcem izreka najsrčnejšo zahvalo odbor ak. fer. društva »Bodočnost«.
Drobne novice. Iz Ormoža poročajo nemški listi: Nemški zdravnik dr. HeLss se je vrnil 10. avgusta S svojo rodbino z izleta v triglavsko pogOfjt na Gorenjskem. Naslednji dan je dobil drisko in prestrašeni njegovi domači so že mislili, da bo kolera, ker je na potovanju občeval z nekaterimi Tržačani. Preiskava odpadkov je imela seveda popolnoma negativen resultat. — Iz Slovenj-gradca. Poštna oficijantinja Koza fleppel je imenovana za poštarico na Pesnici. — Iz Trbovel j. Na S\ e-ro goro je romala 10. t. m. članica tukajšnje Marijine družbe in zelo pobožna devica Karolina Oporekal. Med potjo pa so jo prijele bolečine in porodila je v nekem grmovju mrtvega otroka. — I z C e 1 j a. V soboto večer so šli kmečki fantje Avgust Dolenc. Martin Vročer in Jože "Rožnati iz neke gaberske srostilne domu. Med potjo je skušal Dolenc z revol-erjem streljati. Ker se ni hotel sprožiti, je Vrečer Dolencu pri preiskovanju revolverja z vžigalico posvetil. Takrat pa je naenkrat počil strel n kroglja je šla blizo stoječemu Rozmanu v trebuh. Težko ranjenega s i spravili v celjsko bolnišnico.
Koroško.
Za žig. V nedeljo, nekako ob pol 11. ponoči, je nastal v Zgornji Buh-Iji pri GrabŠtajnn požar v hiši in cro--podarskem poslopju i>osestnika Primoža p. d. Cinca. Oba poslopja >fa pocrorela do tal in sumijo upravičeno, da je nekdo zažgal iz zlobnosti.
Strela zažgala. V Se pen pri GrabŠtajnn je udarila v nedeljo, 13. t. m. med nevihto, ki pa sicer ni napravila nobene Škode, strela v gospodarsko poslopje posestnika p. d. Tnčlerja. Poslopje je bilo v trenutku popolnoma v ognju in je zgorelo do tal. Škoda je najbrže krita z zavarovalnino.
Požar. V Spodnjem Dravogradu je na dosedaj še nepojasnen način izbruhnil pri posestniku Aleksandru Bicherju požar, ki je uničil hišo in / »spodaraka poslopja. Škode je baje •iMOO K, med tem ko so bila poslopja a varovana na samo 3000 K. Ogen;" ie prvi opazil slaboumni Bicher, ki je zbudil potem tudi domače. Najbrže je kdo zažgal.
Obesil se je. 221etni, v Labud pristojni in že večkrat kaznovani dninar Ivan Zanfl, ki je bil svoj e^s v Labudu pod policijskim nadzorstvom ter prišel koncem maja t. 1. v Ljubljano v prisilno delavnico, od koder je pobegnil sredi junija, se je v Duisburgu, kamor so ga oddali, ker so ga iskali po tiralici, obesil. Zanfl si je nakradel, ko je pobegnil iz prisilne delavnice, že na Kranjcem več obleke in je pozneje ukid-del zidarskemu mojstru Rum p tu v ( meni potoku 750 K, uro in nekaj r>re.kajenega mesa.
Primortfo.
Kako brijejo klerikalci norce iz Marije. »Gorica« prinaša dopis z Gor t. avgusta, ki se glasi: Žuga nam huda šiba — kolera. Roka mojega Sina je pretežka, jaz ne moreni več zadrževati, je dejala Dev. Marija 1. 146. blizo Grenobla. Ljudstvo, ki se da pitati s takimi neslanostmi, je res pomilovanja vredno. Dotičnemu dopisniku pa bi nič ne škodovala šiba.
Kolera v Trstu in Istri. V nedeljo so pripeljali v infekcijsko bolnišnico v Trstu 21etnega Nikolaja Stoli-niča iz ulice del' istituto št. 38, ki je zbolel z zelo sumljivimi znaki. Kot ozdravele so izpustili po dvateden-skem zdravljenju I61etnega mesarskega vajenca Ivana Fragiacoma iz ulice Chiauchiara št. 16, ki je bil v vili Sartorio v zdravniški oskrbi. Hišo št. 50 v ulici Molino a vento, iz katere so odpeljali v soboto v infekcijsko bolnišnico Crnogorca Ljuba Lazareviča, so v ponedeljek zaprli. V Bertokih pri Kopru se ni zgodil v ponedeljek noben nov slučaj kolere.
Da sta umrla otroka Antonija Bertok in Karel Kozlan ter kmetica Marija Kocijančič, smo že poročali. V ponedeljek so postavili zopet dve baraki.
Argentinsko meso. V nedeljo je dospel parnik »Atlanta« Avstro-Amerikane v Trst. Parnik, ki je imel na morju nezgodo, je precej močno poškodovan. Potnike, ki jih je moral izkrcati v Alžiru, je pripeljal s seboj parnik »Martha Washington«, ki je dospel v ponedeljek s 658 potniki v Trst. Doslej Avstro - Amerikana še ni dobila dovoljenja za uvoz argentinskega mesa, kljub temu pa so začeli meso razkladati in spravljati v hladilnice, če ne bo dala vlada tekom par dni dovoljenja za uvoz, bodo meso zopet odpeljali v inozemstvo. Mesa je 500.000 kg.
Rodbinska drania.Odkar so postavili novo blaznico v Trstu, je bil prejšnji strežnik v opazovalnici bolnišnice, Miha Sedmak iz Sv. Križa, nastavljen kot sluga. Sedmak, ki je bil 44 let star, je bil vdovec in je imel loletnega sina Ivana ter 121etno hčerko Marijo. V nedeljo popoldne je prišel Sedmak v Sv. Križ k svoji materi, pri kateri je imel svojo hčerko in je peljal oba svoja otroka v gostilno. Proti polnoči so šli vsi trije v Trstu v ulico Boschctto št. 40, kjer je bil sin na hrani in stanovanju. Ko sta otroka zaspala, je zapustil Sedmak hišo in se vrnil še-le proti pol 6. Kmalu nato so čuli stanovalci hiše iz stanovanja več strelov. Več sosedov je vlomilo vrata, ki so bila od znotraj zaprta in vdrlo v stanovanje. Tu so imeli grozen prizor. Deklica je ležala umirajoča na postelji in je bila zadeta od dveh krogel j v prsi. Deček pa je imel tri raue na glavi in levici. Sedmak sam je ležal v mlaki krvi na tleh. Ustrelil se je bil dvakrat v desno sence in enkrat v usta. Poklicali so takoj rešilno postajo, ki je odpeljala vse tri težko ranjene v bolnišnico, kjer je deklica takoj ]>odIegla svojim ranam. Deček je precej hudo ranjen in ne ve ničesar povedati o vzrokih, ki so očeta spravili do tega obupnega koraka. Oče, kateremu sta šle dve krogli v možgane, je v prvih popoldanskih urah umrl. V sobi so našli 6 izstreljenih patron, v revolverju pa so bile še 3 izstreljene patrone. O vzrokih umora in samomora se ne ve še prav nič.
Mrtvec na Učki gori. Iz Reke poročajo, da je našel neki ogljar na Učki gori pred par dnevi mrtvega, katerega so pozneje spoznali in dognali, da je pravnik Angel Blitz z Dunaja, ki je bil že delj časa v Opatiji. Zdravniki so konstatirali, da je umrl za vročinsko kapjo.
Nezgode in samomori, pri svetilniku v Trstu je napadla med kopanjem omotica v ponedeljek popoldan 201etno Ivano Godino. Utonila bi bila, če bi ne bili nezgode o pravem času zapazili in jo rešili. Prepeljali so jo na njen dom v Koloniji številka 148. — Zidar Ivan F e r 1 u g a je dobil v ponedeljek zvečer, ko je šel mimo hiše št, 764 v Škorklji, strel iz flobertove puške v čelo. Ferluga ni hudo ranjen. O storilcu ni sledu. — 6Jetna Marija M 1 a č, stanujoča v Greti št. 16, si je zlomila pri padcu ključnico, oOletni, v ulici Montechi v Trstu stanujoči fakin Ivan Misler pa si je zlomil levo piščal. Oba sta bila sprejeta v bolnišnico. — Iz obupa nad neozdravljivo boleznijo se je zastrupil s fenilno kislino OOietni Fran S a r d i v Trstu v ulici del' istituto št. 46. -— V nedeljo ob pol 8. /večer je skočila 221etna prostitutka Barbara F e r e n č i č z obrežja Man-dracehio v morje. Mornarji so jo zve-kli iz vode ter jo oddali na opazovalnico. — 221etna, v Prošeku stanujoča Antonija Š e g i n a sc je hotela v ponedeljek zastrupiti s fenilno kislino. Spravili so jo v bolnišnico.
Glavo odtrgalo. Kakor poročajo iz Pulja, je odtrgala veriga med manevriranjem s sidrom nekemu mornarju vojne ladje »Radetzkv« ^lavo.
Iz šolske službe. Najvišje priznanje je bilo izrečeno povodom njegove upokojitve ravnatelju državue gimnazije v Kotoru Franu Katiču.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanska c. kr. obrtna šola v nevarnosti? V dobro poučenih krogih se v zadnjih dneh vedno truo-vratneje vzdržuje nad vse vznemirja, joča vest, da z novo razširjeno c. kr. obrtno šolo, za katero je mestna občina ljubljanska, kakor znano, žrtvovala nad 1 milijon kron, ni vse v redu. Otvoritev oz. preselitev šole v nove prostore na Mirju je pred durmi, a ministrstvo zavlačuje razpravo najpotrebnejših stvari. Še več! Mestna občina se je bila zavezala zgraditi ob lastnih stroških vsa potrebna ogromna poslopja ter se je svoji obvezi naj točneje odzvala. Sedaj se pa ministrstvo baje brani podpisati dogovorjeni revers, da imajo poslopja služiti izključno lc za c. kr. obrtno šolo, ki ima biti z novimi oddelki (strojnim, elektrotehniškim itd.) za celo deželo, kakor se je to od strani klerikalne stranke opetovano nagi«*-
šalo, uprav velikanskega pomena. Le
spričo tej veliki važnosti nove šole se je občina sploh odločila za milijonsko žrtev, potem ko je bivši župan in državni poslanec Hribar z nezaslišanim trudom in naporom dosegel odločbo, da se ima ta šola ustanoviti s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani; Nemci so se bili namreč z vso sile potegovali za nemško šolo v Gelove:i, ki naj bi »služila« tudi Slovencem!! — Danes neposredno pred otvoritvijo te šole, ki pomenja za gospodarski in kulturni napredek slovensko - hrvatskega juga več kot 2 gimnazije in 2 realke, pa sc v ljubljanskih nemških krogih že precej javno trdi, da se je vlada »premislila« in da nove obrtne šole v Ljubljani vsaj v projektiranem in obljubljenem obsegu sploh ne bo otvorila! Tako trde navadno žalibog le predobro in form o-vani nemški krogi, da se bo preselila v novo poslopje le dosedanja o. kr. umetno - obrtna šola, ostali prostori pa da se bodo reservirali za c. kr. realka, d oči m se v realčno poslopje bržčas preseli nemška gimnazija. Zaradi tega se baje tudi ministrstvo brani podpirat] zgoraj omenjeni dogovorjeni rcverz. Če je lc trohica reumi r na teh nemških trditvah, potem ni bila le požrtvovalna mestna občina ljubljanska, potem je bil celi slovenski narod naravnost ostudno ogoljufan! — In ker bi se vlada, ki pri današnjem parlamentarnem položaju glasov klerikalnih poslancev ne more pogrešati, gotovo ne upala storiti takega atentata brez sankcije naše klerikalne dr/avnozborske delegacije, bi bilo potem jasno, da je nesramna Peg-anova pritožba zoper oživlje-nje ljubljanskega ol>činskega sveta v zvezi tudi s to vnebovpijočo lumparijo. Pravočasni protest občinskega sveta zoper isto in pravočasno om-mogočenje vsake zlorabe izključuj obrtni šoli namenjenega, na Mirju zazidanega krvavega milijoua ljubljanskih davkoplačevalcev naj bi preprečila klerikalnega hlapen Pegan i zloglasna ^pritožba«. — Ne — taki daleč ne more segati niti strupeno klerikalno sovraštvo zoper napredno Ljubljano, takega zločinstva na celem narodu ne more biti zmožen noben človek, ki ga je dojila slovenska mati, kajti sicer bi bilo bolje, da aa je zadavil ob prvem požirkn materinega mleka. — Te nade danes še n«7 moremo in nečemo opustiti; vsekakor pa prosimo v imenu do skrajnosti vznemirjene ljubljanske javnosti od strani S. L. S. jasnega in preciznega pojasnila: Kaj je s c. kr. obrtno Šoio v Ljubljani?
-f- Klerikalna pritožim radi občinskih volitev na upravno sodišče. Pri zadnjih občinskih volitvah izvo Ijeni obe. svetniki so dobili obvestilo, da je dr. Pegan v imenu klerikalne stranke vložil proti občinskim volitvam dne 2o. aprila pritožbo na upravno sodišče in obenem zaprosil, naj se tej pritožbi prizna odložilna moč. Zgodilo se je torej vse, kar smo napovedovali: da bodo klerikalci vložili pritožbo v zadnjem momentu, samo da zavlečejo konstituiranje obč. zastopa.
-f- Zopet so jo klerikalci polomi*
li. »Slovenec« je zagnal velik hruo zaradi tega, ker se je dr. Rostohar habilitira! kot privatni docent na čekom vseučilišču v Pragi. Dvigal je pesti proti vladi, proti akademičae-mii senatu češke univerze in proti slovenskim liberalcem, češ, da dfc'a> jo priprave za bodočo slovensko univerzo, ne da bi klerikalce kaj vprašali in rotil se je, da slov. klerikalci in slovensko ljudstvo nečejo ničesar vedeti o Pragi. Klerikalci so poslali te svoje izbruhe v vse nemške liste in priznati se mora, da so Nemci z velikim veseljem vzeli na znanje klerikalne izbruhe sovraštva zoper češko univerzo in radostno pozdravili ta novi izraz slovenske mizerije. V ponedeljek pa je »Slovenec« vse lepo preklical in obenem priznal, da jo je tako polomil, da odklanja vodstvo klerikalne stranke vsako zvezo z njegovimi izbruhi. Tu zopet vidimo, kako zna »Slovenec« zastopati koristi slovenskega naroda in koliko mu je v resnici za pridobitev slov. \3€učili šča.
-j- Klerikalna zavijanja. Človek si že ne more misliti večjega in bolj imj>ertinentnega zavijanja, kakor ga uganjajo ti grdi klerikalci. »Slovenec« pravi v ponedeljek, da je postalo čudno tiho o liberalnem in socijal-nodemokratičnem časopisju zaradi draginje mesa. »Slovenčevi« reualiter ji menda nič ne bero, drugače ne bi zapisali take bedarije, kajti ravno liberalno iu socijalnodemokratično časopisje se vstrajno bori zoper draginjo in ne bo nehalo, dokler ne bo oieruštva z živili konec. »Slovenec« so je povzpel celo do gorostasne laži, da liberalci in socijalni demokratje reterirajo zaradi draginje mesa, ker se boje, da bi Ogrska bojkotirala avstrijske izdelke, če bi proti njcui volji jedli argentinsko meso. Kovad nost »Slovenčeva« je občudovanja vredna. Bojkotiranje avstrijskih v: delkov so na Ogrskem že poskusili,
pa niso ničesar opravili in tudi ne bodo, dokler bo veljala carinska skupnost in bodo avstr. izdelki veliko cenejši, kakor inozemski. Sicer pa ima Avstrija še drugo orožje: Ogr-ska mora iti na kan t, če bi Avstrija bojkotirala ogrsko žito in odprla ruskemu in rumunskeinu žitu meje. Naj torej »Slovenec« nikar tako bedasto ne čenča! Saj vemo vsi, kaj ni u je pri srcu! Saj vidimo, da ne nfore prikriti svojega veselja, da jo dospelo v Trst 800 ton argentinskega, mesa, ki ga pa vlada ne pusti izkrcati, ker so oderuhi in lned njimi tudi klerikalci v drž. zboru glasovali zoper uvoz argentinskega mesa. V parlamentu so klerikalci glasovali zo per uvoz argentinskega mesa, delajo se pa zdaj, kakor bi oni ne bili zakrivili te hudobije in hnjskajo krneti, naj mostnemu prebivalstvu zorot podraži živila. Pride pa čas obračuna in obračun bo tak, da ga hinavski klerikalci ne bodo nikdar pozabili.
+ K aferi Kregar - Štefe. Iz zr. nesljivega vira nam poročajo: Ko se je svoječasno pričela kazenska preiskava proti Kregar j u in Štefe l u ra di znane afere, je preiskovalni sodnik nameraval odrediti hišno preiskavo pri Kregarju. Dasi je čisto golov », da bi bila ta hišna preiskava velikega pomena za nadaljni razvoj afere, ker bi dobilo sodišče v roke razne važne dokumente, vendar je preiskovalni sodnik, skoraj gotovo ne po svoji iniciativi, v zadnjem momentu opustil svojo namero. Kregar je bil takrat še pač izvoljeni podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice m bU bi prevelik javen škandal seveda, ako bi se bila pri takem — dostojanstveniku odredila hišna preiskava.
— Nova sniodnišnica v okolici Ljubljane. Novo smodnišnico nameravajo zgraditi v Mostah. Za to smodnišnico se je baje izrekla i udi mestna občina ljubljanska po vladnem komisarju Laschanu. Ta vest se nam zdi malo verjetna, ker i,i bilo pač čudno, da bi se mestna obe ina ljubljanska izrekla za zgradbe nove smodnišnice v neposredni bližini mesta, ko se je nedavno tega toliko trudila, doseči, da bi se obstoječe smodnišnice na ljubljanskem polju premestile kam drugam, kjer bi mestu ne grozila opasnost. Pričakujemo, da nam mestni magi>trat pojasni to stvar.
— Kolera na Reki. Svojevrsno smo poročali, da je na Reki oboleli na znakih kolere neka Pilepič ter bila isolirana. Oblast je takrat izduia komunike, da so Pilepičevo preiskali zdravniki ter konstatirali, da bolezen, na kateri je obolelo imenovano dekle, ni kolera. Sedaj čitamo v »Ri-ečkem Novem Listu«, da je Pilepi-eeva vendarle bolna na koleri in da je imel oblastveni komunike samo ta namen, da vpliva pomirjevalno na javnost. Če je stvar taka. potem ji Reko smatrati za mesto, ki je okuženo od kolere, in oblastveni orirani so postopali skrajno zanikrno, ko so sku-šali dogodek potlačiti. Za to svojo zanikrnost bi pač zaslužili oksempla-rieno kazen. Opozarjamo naše zdravstvene oblasti na gori navedeni slučaj kolere na Reki ter pričakujemo, da bo storila vse, da se prepreči nevarnost, ki nam grozi morda ne toliko iz Trsta, kjer se pravilno razglaša vsak slučaj kolere, kakor t Rek*, kjer se slučaji kolere namenoma pii-krivajo.
— Izlet gostilničarjev na Bied.
Dodatno k dosedanjim mašim objavam glede jutršnjega izleta gostilničarjev na Bled se nam še poroča: Iz leta se udeleži tudi ena hotelirka-Slo-venka iz Kaire v Egiptu, ki sedaj biva na Kranjskem na letovišču in predsednik bolgarske gostilničarsko državne zveze g. Josip M i n č e v iz Sofije s svojo obiteljo. G. Mine e v je došel že včeraj s soprogo in hčerko y Ljubljano in si pri tej priliki ne ogleda samo Bleda, marveč tudi ostala naša letovišča. Na ta način torej pripomore ta gostilničarski izlet lahko tudi k povzdigi našega tujskega prometa iz inostranstva. Ra*'no fo pa je hvalevredno, vsaj so postihii-čarji na tujskem prometu najbolj iii-teresirani.
— Kako ravna južna železnica s svojimi uslužbenci? Železničar j i-profesionisti na tukajšnjem kolodvoru so predložili ravnateljstvu južne železnice že pred meseci svoje legitimacije, katere jim dajejo pravico, da se smejo voziti po železnici z režijskimi voznimi listki. Dočim so se drugim železničarjem že zdavna vrnile legitimacije, čakajo profesioni-sti še sedaj zaman nanje. Vprašamo, ah se misli južna železnica s tem rešiti iz slabega ermotnega položaja, da že svojim uslužbencem odvzema režijske karte in si daje od njih plačevati polne vozne listke!
— Wir Čuki! Kakor mavre pijani čuki so včeraj hoteli napraviti kraval v neki ljubljanski kavami Sicer ni to prav nič nenavadnega pri čukih, ki so v svojem elementu le tedaj če po Krekovo teče kri, vendar pa je značilno, da se taki škandali od dne do dne množe. Ko so jih stavili
mirni gosti na odgovor, so pozabfrrT da je aquila njih patron in so si samozavestno trkali na prsi češ- »Bir zajn čuki!« Zagovarjali so .se in odgovarjali so samo v nemškem jeziku, ki so ga lomili, da je bilo joj. Ker so v svoji bojaželjnosti niso dali pomiriti, jih je moral kavarnar postaviti na hlad. Dolgo še pa se je razlegalo po ulici oziroma trgu »Bir zajn čuki!«
— Nedeljsko »Jutro« je prineslo
iz i>eresa osebnega sovražnika neopravičljiv napati na vrlega narodnjaka g. nad pošta rja Novaka yi Kamniku in njegovo g. soprogo. Kdor ve, da g. Novak že leto dni vkljub svojim 70. letim zaman čaka na zasluženo v pokojen je, ta bo obsojal brezčutno vlado, ne pa grdil njega iu njegovo gospo soprogo, ki vstraja zvesto na njegovi >trani, z namišljenimi in zavitimi dejstvi.
— Glas iz občinstva. Neki gospod nam sporoča, da je bil včeraj na Ižanski cesti napa »len od nekega nasilneža. Ta je psoval in I svinjskimi priimki obkladal njegove otroke in M zaganjal tudi v gosi »oda in njegovo gospo soprogo ter jima grozil, da ju bo zaklal kakor /rašiče. Zadajo besedo bo imelo seveda sodišč*1, ker se je napadalca baje že eruiralo.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Ko sem šel 15. t. m. s svojo \eč-jo družino na Črnuče na sprehod, nam pridrvi nasproti par kmečkih biciklist o v. Drveli so po pešpoti, namenjeni občinstvu, ne da bi kaj zvonili. Na >;hop«-klice smo morali pred biciklisti s pešpoti bežati na vozno cesto. Naj pristojne oblastnije po->krbe, da se v bodoče biciklisti ne bodo kar naravnost zaletavali v občinstvo.
— Suplentsko mesto za zemljepis in zgodovino je — zaenkrat samo za prvi tečaj prihodnjega šoNkega leta — razpisano na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Opremljene proft-nje je na ravnateljstvo vložiti do 31. avgusta.
— Umrl je včeraj v deželni bolnici Štefan C e n č u r , bivši c. kr. policijski nadzornik v. pokoju. N. v m. p.!
— Umrla je snoči v Cerkveni ulici gdč. Angela Helena Grč ar. P. v m.!
Gospoda volilnega komisarja pri občinskih volitvah v Šenčurju kakor tudi državno pravdništvo v Ljubi Jani povprašuje tem potom več sto naprednih volileev, kaj je s ponarejenim volilnim pooblastilom na ime gospe dr. Prevčeve?
Pri občinskih volitvah v Sen-čurju pri Kranju >o prodrli klerikalci z neznatno večino glasov, pa še za to neznatno večino so se morali posluževati goljufije, o čemur l»o še govorila sodnijn. Kam jadra stranka, ki se mora posluževati takih sredstev, da ostane na ki milu. si lahko vsak misli — mi le konstatiramo, da se goljufi zbirajo pod klerikalnim praporom!
Umrla je g. (i o r i šk u , učitelja v Dobi i ča h hčerka S ni i 1 j a n B, žalujoči rodbini naše sožalje!
Umrla je na Potoku pri Krki ga. Fianja II o č e v a r, mati učitelju Frana Hočevarja. Blag ji spomin!
Iz Cerkelj na Dolenjskem. V zadnjem »Domoljubu< je bilo brati, kako slovesno je bila blagoslovljena nova kapela v Žu]>eči vasi. Res, da Žu-peča vas še kaj takega ni doživela, kajti prišli so Čuki od vseh M rani, in sicer brez števila, ker dopisnik ne ve natančno, koliko jih je bilo nad 50 v kroju iu koliko nad o0 brez kroja. — Prišli so celo iz daljnega Škocijaua in Št. Jerneja, pa v taki vročini. Najlepše jih je bilo gledati, ko so def ili rali; ko so šli skozi Cerklje, je tudi Tonče v lemenatarski suknji med njimi korakal. Mislil je gotovo, da ga vse punice gledajo. Krasuo je bilo res na Zidarjevem vrtu gledati iss> čer, kako so se zabavali BSJH poapOeV je, kakor filozof Omerza, lenienatar Tonče, učitelj iu organist Lomšek in končno večni visok«»soleč in cerkveui pevec Peternell z dvema »Duuajčan-karoa«, ki so bile takrat na počitnicah v Župeči vasi. Rekli so, da so se učili nemško. Pa Tonče mora biti t rile glave, ker se po dnevi ni naučil, marveč je nadaljeval v temi; »ta mladic-bi že vedela povedati, kje in kako . . . »Domoljub tudi pravi, da Čuki niso nastopili v Župeči vasi, ker je bilo prevroče. To so pa korenjaki, ki se vsake vročine zboje. Sicer pa jih ni zadržala samo vročina; resnica .ie namreč, da ne znajo telovaditi. Cerkljanski Čuki so sc vadili v telovadbi, dokler so imeli g. Vahčiča na svoji strani in so dobivali »heruš« v telovadnico; ko jih je g. Vahčič zapustil, se je telovadba nehala. Ker imamo še mnogo gradiva, prav želimo, da bi nas »Lažiljub« zopet izzval.
Postojna je zdrava. Kakor smo že poročali, se pri tistem »sumljivem- slučaju bolezni, kakor je to zdravniška preiskava brezdvomno dognala, nikakor ni šlo za slučaj ko« lere, sploh ne za kako nalezljivo, ampak le za popolnoma nedolžno bolezen, in je bolnik čez dva dni zopet docela okreval.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 15., sredo 16. in četrtek 17. avgusta: Dalmacija: (II. serija.) (Naravni posnetek.) Dragocena stika. (Komično.) Abrahamovo darovanje. (Barvasti film iz zgodeb sv. pisma. Gospoda Klapsa trga po živcih. (Jako komično.) Pogledi iz Rusije. (Naravni posnetek.) Nauke je nkradel bankovec za 100 mark. Rde-čeperka in bela deklica. (Prekrasna ameriška drama.) — V petek, 18. avgusta velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami.
V mrtvašnico mesto v bolnico. Včeraj dopoldne ob pol 11. so prepeljali z rešilnim vozom 3 leta. starega bolnega otroka nekega drvarja, stanujočega v Hrenovi ulici št. 7. Med potjo pa je otrok izdihnil v materinem naročju. V otročji bolnici je zdravnik konstatiral smrt ter odredil, da se ga je takoj z rešilnim vozom prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Mestna posredovalnica za tlelo in stanovanja bo jutri, dne 17. t. m., zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta.
S ceste. V sol»oto sveder se je vsled slabosti zgrudil na tla na Ambroževem trgu mestni delavec Lovro Šibic. Pri padcu je zadobil nad levim očesom znatno rano, katero mu je takoj obvezal zdravnik g. dr. Gal-latia, nakar ga je žena spremila domov. Na Dunajski cesti se je zgrudil na tla železničar Franc Kržmanc in bil na zdravnikovo odredbo prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnico. Na Tržaški cesti se je ponesrečila za-sebnico Terezija Kodela. Tam ji je pripeljal na.sprott nek tovorni voz. Ker slabo vidi. jo je zadelo oje v glavo ter jo telesno poškodovalo. Voznik jo je sicer opozoril <s klicom, a je bilo že prepozno.
Vjei se je. V soboto popoldne se je na Dunajski cesti pred kavarno »Evropo« prepiral % nekim moškim Nikolaj Veselko. pekovski pomočnik, rojen 1885. v Mihalovcn, pristojen v Čakovec Ko je stražnik Vesel kota opozoril na mir, je še bolj začel vpiti in bil nato arotovan. Pri policiji so pa Veselkotu povedati, da je zasledovan zaradi tatvine, izvršene v Ribnici, in je poleg te tudi sumljiv, da je nekeuiH uslužbencu pri tvrdki Pavlin v Novi ulici ukradel pred nekaj časom srebrno uro. Izročili so ga c. kr. okrajnemu sodišču.
Prijet deserter. Kakor smo pred kratkem poročali, je bilo v Kazini iz spalne sobe kavam a. r s k i n i uslužbencem pokradeno več obleke. Policija je takrat prijela tam službujočega hlapca Frana Jakopina in ga izročila deželnemu sodišč ji. Njegov brat Mihael Jakopin, vojak 17. pešpoika. mu je pri tatvini pomagal in potem de-sertiral. Orožništvo v Javorniku je sedaj tudi njega prijelo in i>eljalo v zapore vojaškega sodišča.
Pri igranju kart. V neki gostilni v Kolodvorski ulici je včeraj nastal med večimi brezposelnimi pekovskimi pomočniki pri igranju kart prepir. Med prepirom je bil eden oklo-futan in iz gostilne snnen. Ker se je pri tem ranil na levi nogi, je bil na odredbo policijskega zdravnika prepeljan v deželno ludnico.
Čigav je nabiralnik? Te dni je našel nek ključavničarski pomočnik plehasti vlomljen nabiralnik z napisom »Aljažev dom«. Lastnik naj se zglasi pri policiji.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Slovencev in 14 Hrvatov. Iz Amerike se je rm pripeljalo 20 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Postre-šček Anton Kosmač je izgubil par zlatih ženskih uhanov, vrednih 12 K. Kuharica Marija Kern je izgubila tri metre dolgo cev. Zasebnica Elconora Vok je izgubila višnjev svilnat dežnik. Vratar Ivan Sehalloch je izgubil zlat prstan z diamantom. Zasebnica Pavlina Pompe je izgubila črn dežnik. Šolska učenka Emilija Potrato je našla črno žensko ogrinjačo. Korporal Nikolaj Tomšič je našel denarnico s srednjo svoto denarja.
Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri v park-hotelu Tivoli od 7. do 11. zvečer. Vstopnina 60 v. — vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 80 vin.
narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. notar M. Mariuček v Tržiču 5 K iz kazenske poravnave Ribnikar-Škerjanec iz Seničnega. Iz Rajhenburga je poslala g. Cirila Ku-nej 2 K 50 vin., nabranih na izletu rajhenburških šolarjev 6. razreda. Hvala lepa!
Društveno naznanilo.
V idiličnem i i riba rje ve hi gaju ob kopališču Kolezija priredi napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v nedeljo, 20. avgusta, veliko ljudsko veselico v prid društveni knjižnici. Hribarjev gaj je najlepši kraj, kar jih imamo Ljub-
ljančani takorekož v svoji sredi, zato se je le čuditi, da jih je še veliko, ki tega kraja ne poznajo. Spominjamo samo na prelep sprehod čez Mirje, kjer ti buči že od daleč šum peneče se vode, ki se stika in razbija ob skalovju. Ob tem slapu je Hribarjev gaj, kot bi ga bil Bog nalašč ustvaril za razvedritev ljubljanskega prebivalstva. Okrog in okrog šumi voda, tako da si pravzaprav na otoku, gaj sam pa obrobljajo istotako od vseh strani košata drevesa, ki te varujejo pred pekočimi solnčnimi žarki. V njih poje zbor izvežbanih ptic pevk svoje vedno sveže melodije, in če se vsedeš na udobno klopico in ti pogled splava na jasno nebo, i>otem prijatelj, če imaš le še kaj srca, mora te vse to ganiti in ti napolniti dušo z brezmejno srečo in zadovoljnostjo. In glej! V tem prekrasnem kraju ho v nedeljo popoldne veselica, da si razvedriš duh ti in tvoji, ki pridete sem. Da se ti bo pa godilo še lepše, igrala bo slavna Slovenska Filharmonija, pel ti bo »Ljubljanski Zvon«, v paviljonih bodo pa ljubke trnovske in krakovske gospe in gospodične prodajale vse, kar ti bo poželelo srce, kot vino, pivo, jest vine, slaščice, kavo itd. Ple-sat pojdeš ob posebni godbi, ko bo pa čas za to, se pa udeležiš še lova na peklenšeka, ki neki zadnji čas straši po Krakovem in Trnovem. Za vse to plačaš od 3. popoldne naprej 40 vin. vstopnine, za drobiž pod 10. letom pa prav nič. Kaj ne. ljuba duša, da se vidimo v nedeljo v Hribarjevem gaju?
Gasilska župa ljubljanska št. 1
je imela v nedeljo, dne 13. avgusta 1911 na Selu pri Ljubljani svoj prvi občni 7 bor. V odbor so bili izvoljeni: Josip Turk (LJubljana), načelnik; Tomaž Bricelj (Štepanja vas), podna-čelnik: Fran Barle (Ljubljana),, Fr. Grad (Kašelj), Ivan Zupan (Moste), Josip Verbinc (Bizovik). Frau Klemen (Brezovica), odborniki; Fran Medic in Ivan Andlovec (Ljubljana) namestnika odbornikov. Za pregledo-valee računov so bili izvoljeni: Alojzij Pip (Ljubljana), Ivan Ramovš (Selo), Fran Močilnikar (Kašelj). — Z:i delegate na občni zbor deželne gasilske zveze so bili izvoljeni: Fran Barle (Ljubljana). Tomaž Bricelj (Stopanja vas). Ivan Zupan (Moste), Fran Grad (Kašelj). — V odborov! seji. ki je sledila občnemu zboru, je bil za župnega pošlo\-odjo izvoljen Fran Barle (Ljubljana), v tehnični zbor pa so bili izvoljeni: Josip Turk (Ljubljana) kot predsednik in župni nadzornik Fran Barle (Ljubljana) za Ljubljano, Bizovik, Brezovico, Kašelj. Moste in Stepa njo vas — občasni načelniki gasilnih društev.
Prostovoljno gasilno društvo v Postojni slavi v nedeljo, dne 20. avgusta 1911 svojo 301etnico obstanka. Zjutraj med 7. in 8. uro sprejem gostov na kolodvoru, nato skupni odhod v mesto, kjer se došli gostje pozdravijo. Točno ob pol 9. slovesna sv. maša v drevoredu pri »Ribniku«. Po sv. maši odlikovanje dveh gasilcev in defiliranje. Ob 10. obisk Postojnske jame (za uniformirane društvenike in njih družine vstop 1 K za osebo). Ob pol 1. banket v hotelu »Jama«. Vsa društva imajo kupne obede po določenih gostilnah, na katere se bodo člani po številu porazdelili. Med pol 2. in 3. uro vaja z alarmom. Po vaji koncert mestne godbe, srečolov, ke-glanje na dobitke in prosta zabava v hotelu »Jama«.
Prosveta.
Slovensko deželno gledališče. Kot operna in operetna pevka je angaže-vana ga. Jeanette p 1 e m. F o e -d r a n s p e r g o v a, učenka M. Hu-badove šole, znana pevka na koncertih »Glasbene Matice«, v Belem gradu i. dr. — Novoangeževani spevokomik in tenor-buffo g. Miroslav Hor-B k y je dospel v Ljubljano, da se uči jezika. Sodeloval bo v opereti, operi in v spevoigri. — Gosp. Vladimir Š i m a č e k, naš mladostni ljubimec, ki je gostoval na »Narodnem divad-lu« i lepim uspehom, je dospel že v Ljubljano, da se udeležuje skušenj. — Kot stalno angaževan igralec je vstopil v ensemble našega gledališča g. Al. Štrukelj, doslej epizodist gledališča in najboljši član kluba ljubljanskih diletantov. — Ravnateljstvo je sprejelo novo izvirno dra-matsko delo za vprizoritev, ki ima naslov: Kralj Matjaž* -»-V dramatično šolo se je vpisalo letos izredno veliko število gojen k in gojencev, ki imajo pouk vsak teden štirikrat v gledališki dvorani. Poučuje gosp. režiser H. N u c i č. Spočetka septembra se priredi javna produkcija. — Slovenski člani drame imajo od 1. t. m. nadalje vsak dan skušnjo. Pripravi se čim več dramskih novitet do začetka gledališke sezone. — Kot spevokomik in tenor-buffo je angaževan g. Miroslav Horsky iz Prage. — Ker se je usoda naše opere odločila šele 11. t. m., vrše se šele sedaj pogajanja z opernimi pevci in pevkami. V uspehih teh pogajanja poročamo čim preje. — Gospod Vaclav Ta-1 i c h je podpisal pogodbo kot operni
in operetni kapelnik ter zdaj sestavlja operni in operetni repertoire. An-gažuje se za opereto še en kapelnik iz Prage. — Priglase za operni zbor sprejema g. kapelnik Talich.
IZPRK MifJL
Izpred deželnega kot vsk ličnega sodišča.
Obsojeni kaplan Lovšin in njegove — klobase. Svoj čas smo že poročali o moravškem kaplanu, ki se je čutil žaljenega, zato, ker mu je gosp. Orehek očital, da v petek klobase je, ker ima od škofa — dispenzo. Tožil je gosp. Orehka, toda gosp. Orehek je bil oproščen v obeh instancah. Zdaj so bile te klobase zopet pred sodiščem, kajti kaplan se je zaletel v Orehka in ga radi — klobas sramotil, tako da sta vlogo zamenjala — zdaj je nastopil Orehek kot tožnik in kaplan je zopet — pogorel. Kakor je bil gosp. Orehek od obtožbe oproščen, — tako je bil zdaj kaplan na Orehkovo obtožbo — obsojen! Povodom držav-nozborskih volitev v Moravčah dne 13. junija je namreč imenoval volilni komisar za zapisnikarja volilne komisije Franceta Orehka, tajnika posojilnice v Moravčah. K vol it vi je pripeljal svoje klerikalne backe tudi kaplan Lovšin. Sitnaril je in hotel igrati na vsak način na volišču vodilno vlogo. Posebno ga je jezilo imenovanje zapisnikarja Orehka. Ko je uvidel, da mu vse sitnarenjc nič ne pomaga, je zaupil vpričo volilne komisije in zbranih volilcev: »Skandal, da sedi tak človek med našimi možmi.« Orehek je bil s tem razžaljen kot zasebna oseba, vsebovalo pa je to žaljenje tudi javni delikt, ker je bil Orehek takrat že zapisnikar in stal kot tak pod varstvom zakona kot uradna oseba. Orehek je seveda kaplana tožil. Okrajno sodišče je obsodilo kaplana radi dveh prestopkov, in sicer po 312 in 431 na 40 K globe ali 4 dni zapora. Značilno je, kako se je kaplan zagovarjal. Rekel je, da je Orehka zato tako nahrulil, ker je ta jedel na veliko soboto v gostilni klobaso — brez škofove dispenze! Znano mu je tudi, da Orehek ne hodi v cerkev in ne prejema zakramentov. Mislil je ta možakar, da smo danes še vedno v tisti temni dobi, ko so taki argumenti opravičevali vsako še tako krivično in sirovo postopanje proti svojemu nasprotniku. No. danes to ni več tako onečaščujoče, da bi zaradi tega smel vsak kaplanček poštenega človeka, če je naprednega mišljenja, kar tako napadati. S tem zagovorom je pokazal kaplan, da je ali silno omejen, ali pa je tako zagrizen, da noče tega uvideti, ali pa je morda v svojem fanatizmu šele celo mislil, da se mu bo vsedlo sodišče na limaniee. S kaznijo seveda ni bil zadovoljen in se je pritožil. Njegov zastopnik pri vzklicni obravnavi sicer priznal kaplanovo krivdo. Pobijal pa je idealno konkurenco obeh paragrafov 312 in 431 ter dokazoval, da je ta nemogoča. Zadoščeno bi bilo kazenskemu zakonu, če bi se bil obsodi! kaplan le radi prestopka po paragrafu 312, katerega pa tudi ni hotel biti kriv. Temu mnenju zagovornika se je pridružil tudi državni pravdu i k. Podpiral pa je pravno stališče prvega sodišča z vso odločnostjo zastopnik zasebnega tožnika. Že iz zagovora kaplan o vega se vidi, da je nameraval toženi kaplan napasti osebno Čast tožitelja. Kako pride torej Orehek do tega, da bi se žaljenje, ki se mu je storilo, manj kaznovalo, ker je bil Orehek takrat uradna oseba in kot tak pod varstvom zakona. Logično je, da je žaljenje še hujše, kajti v tem slučaju se združnje žalitev osebna, kar kaže jasno kaplanov zagovor z žalitvijo uradne osebe. — Vzk lični senat je po trdil prvo obsodbo v smeri § 312 k. z., izključil je le konkurenco dveh prestopkov. Kaplan, ki je bil že enkrat kaznovan, je zopet za eno kazen bogatejši. Zdaj se bodeta radi klobas menda še pomenila s škofom. Dober tek!
Razgled po slovanskem sveta.
— Poneverba pri »Matici Srpski«. Blagajnika »Matice Srpske« Lazarja Manojloviča iz Novega San-deca so aretirali zaradi poneverbe društvenega denarja v znesku 400.000 K. Manojovič je 36 let star in je bil na glasu, da je zeio bogat. Afera vzbuja velikansko razburjenje med Srbi.
— Češki hoteli v alpskih deželah. »Tagespost« poroča, da namerava neka češka družba iz Prage in Plzna, ki je v najožji zvezi s češkimi bankami, ob turški železnici od Beljaka do Solnograda zgraditi več hotelov. Pogajajo se že zaradi nakupa stavbiše v Gotlingu, Badgasteinu, Malnici in Beljaku. V Malnici se že nahaja hotel »Aukogel«, ki je v čeških rokah.
Razne stvarL
* Nemška kultura. Povodom 250-Ictnice 54. pešpoika v Olomucu so napadli Nemci Cehe. Pri napadu je bilo več oseb ranjenih. Policija, ki je morala rabiti orožje, je aretirala 6 oseb.
* Pravica a la Krek.   Iz New
Yorka poročajo: V Coatesville v Pensvlvaniji so ljudje napadli bolnišnico, od tam od peljal i dva zamorca, ki sta ležala bolna v bolnišnici in ju vrgli v pripravljen ogenj, ki so ga bili prej zažgali na prostem prostoru. Zamorca sta se bila udeležila pri nekem ropu, ter sta umorila nekega redarja.
* Bala za telefonist inje. V Londonu imajo telefonistinje lepo navado. Ce se katera omoži, tedaj ji vsaj deloma kupijo balo njene tovarišice. Vsaka da v to svrho pol šilinga t. j. okoli 60 vin. Ker je v Londonu več tisoč telefonistinj, tedaj zberejo lepo vsoto, ki sicer ne zadošča za veliko balo, vendar ji je pa s tem precej pomagano. Balo izroči srečni nevesti deputacija njenih koleginj. Taki slučaji se kaj pogosto dogajajo, vendar pa vsaka telefonistinja rada daruje, ker upa, da pride tudi na njo vrsta.
* Kolera. V Carigradu sc je zgodilo tekom zadnjih 40 ur 114 slučajev kolere, 59 oseb je umrlo. Uradna poročila pravijo, da kolera v mestnem delu Haskdj pojema, širi se pa v evropejskem predmestju Bujuk Dere, kjer se je zgodilo 20 slučajev. Tinil v poletni palači ruskega poslaništva se je zgodil en slučaj. Samo v zadnjih 24 urah je zbolelo po uradnih poročilih 65 ljudi za kolero, 24 pa jih je umrlo. Najbolj trpe mestni deli Haškoj, Balat. Kasim paša in Uskii • dar. Vlada je dovolila 30.000 turških funtov. V Solunu se je dogodil nov slučaj kolere med vojaštvom. Po drugi Albaniji je umrlo 63 ljudi za kolero. Na otoku Kamaran v Rdečem morju, kjer je lazaret za romarje, je zbolelo 12. t. m. 29 vojakov sanitetnega kordona za kolero.
* Vrv obešenca. Poročali smo včeraj na kratko o justifikaciji roparskega morilca Csalma v Szegedinu. Po izvršeni justifikaciji je prodajal krvnik kose vrvi po 1 in po 2 K ter dobil za vrv 44 K, Prt, s katerim je bil obraz morilca zakrit, je prodal za 4 K. Ljudje so se kar tepli za kose vrvi in je bil naval tako velik, da niso mogli niti protokola spisati. Na cesti so se kravali ponovili. Mnogo elegantnih gospodov in dam se je pripeljalo v kočijah, da kupijo te kose vrvi, vendar pa niso ti kupci mogli ničesar več dobiti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kolera na Dunajtr«
Dunaj, 16. avgusta. Danes je dognala bakteriologična preiskava pri delavki Scbwund. stanujoči v X. okraju, Leibnitzgasse 56 pravo azijsko kolero. Schwund je zbolela 12. t. m. z znaki driske in so jo sprejeli takoj v bolnišnico, 15 .t. ni. pa so jo oddali na infekcijski oddelek. Podžupan dr. Porzer je sklical za danes ob 4. popoldne sanitetno komisijo, ki naj ukrene vse potrebne varnostne odredbe.
Dunaj, 16. avgusta. Zbolela Schwund je mati 6 otrok ter je živela v veliki revščini. V rodbini so se hranili ■ odpadki zelenjave in sadja ogrskega izvoza. Tudi mez in otroci so jedli te odpadke. Sploh so živeli pri Schvcundovih zelo nepravilno. Sanitetna komisija je dala izolirati še dve rodbini iz iste hiše ter 5 moških in 2 ženski iz tovarne, v kateri je delala zbolela Schwund. Danes ob pola 2. popoldan se je pokazala pri enem otrokn zbolele Sehwund mrzlica vendar mislijo, da ne gre za kolero. Stanje zbolele Schwnnd je zelo opasno in je malo upanja, da ji ohranijo življenje.
Na poti po nevesto. Dunaj, 16. avgusta. Veliki knez Ivan Konstautinovič, žeuin srbske princese Jelene je dospel danes ob 6. zjutraj na Dunaj in nadaljnje svoje potovanje čez Budimpešto v Belgrad, kjer ostane 10 dni tor se vrne potem s svojo nevesto v Petrograd, kjer se vrši 14. septembra poroka.
Češki cesarski namestnik v lila. Isl, 16. julija. Iz Prage poročajo, da pride te dni knez Thun v lil in da ostane tam osem dni. »Wiener Abendblatt« pravi, da je ta obisk v zvezi s češko-nemškimi spravnimi konferencami.
Ogrski državni ibor. Budimpešta, 16. avgusta. V današnji seji je predsednik med splošnim odobravanjem prebral proteste štirih komitatov proti obstrukciji. S klopi opozicije so se slišali glasovi, da so ti protesti naročeni. V knjigi za interpelacije je zabeležena tudi ena interpelacija glede demisije vojnega ministra. Obstrukcija traja nemoteno naprej.
Dunaj, 16. avgusta. Iz Budimpešte poroča »Wiener Abendblatt«, da bo vlada, če sploh odgovori na interpelacijo glede misijo vojnega ministra, te vesti samo dementirala ter izjavila, da je vojni minister na dopustu in da še ni podal demisije. Atentat na bana.
Budimpešta, 16. avgusta. Danes ob enajstih dopoldne se je vršila pred okrajnim sodiščem obravnava proti napadalcu Matoušku. Obravnava je bila preložena.
Kulturni boj v Bruslju.
Bruselj, 16. avgusta. Tukajšnji liberalno socijalni krogi so priredili včeraj velik shod za splošno volilno pravico in za šolsko obveznost. Klerikalni listi imenujejo to gibanje revolucionarno. Procesija Marijinega vnebohoda se ni vršila- V vladnih krogih je napravila vsa akcija globok v tisk.
Hmelj.
Norimberk, 16. avgusta. Kupčija s hmeljem je prav čvrsta. Cena od 370 do 400 M, to je: 440 K do 480 K za 50 kg.
Boji v Albaniji. Carigrad, 16. avgusta. Vali v .Tanini poroča, da je prišlo 12. t. m. pri vasi Premet do boja med turškim vojaštvom in četami. Vojaštvo ima dva mrtva in dva ranjena. Izmed vsta-šev je več ranjenih in več mrtvih.
Solun, 16. avgusta. Pri Jenidze Vardaru so turški vojaki po dolgem boju ustrelili bolgarskega četaša Apostola in še dva druga četaša. Pravijo, da je Apostol identičen I razvpitim četašem Petkovom.
Kolera.
Carigrad, 16. avgusta. V Peču je umrlo 27 ljudi za kolero, v Djako-varu 4, o več slučajih poročajo iz Mitrovice. V San Giovani di Medna se je zgodilo 15 novih slučajev, 6 oseh je umrlo za kolero.
Bruselj, 16. avgusta. V dveh okoliških vaseh so konstatirali 5 novih slučajev kolere.
Boji med Karlisti in radikalcL
Madrid, 16. avgusta. V nekem predmestju Barcelone, je prišlo do boja med Karlisti in radikalci. V boju je bil eden ubit. Vojaštvo je zasedlo ceste.
Maroko.
Berolin, 16. avgusta. »Tšigiicb« Rundchau« poroča iz Tangerja, da sta neki nemški in neki frasttoski nastavljenec v nekem majhnem mestecu zajeta. Baje bo tudi avstro-ogrski konzulat posredoval.
Eksšah Mohamed Ali.
Teheran, 16. avgusta. Tu kroži vest, da se je vkrcal eksšah Mohamed Ali na nekem parniku, ki križa v Ka-spiškem morju ter da od tam vodi na dalj no akcijo.
Stavke,
London. 16. avgusta. Odposlanci železniških nastavijeucev    so    im. 1 konferenco, na kateri so sklenili raz gla>iti   generalno stavko železničarjev. Zahtevali so od ravnateljstev, da stopi ■ njimi tekom 24 ur v dogovor Ravnateljstva pa so odgovorila, da se na noben način ne marajo pogajal z nastavijenci. Vsled tega začne najbrže že danes stavkati 360.000 žele/ ničarjev. Direkcije so razglasile, da je vozni red razveljavljen in bo prihod in odhod vlakov vsakikrat na po stajah nabit. Uslužbenci cestne žele*/ niče nameravajo uprizoriti v soboti generalno stavko. Na nekaterih psa vineijalnih železniških progah so de lavci že ustavili delo. Mogoče je, is izbruhne   tudi stavka poštuih uslu7. bencev.
Cardif, 16. avgusta. Tu nada 1 ju jejo delavci v ladjedelnicah štrajk.
Liverpol, 16. avgusta. Med de monstranti in policijo in vojaštvom je   prišlo zopet do hudih spopadov Straže so mnogo demonstrantov are tirale ter jih odpeljale v zaprtih vo zovih, katere so spremljali huzarji in policija v centralno ječo. Spotoma > leteli na ekskortc z oken kamni, steklen ioe iti blato. Vad MfHlO oseb je napadlo vozove in se je napadalcem tudi posrečilo, razbiti vrata teh vozov. Neki častnik je ustrelil nekega de monstranta. V boju so streljali fodi huzarji in so ranili 20 oseb.
London, 16. avgusta. Iz Manchc stra poročajo,   da   vlada tam vsled stavke občutno pomanjkanje živil.
London K>. avgusta. Ministrski predsednik in trgovinski minister sta se posvetovala z zastopniki podjet-nikov in delavcev.
GOSPtHfoTCtVO.
— Poročilo o hmelj«. Iz Zale* smo dobili danes to-le brzojavko: Tendenca kakor včeraj. Zatski 440*70, tuji do 420. —
— Hmelj. Zadnje dni je nekoliki* deževalo, kar je hmeljske nasade vidno okrepčalo. Bakreni palež se ne širi več. Dne 16. t. m. bodo naši ljudje obče začeli obirati golding. Vsak dan prihaja mnogo tujih kupcev v naš kraj. Za letos nameravana hmeljska razstava se je preložila na prihodnje leto*
39
Domovina"
posreduje pri oddaji primernih sta«
no vanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to ei.a preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 I.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za:
»Ciril-Metodovo družbo: Fran Sehmit, Št. Jernej na Dolenjskem, S K 50 vin.; nabralo omizje pri »Ree-Ijucc ob priliki odhodnice g. Auiee Ouk pod geslom:
Pod okencem zapeli, smo borne kronce šteli, Cirilu in Metodu v čast, slovenski domovini v last. »Sokolski    tekmovalni sklad«: Sokol« v Ajdovščini   35 K 10 vin., nabral med svojimi člani (k tej svoti je prispevalo društvo 10 K).
Živeli nabiralci in darov alci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. avgusta: Ivan Wolfart, godbenikov sin, 4 mesece. Cerkvena ulica 21. — Ana Orehek, hči policijskega stražnika, *$ mesece, Streliška ulica 15.
Dno 13. avgusta: Slavko Ser-njak, sin delavca v tobačni tovarni, 3 tedne. Cesta na loko 18. — Ivan Ko-derman, sin posestnika. 7 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 14. avgusta: Vladimir Kline, sin trgovskega poslovodjo, 4 mesece, Poljanska cesta 60.
Dne 15. avgusta: Loopoldina Zupančič, drvarjeva hči, 3 leta. Hrenova ulic« 7. — Avgusta Schlevser, akordantova bči. 3 mesece. Hradee-kega vas 35.
V deželni bolnici:
Dne 12. avgusta: Filip Oprešnik, ubožec, 34 let. — Franja Grošelj, bi v sa služkinja, 28 let.
ftor»očiBau
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani*.
uradni karti dunajske borze 16.
ffaleftbent papirji.
4 a majeva renta   . .  . .
4 2C o srebrna renta .  .  . .
4% avstr. kronska renta . .
ogr. „ „ . . 4 ■ c kranjsko deželno posojilo
- k. o. češke dež. banke .
S>«6ke.
Srečke It L1880 Vi   .  - -
n      i»   m 1864 .   •    •    . .
„ Uske.....
„ zemeljske l. izdaje
•i »»      H*    », .
H ogrske bipotečne . .
m dan. komunalne •
„ avstr. kreditne .   . .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa  . .
n ogr.    »    »    * •
„ bazilika.....
., tnrdke......
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice ,   .   .   . . Državne železnice ....
Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe . H'nostenske banke*   .  . .
Valute.
avgusta 1911.
Denarni Blagovni
92- 15
9575 1 9210 ■ 9115 i 9410'
93- 65;
418 — J 600 — 307-90! 293 — 28060 249 — 508-75 504-— 86 — 71-48 50 37 — 250-50
177*-658-— "50 50 24 15
745-25 ^43*70 326 —
11-36 117-42* 95-30 9455 253-7,c
92*35 95-75 92 30 9135 95-10 94 65
430 -612-— 31990 299 — 286 60 255 — 520 75 516 — 92 — 77 — 54 50 41 — 25350
478-659 — 551 50 125 15 746 25 84470 328 50 281*50
11-40 117-626 9540 9475 254*75
Cekini.......
Marke .......
Franki.......
Lire ........
Rubijf.....• , .
Žilne cene v Budimpešti.
Dne 16. avgusta 1911. Termi n.
za 50 kg II 34 za 50 kg  9 24 za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg
zenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911   . .
oruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Koruza za sept. 1911 Oves za oktober 1911 .
7 84 797
7- 63
8- 36
L f e k 11 v.
Mbčneje.
Poslaao.
Avstrijska specialltetau   Na želodcu
holehajočim ljudem priporočati je porabo nstnega „Mollorega Seidlitz-praška". ki je pre-
skuŠeaa domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagate lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
Z lanarifii tafiflm si zalmliie.
če gremo na potovanje — namreč Faveve pristne sodenske mineralne JTT   pastilje. Lahko jih denemov Se tako
dgSf majhen kovčeg, v nahrbtnik ali žep
^55^ in imamo vedno briljantno, prijetno sredstvo pri roki če se prehladimo
jSBjt Skatljica Fayevih pristnih sodenskih
SK? pastilj stane K 125
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.
Th. Guntzert, c, kr. dvorni založnik, Dunaj IV/I. Grosse Neugasse 17.
JEVA
MOKA ZA OTROKE %
PRElSKUŠENOVEDNO ZANESLJIVO
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«** ^znaiift
Taono-cniniD tinta
katera   okre^čuje   laeiSče,   odstranjuje !
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 etefelentee z natodoni 1 krono.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zalega vseh  preizkušenih zdramil, Tf,1 c. rr i  medicina), vin, SpecMaH teff najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mlr-eralnih vod itd.
Dež. Mmm Klions i?Mm
y Ljubljani ffe-leva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefove^a
iubli. mostu 169
V tel lekarni dobivajo zdravila rudi člani bolniških blagajn iiii.se že!eznice; c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Liubifani.
■
S
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej:  Da ne bos bolan, Vživaj pravi „FLORIAN".
Želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: „FL0RIAN". Ljubljana.
Postavno varovano.
ftj§SSalžWrLNSTBN
Neteorolosično poročilo.
Viiin. B Si
mi
SretfiH tntU Uu 7M* mm
avgusta 1	Čas opazovanja	Stanje barometra f mm	~: E 2 u a t— —	Vetrovi	Nebo
14 »	i S. pop. 9. zv.	735 6 7351	26-1 179	sr. svzh. !del. jasno brezvetr. pol. oblač	
15.	7. zj.	733*6	147	s!, jjvzh.	megla
•	2. pop. 9. zv.	730-6 730 1	26 4 190	slab jug sr. szah.	del.oLlaČ. oblačno
16	7. zj.	732-4	15*3	si. jvzh.	jasno
Srednja predvčerajšnja temperatura 197°, norm. 19-01 in včerajšnja 200^, norm. 18*9% Padavina v 24 urah 0*4 mm in 2*4 mm					
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in 2nancem prežalostno vest, da je naša prelju-bljena hčerka oz. sestra, gospodična
Angela }(elena jjrčar
snoči ob pol 10. uri po daljši hudi bolezni v starosti 8 let, mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajnke se viši jutri v Četrtek, 17. avgusta t. I. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Cerkvena ulica št. 19. na pokopališče k sv. Križu. 2787
Bodi ji prijazen spomin!
V Ljubljani, 16. avgusta 1911. Žalujoča rodbina Grcarjeva
Namesto vsakega drugega obvestila.
Tu2nim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul danes ob 3. popoldne po dolgem bolehanju, previden s svetotajstvi naš ljubi oče m tast, g.
Štefan Ćenčur
bivši c. kr. policijski nadzornik v Trstu, zadnji čas upokojen v Šiški,
v starosti 66. let. 2737 Zemeljski ostanki pokojnika se prepeljejo v četrtek 17 avgusta 1911 ob 5. uri pop. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja
V Ljubljani, 15. avgusta 1911.
Ljubica   Ko c mar   roj. Ćenćur, Matilda Ćenčur, hčeri.  — Ivan Kocznur, pisarniški vodja, zet.
Prvi slovenski pogrebni zavod Jos. Tark.
Josip in Frani a OorUek naznanjata, da se je njiju angeljček 2776
Smiljana
preselila k svojim bratcem v višave. V Dobličah, 14. avgusta 1911.
27 let star, dober vozač, vešč vseh poprav,
iiče most«.
Gre tudi na tovorni avtomobil. — Naslov
pod „Šofer 1083" na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2777
P M jgjjMjjg
l leto star, mati je dolgodlaka angleška seterca, oče je pa kratkodlak in nemške pasme, premovanih na Dunaju je naprodaj po dogovoru pri oskrb-ništvu PraŠnikarjevega dvora v Mekinjah p. Kamnik. 2781
lice ae ™
v konfekcijski stroki dobro izurjen, starejši
samo prve sile ter dobra
Vstop takoj ali s 1. oktobrom. — Kje, pove uprav.   »Slovenskega Naroda.«
Izvežbanega
2778
stenografa
obenem   Strojepisca   kakor tudi
spe*ejme
Dr 3var. Sket, odvetnik v tjortcL
Bodul gfcjjjjjfl
(ć rep al o na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, ioplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
J. K. Rudolf i
c. kr. dvorni dobavitelj v Plznji.
2783
se tako] sprejme proti Dobri plači.
Salon za stezie r Sfuzzt
Šelenburgova ulica 6, I. nadstr.
Najboljša in najzdravejša """"
barva
CN
za lose in n
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMO Ll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnilc lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
r,
i umi Ju B. Hfctn
Lfnbljoaa, Pad tranto 1
r i poroča svojo bogato zalogo naočnikov čipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
2785
se ceno proda.
Poizve ae v Kolodvorski ulici 31, Enonadntropna
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se po nizki ceni proda.
Natančne podatke, da T O m S t teh, L ulica, Pot ¥ Rožno dolina štev. 237. 2702
Prodam po ugodni ceni
lepo opravo
za špecerijsko trgovino.
M. Spreitzer, trgovec, LJubljana, Vofasniika ulica it 2. 2784
Spretne strojne in orodne
sorejme v trajno delo tvornica viiako?.
Ponudbe pod „ieleznina" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2753
IsČe se
2772
učno mesto
v dobri, večji trgovini v Ljubljani ali na deželi za 15 letnega zdravega dečka, ki je dovršil  pripravljalni  tečaj  slov.  trg. šole Govori slovensko, nemško in laško.
Cenjene ponudbe s pogoji pod „nćno mesto" na uprav. „Slov. Naroda".
Kontoristinja
z večletno prakso, zmožna obeh deželnih jezikov kakor tudi strojepisja
želi službe 2749 v Ljubljani ali v kakem manjšem mestu na Kranjskem ali k tajerskem. — Tozadevne ponudbe se prosi pod
„Kontoristin",   Hauptpostlagernd, Graz.
Dua učenca
iz   boljše   hiše   in    boljše izobrazbe
iT sprejme ~*§
trgovec Ivan  Ravnikar v Celju.
Vstop po dogovoru s starši takoj.
2712
Vino!
Razprodaja najfinejših vin
samo iz lastnih goric začela se je pri Ivanu Malusu posestniku goric na Dizelskem, postala: Brežice.
Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov -njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času.
Zaloge je zdaj še preko 100(1 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 \. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 94 vplačili.
66
„SlvAVIJA
m       vzajemno zavarovalna banka v Pragi«   ••• -Rezervni fondi K 53,758.285-24. — Uplaćene Oia^a|alpi in kapitalife K 115,380.803-81.
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
■ V m pojaaaila daj«s —————>
■r Generalno isMo 1 Ljubljani 1 tamski iliti itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Telefon slav. 16.
Leta 1887. ustanovljena delniška družba «■
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniiks delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom dela 1 opekarne s strojnim obratom v Kosezah In na Vl£u; kamnolomi v Podpeei In v Opatiji. — Priporoča se za sta vb n
Telefon a te«. 18.
stavbna dela vsak
la «1
66
QWF
38
"... ■       Up i .-.
Priporočamo našim g  gospodinjam g j
L
KOLINSKO CIKORIJO
iz Odino slovenske * i tovarne v Ljubljani
Motorno kolo
Nekarsulm, 2 Vi H P, ali pa Peugeot
3 Vi HP m cen6 proda. N_Iot; Vrh»T_k pri dciehri TlittL
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pri poslan Čevelj.
245
Važno za vinske trgovce
I«
iS
I BI
: b
is
is
i«
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 4O0—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545       pri tvrdki
JI Rosner S 6:
Si    v Ljubljani. s:
Važno za vinske trgovce
: r
i:
itn
!s
Pozori  Preselitev,  pozo** i
Fr. P. Zajec, Ljubljana.
73
Velita zaloga pravil Hrik ur. zlatnine in srehine, kakor tudi
io ploil
Tem potom vljudno naznanjam, da sem prelotil svojo trgovino sedal na Starem trga it 26 na
Stari trg štev. 9,
isto popolnoma na novo uredil, ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odiemalce v vsakem oziru v zadovoljnost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edin« slovenski upravičeni to
obrt izvrševati, oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj
po najnovejšem sistemu z e1ektričn;m obratom ureieni, ter imam vedno v zalogi najnovejše ščipalnike očala tudi Rotenstockove; toplomere, zrakomere, hygrometref dalfnoglede vseh vrst, kakor Seis, fioerz, Bnsch Itd., raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno — Zahvaljujem :-:    se  za   dosedanje  mi  izkazano   zaupanje,  ter  prosim,  da   mi   isto  ohranite  tudi   v   bodoče. :-:
Z velespoštovanjem
Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stana trg št. 9
3E
Hotel ,VEGA'
v Spod j i Šiški se odda
2718
s 1. novembrom v najem. Več pove Anton Maver,  Metelkova nI. 2.
Odda n 11. septembrom ozir. 1. novembrom
V Spodnji Šiški 07
5tanoi>anje
s 5 sobami in pritiklinami, z vrtom za zelenjavo in sadje. — Natančnejše se izve v upravništvu »Slov. Naroda« ali pa pri hišniku v Šiški št. 97. 2723
JI. Rosner S C2
: velezsalnics sadnega zganja:
v Ljubljani
priporoča v lastni Janjami kuhano
2544 Slivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec
Vinsko žganje zanesljivih kakovosti, j g
* Št. 26120.
Radi nastopa kolere v Trstu prepovedalo oziroma omejilo je c. kr. mi-nisterstvo za notranje zadeve vzajemno s c kr. trgovinskim ministerstvom z razpisom z dne 7. avgusta 1911 št. 5715/S v nadalje uvoz in prevoz naslednjega blaga, oziroma predmetov :
1. rabljenega osobnega perila, stare in nošene obleke (rabljenih efektov) rabljenega posteljnega perila (rabljenega posteljnega puha).
Če se odpošljejo taki predmeti kot porna prtljaga ali v slučaju preselitve, podvreči jih je glede zdravstveoo-policijske revizije in zđravstveno-po-ucijskega postopanja od slučaja do slučaja veljavnim posebnim določbam.
2. Prepovedan je nadalje uvoz in prevoz CUttj in Cap. Izvzete pa so:
a) cape in cunje, ki se odpošljejo kot veletržno blago, stisnjene in v balah zvezane z obroči.
b) sveži odpadki iz predilnic in tkalnic iz konfekcijskih zavodov in belilnic ; umetna volna, shoddv in odpadki novega papirja.
Prevoz sub 1. in 2. označenega blaga in predmetov pa je dovoljen, če SO tako spravljeni, da je vsaka manipulacija z njimi med potom nemogoča.
Razkužbi podvreči sme se le ono blago in one predmete, ki jih krajna zdravstvena oblast smatra za okužene.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. avgusta 1911 2756 Za MkTbOVanjC oMiOS-ib opravil mesta Ljubljane začasno posU?ijesi c kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Iščem fanta
h kinematografu. Mura nekoliko vedeti postavljati šotor. Služba vse leto, pla čilo po dogovoru   Vnraša se do 20 avgusta pri Alojziju Brecelj, kinematograf V ŠkOfJi Loki. 2782
AlpinA
ure
i
Priznano največja, resnično domača, te 25 let obstoječa eksportna tvrdfca,
Fr. Čnden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske oerkvo
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
;-: oi torej lahko m originalno tvoraiikih tnal :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem ,\ regulatorju regulirane, svetovno znane .-.
i        aipina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, ni kl j u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
z)liocni salon.
G&^ttiint Gctrttcirn pztfx?točcz
nlofatific
rc naf/ttic?6c<ja cftuoci
S9a §fzot-Q)ancfi
Šatru A/oSuAl vcorto p 11-pz&vltcnt. Saftc iuoi venci o faor&ovi in za&ne cvetlice
f a
Tehnična pisarna  in stavbno podjetje
Ingenieur H. UHLlft
3801
Ljubljana, Rcsljeva cesta št. 26.
tStrokeyno iw*if§v v$s vrsJ načrtov ia uroračoBov. strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradeb.
I Nc 1 ; 162 11
1
Pitovolji sodna
277'
flatinska hranilnica
v Drnišu v Dalmaciji
Pri c. kr okrajnem sodišču v Ljubljani, oddelek I. je po prošnji lastnika f Antona Ravnikarja, posestnika v Ljubljani, Opekarska cesta
it« 31 na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer vlož. Stev. 268 ad Trnovsko predmestje, obstoječega il blie na Opekarski cesti, Št. 31 (parcela štev. 212; 8 hlevom tU 2 nJtVO (parcela štev. 250100), za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 15000 K.
Dražba se bo vršila dne 21. avgusta 1911, v zgoraj navedeni hili ob 0. nri donolnne
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Ostanek kupnine po odštetju vknjiženih dolgov se vknjiži na prodanem zemljišču
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri g. c. kr. notarju Aleksandri* Hudoverniku v Ljubljani kot sodnemu komisarju.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek L,
dne 31. julija 1911.
ALFONZ $ BREZNIK
c. kr. izvedenec In  učitelj   Glasbene Matice.
Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in har monijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in mnzlkalij
C. kr, avstrijski pottao-
ratllilfti tato št. 114.603.
sprejem;
hranilne ulege
od K 2— do K 100.000-—
proti 9\  obrestovanju,  ter povrača ; zneske do K 5000*— brez odpovedi, zneske i do  K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in j
hrvaSkem jeziku. 2249
Ljubljana, Kongresni trg št. 13
Naslov brzojavkam
PUM • BKZKIK. LjiDljJU.
Je Jamči občina Brali.
pismeno 10 letno garancijo niti«. Popravila is ugla*« zalogi. Violine, citre, kitare,
Klavirje dvorne tvrdke _____ dorfsr, Czapka, Mizi * Heiti-mann, SttUkaimer in Man-
borg (amer. harm.) imam le Jaz lxkl|ncno edini zastopnik za
Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri.  Ne dajte se varati
po navidezno cenem, vsiljivem „nefelnn", osobito, ker nudim
vsakomur, da si po kolikor mogoče na|niljl ceni ali na Čudovito mapine obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument 1
Stari klavirji najugodneje v zameno. Isposofevalnlaa nal 1* vsak glasbU najceneje, Proigrani klavirji vedno v
>,   _w«|    1H"InrTi  ■■■■ _IPPI»_,  iciuv. n
varniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo
telov. rogovi in
po to
x m x
Cementne cevi - vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X _i X
Ljubljana.
X B X
Stopnice, balkone, spo-seuUd, stavbni okraski itd.
Lastnina in tlak »Narodne tiskarno«.
——Hn___nn____H_g
3X
558064
0N
Q1
103435
LTB