grniii>nmiii>i;niini!inmtmtmo AMERICAN NEWS. PAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE nin»m»»niitiiinii:i»wm«mny ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY )S»tu»mmt!»uu»: Kwsmmu AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Amrrirmt font?" NEODVISEN LIST ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 1(4 CLEVELAND, OHIO, MONDAY AUGUST 30th, 1926. LETO XXVIII.-VOL.XXVIIl Zaključek piknikov. Zmagovalka doma. VELIKI FARNI PIKNIK SV. VIDA BO ZAKLJUČIL LETOŠNJO SEZONO. MISS EDERLE DOBILA ČASTEN SPREJEM PRI PO-VRATKU V NEW YORK Zopet smo tu v korist piknika fare sv. Vida, v korist nove cerkve sv. Vida. Piknik se vrši v nedeljo, 5. sept. na Frank Mervarjevi farmi. Da se vse potrebno ukrene in vsestransko postreže ljudem, bo imel skupni odbor še eno sejo, in sicer nocoj, 30. avgusta ob pol osmi uri zvečer v stari šoli sv. Vida. -Prošeni ste vsi zastopniki in zastopnice društev, da gotovo pridete, pa tudi drugi, ki se zanimate za novo cerkev, da vkrenemc vse potrebno. Piknik 5. sept. bo enak prvemu, in ta dan bo tudi odločil, kdo bo zmagal, kdo bc dobil sijajne dobitke. Ta dan bodo dvignjene srečke, katere imate skoro sleherni izmed vas. Nb pozabite ta dar in-prinesite srečke s seboj Ako bomo vsi skupaj prijeli, lahko veliko naredimo. Le poglejte na zadnji piknik, kake lepa svota nam je ostala. In mar ne bi šli na drugi piknik ? Gotovo! Le poglejte zastopnike in zastopnice katoliških društev,, kako .vs^k t^iep marljivo zbirajo in ukrepajo kako in kaj bi vam najbolje postregli. Kako je bila zanimiva seja 26. avgusta, kaj se je vse ukrenilo na tej seji Danes vam tega sploh ne smem povedati, ker če bi izdal, me drugi odborniki lin-čajo. Bolje je, da molčim, če hočem imeti zdravo kožo. Permetova mama so mi posebno priporočevali nekaj, Louis Prijatelj mi je trikral na uho zašepetal, da naj vendar molčim, da bo že vsak na Pikniku sam videl. Samo to-'■ko pa lahko rečem, da pijače in jedila bo za vse dosti na Pikniku, zraven pa bo tudi druge zabave dosti, tako da vam ne bo žal. Mi vsi želimo kmalu krasno novo cerkev, in se bomo parkrat še tako po-Jrudili, jo bomo tudi dosegli. '°rej ste prošeni vsi oni, ki ste bili na prvem pikniku, da Pndete tudi na drugega, ki se Vrši na prijaznih Frank Mer-yarjevih prostorih. Oni, ki 'niajo svoje avtomobile bodo gotovo tam, za druge bodo pa Preskrbljeni truki. Za truk lahko preskrbite tiket že na-Prej, za vožnjo od nove šok ,n nazaj stane tiket samo 50c odrastle, za otroke pa 15c i.'kete lahko dobite pri slede-uradnikih in trgovcih: \ ^upnišču, Frank Matjašič. Norwood Rd. John Gornik, St. Clair Ave. Anton ^nžlovar, 6202 St. Clair Ave. Arank Mervar/6121 St. Claii John H rova t, 6711 Edna 7ve. Frank Majer, 6732 Edna £ve. John Widervol, 122P Norwood Rd. Pri vseh teh si 'inko preskrbite vozne tikete truk na piknik fare sv. Vi ra> 5- sept. Za veliko udelež prav prijavno priporoč? VJubor New York, 28. avg. Miss Gertrude Ederle, slavno dekle, ki je prvo preplavalo Angleški kanal, je bila danes slo vesno sprejeta v New Yorku, ko se je vrnila domov. Vsi parniki v luki so pozdravljal' zmagovalko v plavanju s pi ščalkami, stotisoče Newyor-čanov se je zbralo, da proslavi junakinjo. Mestna vlada je dala na razpolago svoj lastni narnik, ki je šel iskat Miss Ederle, ko se je pripeljala na parniku Berengaria. Na odprtem morju so jo prenesli iz velike ladije na mestni parnik in slovesno prepeljali v pristanišče. Nobena kraljica ne more imeti večjega sijaja, večje priljubljenosti od strani svojih podanikov, kot jo je uživala Miss Ederle, ko je dospela v New York. V Battery pristanu jo je sprejel sam župan mesta New York, ki se ji je poklonil in ji podelil1 vse mestne stobodščine. Državni senatorji in sodniki najvišje sodnije so bili v njenem spremstvu in jo pozdravljali. .Vršile.se .bodo v?.Ukev.siav(po-sti njej v počast. 100.000 njenih slik se je razdelilo po mestnih trgovinah. Vse mesto je v zastavah v počast 18 letnemu dekletu, ki. je naredilo nekaj, kar pred njo še nikdar nobena ženska ni naredila. -—O-- NOVICE IZ FARE SV. VIDA. Nocoj zvečer, v pondeljek. 30. avg. se vrši važna seja delegatov in . delegating oziroma zastopnikov in zastopnic društev pri fari sv. Vida, in »icer ob 8. uri. Vrši se važno posvetovanje glede piknika 5. sept. V torek zvečer se vrši ,eja Marijine družbe v novi ;oli ob 7. uri. Pridite vse, tudi graduantinje. Vpisovanje za v šolo sv. Vida se prične v pondeljek popoldne ob dveh, »n sicer naj se zglasijo samo otroci, katerih imena se začno 3 črkami: A, B, C, Č, D, E, F, n G. .V torek paj se zgla-vijo, H I, J, K, L, M. V sre-do N, O, P, Q, R, S, š. V če-' trtek pa T, U, V, Z, Ž. Prosi se tudi, da se zglasijo žene ta teden za čiščenje šole, Usoda premogarjev 44 PREMOGARJEV NAŠLO SMRT V RUDNIKU RADI SILNE RAZSTRELBE. Clymer, Pa., 28. avg. Število mrtvih premogarjev, ki so našli smrt v Clymer premogovniku znaša dosedaj že 44. Na dan so prinesli doslej 30 trupel, dočim se nahaja pod zemljo še 14 mrtvih trupel rudarjev. Deset premogarjev, ki so bili ob času razstrel-be nekoliko oddaljeni v jami. se je rešilo. Poleg tega je rešilno moštvo prineslo na povr šje štiri druge premogarje. Med ubitimi mora biti več Slovencev. J. M. Olson, eden izmed rešenih premogarjev. pripoveduje sledečo zgodbo: "Bil sem 4000 čevljev proč od prostora, kjer se je pripetila razstrelba. Vrglo me je na tla. Ko sem zopet prišel k sebi, sem bil ves zmešan., Taval sem okoli več minut. Ko sem se zavedel, sem opazil, da prihaja napram meni nekaj kol oblak. Šest drugih premogarjev se mi je pridružilo Srečno smo prišli do šafta, skozi katerega so pumpali zrak v premogovnik. Skozi ta šaft sem prišel na prosto. Vs£ naokoji mene so pa ležali mrtvi premogarji, ubiti v raz strelbi.. Petnajst let sem dela! v premogovniku, in poznal sem vse tovariše, toda razstrelba je njih trupla tako uni-čila, da niti enega izmed njih ne morern spoznati." -o- 'MA" FERGUSON JE PORAŽENA. Dallas, Texas, 28. avgusta. Očividno je, da je bila sedajna governerka, Ma Ferguson, poražena pri današnjih volitvah za demokratično nomi-lacijo governerja države Texas. Poročila i z države naznanjajo, da je dobil njen tekmec Dan Moody 297.000 glasov, Ma Ferguson pa 147.000 glasov. S tem je njeno politično delovanje zaključeno. NAŠA NOVA POVEST "ZAROČENCA." V petek, 3. ,sept. prične "Ameriška Domovina" priob-čevati nov, skrajno zanimiv roman "Zaročenca." Ako ste kdaj brali kako povest z največjo napetostjo, tedaj se pripravite za "Zaročenca." Roman nam slika stoletje grozot in nasilstev, strahotne slike kažejo objest, preoblastnost in hudobijo tlačiteljevf njihovega vojaštva in raznega plemstva, boj družabnih slojev med seboj in proti slepi, kruti zakonodaji, strašno raz-sajanje vojne, draginje in bolezni! Slika značajev v tem romanu je risana s tako umetnostjo in dovršenostjo, kakor jih svetovna književnost malo pozna. Kako krasno je slikana ljubezen junakinje romana in njenega zaročenca, koliko sta pretrpela preganjanja, nasilja in groze! "Ameriška Domovina" je priobčila že mnogo lepih povesti, toda te-ško da bi čitali še lepši roman kot sta "Zaročenca." Roman je obsežen in bo kot nalašč za jesenske in zimske. večere. Naročite časopis sedaj, ako hočete skozi zimo imeti skrajno zanimivo čtivo. Roman začnemo priobčevati v petek. 3. sept. in se bo nadaljeval približno 6 mesecev- Pomoč delavcev. AMERIŠKI ŽELEZNIČARJI HITIJO NA POMOČ ANGLEŠKIM RUDARJEM. UMAZANO DELO. V Atlantic Highlands so nepoznani lopovi napadli železniške delavce, ki so ravno dobili svojo plačo. Banditi so odnesli delavcem nad $1000. mTj olic'ja išče v Clevelandu "ljubljen par, ki je po-S iz Perry, Mich. Fant i j9 'etni sin predsednika dr-p, banke, dekle je 16 letna Gladys Spalding 18 letni Emmanuel Ross, 'ci bi moral umreti pretečeni petek na električnem stolu, je bil zadnji trenutek pomilo-ščen za par dni. Sodnik Sil-bert iz Clevelanda je dal toza-devno povelje, da jetniške oblasti v Columbusu ne smejo usmrtiti Rossa toliko časa. dokler sodnik Silbert ne pregleda njegovega slučaja in se danes odloči, ali bo Ross umoi jen ali ne. Baje so dobili na dan nove dokaze, ki zmanjšu jejo krivdo mladega zamorca Prošnje s podpisi za nominacijo sodnika Hull morajo biti vrnjene do srede. Kdor izmed rojakov želi podpisati še nominacijo sodnika Hull, naj se takoj javi v našem ura du. — Plačajte račune za vodo v našem uradu, kjer dobite pobotnico. , — Mož in žena sta skoro istočasno vložila pri isti sod-niji v Clevelandu prošnjo za ločitev zakona. V tem sluča-iu se gre za Dr. Charles Mc-If^rland. ki je bil pod županom Davisom vodja mestne b.qlnice. Dr. McFarland trdi,, da ga je njegova žena neprestano zbadala, tako da mu ni bilo več v hiši ostati, a soproga doktorjeva trdi, da njen mož preveč hodi okoli drugih žensk, da se zlasti zanima za "čikens," katerim daje lepa darila, da si pridobi njih naklonjenost. Par ima dva sina. v starosti 16 in 18 let. Dr. MacFarland odločno zanika očitanje žene, o kateri pravi, da je brezmejno ljubosumna — Splošni sestanek rojakov Ribničanov, oziroma rojakov doma iz občine Dolenja vas, Prigorica, se sklicuje v torek, 31. avgusta ob 7:30 zvečer v S. N. Dom, staro poslopje. Pridite vsi, ki ste bili že na prvem sestanku, pa tudi drugi. Imeli boste priliko ogledati si slike strašnega požarja v Prigorici. Lahko si slike tudi obdržite. — Mestni igralni prostori za otroke so bili zaprti za to se zono zadnjo soboto. — Med prebivalci predmestja Lakewood so se začeli pobirati podpisi, da pride na glasovanje, ali naj se mesto Lakewood pridruži Clevelandu. Ako 25 procentov volivcev podpiše svoja imena tozadevno, tedaj mora mestna zbornica v .Lakewoodu odrediti glasovanje vseh državljanov. Lakewood šteje nad 50.000 prebivalcev, in bi se elevelandsko prebivalstvo lepo pomnožilo, če bi se Lake-woodčani pridružili Clevelandu. — Umrla je Mrs. Alberta Welsch, rojena Jene, stara šele 20 let. Umrla je na 5357 St. Clair Ave. preteklo sredo ob 11:30 zvečer. Bolehala je nad tri mesece. Bila je edini otrok poznane družine Mr. in Mrs. Jakob Jene, ki je jako priljubljena v naselbini. Poročila se je pred 9. meseci natančno na dan kot je umrla. Bila je rojena v Clevelandu in članica dr. Carniola Hive, 493, The Maccabees. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj iz cerkve sv. Vida. Uredništvo izreka odkrito sožalje cenjeni rodbini, mladi ranjki pa želi miren počitek v večnosti. — Novembra meseca bomo glasovali v Clevelandu, da se dovoli državnim oblastem posojilo $15.000.000, s katerim denarjem naj se zgradi nov ogromen most, ki bo vezal za-padno in vzhodno stran mesta. — Družba mestne cestne že-lleznice namerava zvišati voz-ninoza vožnjo po ulični želez-niči. Baje so njene finance precej krhke. Vendar mora mestna zbornica prej odobriti ta korak drdžbe. 21 ameriških železniških organizacij je sklenilo podpirati angleške premogarje ;\ njih boju za bolj dostojno življenje in njih pravice. To po meni, da bodo ameriške organizacije železničarjev poslale milijone dolarjev v Anglijo v pomoč premogarjem, ki že 16 tednov ne delajo ničesar. Milijon angleških premogarjev se bori že 16 mesecev za boljše plače. Ves ta čas so odbili vse napade lastnikov premogovnikov, katere podpira reakcionarna vlada. Večje delavske vzajemnosti in vztrajnosti, kot jo kažejo angleški premogarji, je teško dobiti kje. Njih blagajna je prazna, njih prihranki so zginili, njih kredit je uničen. Premogarji :n njih družine .zro lakoti v obraz, toda podajo se pa ne. Angleške industrije rabijc ameriški in nemški premog, za katerega plačujejo visoke :ene, samo da razbijejo narodno angleško unijo premogarjev. Štrajk se nahaja sedaj v 17. tednu, in mnogo industrij je že Začelo zapirat) vrata. Povprečna plača angleških premogarjev je $1C la teden. Lastniki premogovnikov so pa zahtevali, da se plača zniža za 25 procentov in da se delavne ure povišajo od 7 na 8 na dan. Tega premogarji niso hoteli sprejeti, in kompanije so rudnike na tc zaprle, V mnogih premogar-skih družinah Anglije prevladuje lakota. Zato so jim ameriški železničarji prišli na pomoč. Umor v družini. 16 LETNI SIN JE ZAKLAL SVOJEGA 50 LET STAREGA OČIMA. New York, 28. avgusta. Ko je 50 letni Louis Jacoby, mestni uslužbenec v parku, prišel včeraj domov in na dvorišču napadel svojo ženo z nekim krepelom, je prišel na pomoč 18 letni Joseph Kassheimer, Še ena ženska. AMERIKANKA MRS. CARSON JE PREPLAVALA ANGLEŠKI KANAL. Dover, Anglija, 28. avgusta. Mrs. Clemington Carson h l\ew Yorka, mati dveh otrok, je druga ženska na svetu, ob jednem druga Amerikanka ki je preplavala Angleški ka nal. Prišla je iz vode pri Do- ki je otrok iz prvega zakona'ver Strand, kjer je leta 192: Mrs. Jacoby. Med obema je prišlo do tepeža, ki se je končal na ta način, da je fant svojemu očimu porinil nož v prsa. Jacoby je kmalu potem umrl. S tem krvnim činom se je končal družinski prepir, ki je vladal v družini 4 leta. Ženska, njen sin, ki je bil aretiran, in sosedje trdijo, da se je moral stari Jacoby že sedemkrat na sodniji zagovarjati rad; okrutnosti napram svoji ženi. Toda žena je vselej umaknila tožbo proti svojemu možu, kakor hitro je slišala, da bo sodnik moža posla! v ječo. Pred poldrugim letom ga je pa neki sodnik vseeno poslal v ječo, in ko se je nahajal tam tri dni, je prišla žena in milo prosila, da ga opustijo. Sodnik ga je spustil, roda je določil, da Jacoby ne sme stanovati pri svoji ženi. Toda že dva tedna potem, ko je bil ječe oproščen, je jacoby neusmiljeno pretepel svojo ženo. Včeraj je bil njegov 18 sinovec doma, ko je prišel na dvorišče stari Jacoby skončal plavanje tudi znani plavač Tiraboschi. Velika množica ljudi je svečano pozdravila plavalko, ki je kratko po polnoči zapustila francosko obrežje, in ob treh popoldne v soboto dospela v Anglijo preko vode. Mrs. Carson je skušala že leta 1923 preplavati kanal, kar se ji pa ni posrečilo. Potem se je pa poročila in postala mati dveh otrok. Pred svojo poroko je hila učiteljica plavanja v New Yorku. Rešila je že mnogo ljudi iz vode pred smrtjo utopljenja. Sedaj je bila prepričana, da bo preolavala angleški kanal hitreje kot pftf Gertrude Ederle, toda se je zmotila. Vzelo jo je 56 minut dalj kot Ederle, toda preplavala je pa kanal hitreje kot doslej vsak moški. Prav na koncu cilja bi skoro omagala v vodi. Bila je oddaljena kakih 300 jardov od suhega, ko ni mogla več naprej. Nazadnje je pa le zbrala vse svoje moči in z nadčloveškim naporom se je pognala naprej in STROGA SOPROGA. New York, 28. avg. Mrs. Rose Hogan v Brooklynu je dala zapreti svojega moža, rekoč, da preveč popiva in da ne krbi zadostno za njo. "Mrs. Hogan," reče sodnik ljubeznivi soprogi, "kar sami obsodite svojega moža. Kolikor rečete, toliko pa dobi!" "Tri mesece v ječo!" je vzkliknila Ksantipa. Toda sodnik ni bil zadovoljen. "En mesec bo dovolj," je odgovoril. v— 160 zabojev canadske pi-ve so našli suhaški agenti blizu neke hiše na St. Clair Ave. in 67. cesti. Aretiran je bil rudi neki moški, ki je pravkar odpeljal 10 zabojev pive v svojem avtomobilu. Steklenice s pivom so suhači na mestu razbili. — Ena oseba je mrtva, dve umirati in štiri so bile teško ranjene v nedeljo na posledicah avtomobilskih nesreč. ,Teške poškodbe ste dobili 4 letna Jennie in 8 letna Mary Janič, ko ste bili na W. 65th St. zadeti od avtomobila. — Farmarji nameravajo zvišati ceno mleku. Prodajalci mleka v Clevelandu sprva sicer ne bodo zvišali cene, toda pozneje bodo gotovo prisiljeni v to. Farmarji trdijo, da se zadnje čase manj mleka proda kot kdaj prej. — Večja svota denarja sfc je našla od Addison Rd. do 67 ceste. Kdor je zgubil, naj se zglasi na 7612 Myron Ave. močno pijan. Zahteval je, da dosegla cilj. Miss Ederle je žena odpre^vrata sobe, kjer je j poslala zmagovalki kanala stanovala, in ker tega ni sto- prisrčno častitko po brzojavu. rila, je z velikim nožem raz-! -o-— bil vrata, nakar je začel žensko z debelim krepelom neusmiljeno pretepati. Sin se ie izjavil: "Da, jaz sem storil to in ubil očima. Bal sem se, da bo sicer on mene in mater usmrtil. Hudo mi je za moje dejanje, toda spomin na udar-ce, katere je morala prenesti moja mati, mi je odvzel ves mir." NEWTON D. BAKER ZA ODPRAVO DOLGOV. NOVA NADŠKOFIJA V AMERIKI. Rim, 28. av. Papež je pravkar odredil, da se ustanovi v San Antonio, Texas nadškofija, ki bo obsegala sledeč škofije: Galveston, Corpus; Christi, Dallas in Oklahoma. Objednem se ustanovi nova škofija v Amarillo, Texas. Novim nadškofom je imenovan Msgr. Arthur Dros-saerts. Newton D. Baker, eden najbolj odličnih Amerikan-cev, in vojni tajnik Zjedinje-nih • Držav tekom svetovne vojne, se ie izjavil v posebnem članku v nekem časopisu, da je prišel čas, da Zjedinjene Države urede odplačevanje vojnih dolgov evropskih držav na ta način, da se Evropi odpustijo ti dolgovi. Tudi Nemčija ne bo mogla plačevati silne vojne odškodnine, katero so ji naložili zavezniki. nova Ako se vojni dolgovi odpuste, tedaj se položaj v Evropi takoj obrne na bolje, večja pro-speriteta se naseli med narode, in tudi Amerika bo imela od tega veliko koristi. — V sredo, 1. sept. bodo vsi avtomobilisti, ki kupijo gaso-tin na Sinclair postaji, St. Clair Ave. in 66. cesta, prispevali svoj del, da se nabavi mleko, ki se razdeli med slabo hranjene elevelandske otroke. Kanter Bros. ki operirajo dotično postajo, izročijo ves dobiček istega dne posebnemu fondu, znan pod imenom Cleveland Press Milk Fund. — Oblasti so v Akron, Ohio, aretirale indijansko dekle "Veliki Čoln," ki se je vtihotapila v Zjedinjene Države iz Canade. Živela je v Akronu z nekim belim moškim, katerega so oblasti tudi aretirale. "Veliki Čoln" bodo deporti-rali v Canado. — Mestna vlada postavi v vseh večjih parkih mesta posebne peči, na katerih bo'občinstvo lahko peklo "hot dogs," ali po domače "vinar-ce." Te peči bodo vsem na 'razpolago. Upamo, da ne bo ! prej zima, dokler te peči ne bodo postavljene, in če bo, se bomo pa po zimi lahko pri njih greli, kadar gremo v park. — Poroča se nam, da je bilo v nedeljo dopoldne tako vroče, da pri pol deseti sv. maši pri cerkvi sv. Vida ni bilo nobenega kolektorja. — Dne 18. sept. se poročita Mr. Frank Roje in Miss Frances Jerncy. Mlademu paru želimo obilo sreče v zakonu! — V četrtek zvečer igra slavni Špehkov orkester na WTAM radio postaji. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROi Za Ameriko........$4.00 Za Evropo.......$5.50 5NINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka____3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se psšilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 101. Mon. Aug. 30th, '26. Nasvet staršem. KO JE MUSOLINI BIL šE PROLETAREC. (Diktatorjevo pismo iz mladih let.) V prejšnjem članku smo omenili nekaj o karijeri deklet v veletrgovinah, zlasti v department stores, v telefonskih družbah in v privatnih pisarnah. Sedaj hočemo opisati nekatere posebne poklice, ki spadajo pretežno v žensko področje. Svrha vseh teh plankov je podati staršem nekoliko navodil zlasti v usodepolnem času, ko otrok dovrši šolska leta in se mora podati na delo. Ali se vaša hči rada uči in rada tudi drugim razlaga, kar zna? V takem slučaju učiteljski poklic ji nudi mnogo privlačnosti. Ameriški šolski sitem se čim dalje razvije in zato priložnosti za splošne in specijalne učitelje so postale tako raznovrstne, da je vsakemu poedincu dana zmožnost slediti svojemu posebnemu nagnjenju. Dekletom, za katera imajo najmlajši otročički največjo privlačnost, je poklic učiteljice otroškega vrtca (kindergarten teacher) jako vabljiv. Učiteljice ljudskih šol pa dajejo otrokom elementarno znanje, ki tvori podlago za kasnejše učenje. Specialni poduk v ljudskih šolah nudi razne priložnosti za posebne nadarjenosti. Taki specialni predmeti so glasba, risanje, fizična vzgoja, gospodinjstvo in trgovski nauk, ki vsebuje brzopisje, knjigovodstvo, pisarniško manipulacijo itd.; teh predmetov ne podučujejo splošne učiteljice, marveč strokovne učiteljske sile. Prijetna osebnost, zlasti všečen glas, ravnodušnost, potrpežljivost, bistroumnost, veselost in pravičnost, kakor tudi zmožnost jasnega razlaganja so neprecenljive kakovosti dobre učiteljice. Učiteljevanje je delo, ki dostikrat strašno utruja in razburja. Zato je treba zdravega in normalnega telesa za tak poklic. Ta pogoj je tako važen, da se za sprejem v učiteljišča zahteva zdravniški pregled. V nekaterih podeželskih šolah (rural schools) more mladenič ali deklica dobiti učiteljsko mesto; ako le dovrši srednjo šolo (high school); v mestnih šolah pa je drugače. Da kandidat dobi licenco ljudskošolskega učitelja, mora imeti štiri leta "high school" in dve leti učiteljišča (normal school ali training school for teachers). Za učiteljevanje v srednjih šolah pa zahtevajo štiri leta vseučilišča (college) in dve učiteljskega tečaja. Navadno se že na sami univerzi ali college nahaja tak tečaj za izvežbanje učiteljev, tako da kandidatu ni treba pohajati učiteljišča po dovršitvi vseučilišča. Za profesorja na vseučilišču treba posebnega enoletnega do triletnega tečaja po dovršitvi vseučiliščnih nauk in dodatno posebne prakse na univerzi. Učiteljski poklic je razmeroma dobro plačan v večjih mestih. V Chicagu učiteljica otroškega vrtca ali ljudske šole dobiva začetno plačo od $1500, ki se polagoma poviša do $2500. Specialni učitelji v ljudskih šolah dobivajo od $1750 do $2750. Učitelji srednjih šol (high school teachers) dobivajo od $3000 do $3800. Za one, ki imajo voditeljske in upraviteljske zmožnosti, je mnogo prilik za daljše karijere. Tako more ambicijona učiteljica postati nadzornica otroških vrtcev (kindergarten supervisor) ali ravnateljica ljudske šole (elementary school principal); specialni učitelj ali učiteljica lahko postane nadzornik v svoji stroki, kot na pr. nadzornik za glasbo, risanje itd.; seveda je plača za taka mesta višja. V čikaškem okraju, kakor tudi drugje, mnoga trgovska in industrijalna podjetja nastavljajo v čim dalje večjem številu takozvane izobraževalne'ravnatelje (educational di-rektors), ki nadzirajo treniranje posebnih skupin nastav-ljencev. Plače takih učiteljev znašajo začetkoma od $1200 do $2000 in se nekje povišajo celo do $5000. Industrijalni poduk nudi mladeničem čim dalje širše polje; število strokovnih šol in daljevalnih šol, kjer se učencem nudi poduk v raznih strokah, hitro narašča, in zato prevladuje veliko povpraševanje po učiteljih tesarstva, kovinarstva mehanike itd. DOPISI. Collimvood - Cleveland, O. Sporočam vam z veseljem, da sem prestala skušnjo za državljanstvo. In v prvi vrsti gre za to hvala uredništvu "Ameriške Domovine," ker ste nas vedno tako lepo opominjali, da se potrudimo in postanemo ameriški državljani. Na ta način sem tudi jaz dobila korajžo in sem se vpisala v državljansko šolo. To je bilo januarija meseca, 1926, in sedaj sem bila na preskuš-nji, katero sem srečno prestala. Dasi sem ena tistih, ki se taj^o boji vsakega Amerikan-ca, vendar je- bil ves strah in vse skrbi brez potrebe. Zato bi želela, da bi se še druge potrudile, ki še niso državljanke. Naj se kar nič ne bojijo, nihče jim ne bo nič žalega storil^ pač pa sp vsi .skozi, uči- telj in uradniki na sodniji zelo prijazni. Mene jako veseli,.ker vsaka stvar je več vredna, če si jo človek sam preskrbi, tako bomo tudi me lahko bolj ponosne, ker si same preskrbimo pravice državljanstva. Mislila sem se osebno oglasiti v uradništvu, da vam povem zahvalo, toda čas mi ni dopuščal, ker imam tri male otrokč doma, in vedno rada k njim hitim. Zato pa sprejmite na tem mestu zahvalo. Naj rečem še to, da sem dobila korajžo za državljansko pravico le potom vašega časopisa, ker sem vedno čitala vaše opomine, in prepričana sem, da se bo tudi v bodočnost še marsikdo pripravil radi vašega ča-N sopisa, da postane državljan ali državljanka. Vas lepo pozdravljam, vam hvaležna . ^JUWica. Panta rhei, pravi izrek starega grškega fjlozofa. In pomeni, da se vse menja in iz-preminja; usode, misli in doživljaji. Nedavno je izšla knjiga s kratkim naslovom "Dux"; napisala jo je Marg-gerita Sarfatti. In v tej knjigi najdemo pismo, ki ga je napisal'mladi Benito Mussolini pred 25 leti. Mussolini je bil takrat kandidat učiteljijča, izgnan iz Italije. In poslal je pismo iz pregnanstva v Lau-sannni prijatelju v Italijo. Iz tega pisma samo nekatera posebno značilna mesta: "Kar ti pišem, so spomini na doživljaje, žalostne sicer, doživljaje mladosti, ki opažam, kako blede njeni ideali. Kar ti pišem, ohrani zase in ne pravi nikomur, samo neko žensko srce še ve, koliko trpim tukaj ... Če zineš kaj o tem, te bo zadelo moje prekletstvo!" Na to pripoveduje Mussolini nekatere odlomke svojega potovanja: "V Chiassu, prvem republikanskem mestu, sem ostal do noči. Tukaj sem čital v "Secolu," da so prijeli mojega očeta zaradi volilnih nemirov. Če bi bil pričakoval kaj sličnega, se ne bi odpeljal v Švico, marveč v provinco Romanjo. Izmenjal sem svoj italijanski denar in vstopil v vagon, ki je mrgolel samih Italijanov, nič nisem spal, marveč ostal sem ob oknu in z občudovanjem zrl na visoke, s snegom pokrite planine. V nemški Švici pa nas je zjutraj sprejel mrzel dež. In z grenkim domotožjem sem se spominjal naših solnčnih italijanskih pokrajin. Utru jen se podam v neko beznico, kjer prvič izpregovorim fran-toski. Neki italijanski trgovec me povabi na večerjo in mi daruje povrhu še pet frankov. Da ne bom izgledal be-raški, darujem tudi jaz njemu prav lep žepni nožek, katerega sem si pred nedavnim kupil v Parmi. V petek stojim celo uro pred spomenikom Pestalozzija, ostalih 33 ur pa preležim v postelji. V soboto se odpravim v Or-be, v spremstvu brezposelnega italijanskega slikarja sob, in poizkusim, da bi dobil na-meščenje in delo kot zidar Delo sem res našel in postal zidar; v pondeljek sem kar nastopil. Enajst ur na dan, tfideset in dva santima mezde na uro. Enkrat sem moral dnevno od tal v drugo nadstropje, s svojim bremenom kamenja. Zvečer sem imel oteklo mišičevje na roki. Večerjal sem krompir, pečen v vročem pepelu, in kar oblečen sem se vrgel na kup slame, svoje ležišče. Drugo jutro ob petih sem vstal in moral takoj zopet na delo. Kar kipelo je v meni besa zoper 'padrona," gospodarja. Tretji dan mi pravi: "Vi ste predobro oblečeni!" Bedaka bi bil prav rad zadavil z rokami, ko mc je zmerjal za lenuha, sem se kar opotekal pod bremenom njegovega kamenja; najraje bi bil zaklical glasno: "Lopov!" Pa kaj bi mi pomagalo? Kdor te plačuje, ima prav. V soboto zvečer sem mu službo odpovedal in zahteval, da me izplača. Jezno mi jc vrgel 20 lir in me nahru-lil: "Vzemite svojo mezdo, zanjo ste me okradli!" Kar odrevenel sem. Kaj naj storim? Da ga ubijem? In kaj sem v resnici storil? Nič Zakaj ne? Gladen sem bil in brez čevljev, moji solni so se pri gradnji in prenašanju po vsem strgali. S prisluženim denarjem sem potem prvi. teden živel v L3usanni,.. Ae tako.nekaka jc šlo. Potem sem bil suh. Edina kovina, ki sem jo še imel v žepu, je bila svetinjica z glavo Karla Marxa. Zjutraj sem pojed£l zadnji kosec kruha, in nisem vedel, kam bom zvečer položil svojo glavo. Glad me je pričel zvijati in počenil sem na stopnice Tellovega spomenika. Izgledal sem najbrže prav strašno, ker so me mimoidoči ogledovali s precejšnjim nezaupanjem. Kej, sedaj naj bi prišel semkaj De Domini-cis in mi pridigal svojo moralo: s kakšnim veseljem bi mu prerezal vrat! Zvečer odidem v Ouchy in se sprehajam po čudovito lepem nabrežju. Od daleč poslušani zvonenje starih zvonov. Neskončna melanholija se me poloti, kai samo mi vstane vprašanje: je li vredno, da živiš še samo en dan,! Toda sladka harmonija doseže moje uho, kakor materina uspavanka. To je godba iz hotela Beau Rivage. Glavo naslonim na železno vrtno ograjo, poslušam in pozabim na žalost in glad. Le pavze so strašne. Sedaj se pojavlja glad z dvojno sitnostjo in rije po mojem drobovju kakor z razbeljenimi iglami. Zabavajoča se množica se vsipa iz hotela v park in se tu šeta, jaz slišim šum svile in govor v raznih jezikih, ki jih ne razumem. Evo, tu prihaja star zakonski par. Zdi se, da sta Angleža. Rad bi ju prosil, naj mi data toliko miloščine, kolikor potrebujem, da najdem streho za nocoj. Toda beseda mi zamre na ustnicah. Okorna babnica tu pred menoj je vsa okovana z zlatom in dragulji, jaz pa ni-mam niti pare, nimam postelje, niti kosca kruha! O, sveta ideja, o anarhija misli in čina! Nima li, kdor leži v prahu, pravice, da vsaj ugriz-ne onega, ki mu stopa na gla- To strašno noč preživi Mussolini pod oboki mosta Grand Pont. ',Zjutraj se iz radovednosti ogledujem v izložbi velike trgovine. Samega sebe ne spo znam. Potem srečam rojaka iz Romanje, mu pripovedujem svojo usodo, on se smeje in mi daruje deset sujev (vinarskih grošev, pol franka). Zahvalim se in si takoj kupim velik hleb kruha, nato hitim v neko šumo, vzamem svoj zaklad iz žepa in ga pojem, gla den kakor volk. Že 26 ur nisem imel ničesar v ustih! Prihodnji dan obisk pri nekem bogatem Italijanu, z imenom Zini. Ta stanuje v lepi vili. "Čevlje si lepo obrišem, si popravim kravato, potrkam, vstopim, pozdravim italijan sko. Zini pa me takoj nahru-li: 'Že zopet ta večina berači-ja Christo Santo! Jaz vam ne morem pomagati, pojdite k podpornemu društvu, Rue Solitude!' Jaz: 'Vrag te vzemi, lopov, tebe in tvojega očeta!' In odidem." Tako se je godilo pred nedavnimi leti Benitu Mussoli-niju, današnjemu vsemogočnemu diktatorju Italije. --o- MORSKI SVETILNIKI. Že Homer omenja svetilni ogenj in eno sedmih čutov sveta starega sveta jc bil svetilnik na otoku Pharos pri Aleksandriji. Od rimskih svetilnikov je ostal še Herku-lev stolp v La Coruna v Španiji. Obmorske države .izdajo vsako leto miljone in miljone za vzdrževanje svetilnikov. Kanal La Manche med Anglijo in Francijo ima nad 250 svetilnikov, ob severnem morju jih ima Nemčija približno ravnotoliko. V splošnem morajo biti vsi vhodi v pristanišča razsvetljeni. Potem isto-tako morske ožine, izlivi rek, pečine in peščeni nasipi. Seveda niso to vedno impozant- CS The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE V ASA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri na« Vam vlofa vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. t soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8. ▼ sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, rum ■redo tracer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. ni stolpi kakor so n. pr. Cor-duan ob izlivu Gironde, Eddy-stone pred angleškim pristaniščem Plymouth, Bellrock na vzhodni obali Škotske, Helgoland v severnem morju, Rotersand ob izlivu Wesere, Hanstholm pri Skagerraku, Dunkirchen, Calais, Gris-Nez in še mnogo drugih. Vsi ti so prava čudeža stavbene umetnosti. Postavljanje svetilnikov je mnogokrat združeno s silnimi težkočami, posebno konstrukcija temelja. Dostikrat ni na dotičnem mestu solidne podlage, postaviti ga morajo na pesek in prigodi se, da morski valovi v eni viharni noči razrušijo, kar je stalo leta trudapolnega dela. Ed-dystone je bil dvakrat porušen, po valovih in streli. L. 1881 je morje odneslo svetilnik Rotersand, ko še ni bil popolnoma dogotovljen. Kot čuvaji svetilnikov pridejo v poštev samo zanesljivi in neustrašeni možje. Dogodi se, da se svetilnik ob hudem viharju pretrese. Čuvaj je odrezan od suhe zemlje in ob svetilniku je mogoče pristati le, kadar je morje mirno. Velika je njih odgovornost in majhna zanikernost je ladjam s stotinami potnikov lahko usodna. Nikdar ne sme biti brez luči, noč in dan mora čuvaj imeti odprte oči. Silno težka služba je to. Najvažnejši del svetilnika je seveda svetilka z lečami, ž. cali in kar še spada sem. Ne ve se natančno, s čim so v starih časih svetili. Pozneje so prižigali premog, ki je bi) naložen v železnih košarah, toda ta luč ni bila daleč vidna. Dandanes uporabljajo električno luč potem olje, petrolej in parafin. Toda ti viri luči bi ne zadostovali, ako bi ne bilo priprav za ojačenje svetlobe, To se vrši potom vzbočenih zrcal in leč. Posebnega pomena je iznajdba francoskega fizika Fresnela, namreč žaromet, sestavljen ne iz ene leče, katera je predraga in težka, pač pa iz majhnih delov brušenega stekla. Druga važna naprava v svetilniku je ona, ki luč suče in vrti, tako da jo more mornar tako razločiti od drugih stoječih luči al? zvezd. Mornar navadno že preje ugleda v oblakih odsev luči svetilnika, kot pa luč samo in se že pravočasno po tem ravna. Ako se nahaja luč svetilnika recimo 15 metrov nad morsko gladino, opazevalče-vo oko pa 4 in pol metra, potem bo v ugodnih okoliščinah ugledal luč svetilnika na 23 km daljave. Tudi ameriški nebotičniki v nekaterih mestih služijo kot svetilnik. Stolp 250 m visokega Woolworth - buildinga v Newyorku ponoči zablesti v morju luči. Mornarji opazijo to svetlobo na 200 km daljave DRAMATIČEN SKOK IZ . BRZOVLAKA. V torek 3. avg. popoldne sc doživeli potniki, ki so se vozili z brzovlakoin iz Hamburga v Berlin čudovit dogodek. Sprevodnik v vlaku' je naletel na mlado dekle brez voznega listka. Zahteval je predpisano plačilo in povrhu ceae še, kazen. Ko je urejeval to zadevo, se je oglasilo pri njem več potnikov, ki so obtožili mlado dekle, da je brskala po njihovi prtljagi ter se najbrže hotela s tem okoristiti. Sprevodnik je nato odpravil sumljivo žensko v drugi oddelek. Brzovlak je drvel dalje in je dospel tik do berlinskega predmestja. Dekle, ki tu že ni več bilo pod nadzorstvom, je izkoristilo odsotnost železniških organov, odprlo vrata in skočilo ven. V istem trenutku pa je pridrvel iz nasprotne smeri osebni vlak in strojevodji se je v zadnjem momentu posrečilo, da je ustavil lokomotivo, ki je obstala tik pred mladenko, ki je obležala brez zavesti na tračnicah. V brzovlaku so med tem potniki, ki so videli ta nenavadni prizor, potegnili za-votro, nakar se je brzovlak ustavil. Deklica je bila le malo opraskana. Na berlinskem kolodvoru jo je železniško osobje oddalo policijskim organom, katerim je povedalo, da se piše Terezija Sidiska in da je zaspala v brzoylaku, ki vozi iz Prage v Pariz. Šele v Hamburgu se je zbudila in v svoje veliko razočaranje je doznala, da je njena prtljaga V drugem vagonu, ki so ga na zadnji postaji odklopili. Ker je ostala na ta način v Hamburgu brez sredstev, je skušala priti iz Berlina v Pariz brez voznega listka. Policija raziskuje ta zagonetni slučaj, ki je zastonjka-rico domala stal življenje. -o- PREGLEDOVANJE PRI SELJENCEV V INOZEMSTVU. Lani je ameriška oblast začela na Angleškem poskus natančnega pregledovanja priseljencev pred odhodom v Ameriko in na posebno določenih ameriških konzulatih so bili nastavljeni priseljeniški inšpektorji in zdravniki federalnega zdravstvenega urada. Zakon sicer določa, da priseljeniška oblast v ameriškem pristanišču je ona, ki ima pripuščati ali izključevati priseljence. Toda, kar se tiče priseljencev, ki so bili že pregledani in izprašani v inozemstvu, je v praksi postal pregled na ameriški strani le površnega in bolj formalnega značaja. Taki priseljenci ne morajo iti na Ellis Island, marveč jih površno pregledujejo na parniku samem; oni se smejo izkrcati, Čim parnik pristane na pomol. Ugodnosti tega sistema so očividne; treba le pomisliti, koliko je priseljenec na boljšem, ako mu ni treba priti v ameriško pristanišču, da še le tu poizve, da ne odgovarja ameriškim priseljeniškim zakonom. Tako pa si on prište-di nepotrebno pot in razočara nje. Ta sistem se je pokazal uspešnim ko je bil dogovoru z dotičnimi inozemskimi vladami razširjen tudi na druge dežele. Kakor objavlja Department of State, je sedaj tudi Švedsko pristopilo v vrsto onih držav, kjer se priseljenci za Združene Države pregledujejo pred vkrcanjem. Ta sistem obvelja sedaj v de« setorici evropskih držav; te so: Belgija, Dansko, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemsko, Irsko, Luksemburško, Norveško, Poljsko in Švedsko. V dveh poslednjih deželah stopi sistem v veljavo dne 1. septembra in tedaj 77% vsega priseljevanja iz Evrope bo užival oprednost pregledovanja v inozemstvu. Z vstopom Švedske v sez-nah zgornjih držav je bil izčrpan budžet, ki ga je minoli Kongres votiral v to svrho. Smrtna kosa. 3. avg. je umrl v Gor. Logatcu po daljšem bolehanju posestnik Karel Gostiša, znan daleč na okrog pod imenom "Korl." Smrt nestorja hrvatskih zdravnikov. V Zagrebu je umrl v sredo v starosti 82 let nestor zdravnikov na Hrvatskem, dr. Ferdo Sluga. Pokojnik je bil rodom Slovenec in je služboval zadnja leta kot občinski zdravnik v Zapreši-ču. PELINKOVAC GRENČIC4 Delan in odposlan iz ZADKA 4 R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ti se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: V. LANDMAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK. N. Y. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo fornei«, kleparska dela, nploinn popravil«, vb* dels I* medenine in bakra. Točna poatratba oli veakem iasu. S« priporočamo aa obila naročila. Complete Sheet Metal Work. F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 47M. imtmimmmfflfflttttmtmtamttttt**** DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nnd North American banka Vhod aamo iz 62. ce«ta Govorimo slovenako. 10 lat aa St. Clair Ave. NATIONAL DRUG ŠTOR** SLOVENSKA LEKARNA-Vogal St. Clair Ave. in Gist ž* S posebno skrbnostjo izdel^ jemo zdravniške predpise. • zalogi imamo vse, kar je *re v najboljši lekarni. starostne pokojnine. Težko je ugotoviti število mezdnih delavcev, ki so dosegli starost 65 let in trpijo pomanjkanje ali pa so odvisni od javnega dobrodelstva. L. 1912 se je njih število v Združenih Državah cenilo na mi-ljon in četrt. Zdravniška znanost povečuje dolgost človeškega življenja. Ob enem pa brzina modernega industrijalnega življenja krajša starost, ob kateri človek preneha biti za-željiv,nastavljenec. Dandanašnji delavec v primeri s svojim starim očetom sme sicei računati na daljše življenje, ali na krajšo dobo industrijalce delavnosti. Povrh tega večina postarnih neoskrbljencev prihaja iz vrst nižje plačanih delavcev, katerih zaslužek je bil komaj zadosten za vzdrževanje družine, kamoli da bi si kaj prihranili za stara leta. Okolščina, da kdo v starih dneh postane odvisen od javnega dobrodelstva, nikakor ni znak nevarnosti. Slabo zdravje in pomanjkanje družinskih zvez so dostikrat vzrok. Za veliko večino ljudi, ki so vsled starosti postradali, je ubožni-ca edino zavetje. Toda v zadnjem času se pojavlja nazira-nje, da je ta oblika oskrbe dragocena, neprimerna in zastarela. Kot nadomestilo za ubožnice se v mnogih unij-skih državah pretresuje uvedba neke vrste starostnih pokojnin (pensions for the aged). Pokojnina se nima smatrati kot miloščina, marveč kot častno priznanje za minulo delo. Predlaga se, da bi bile pokojnine zadosti visoke, da bi vpokojenec mogel nadalje živeti med svojimi Prijatelji, mesto da je prisiljen živeti v zavodu. Do konca 1. 1925 so le tri države sprejele zakone o startnih pokojninah (old age Pension laws). Te države so Nevada, Montana in Wisconsin. Po dotičnem zakonu države Nevada mora vpokojenec biti vsaj 65 let star, mo-ral je poprej stanovati v držaji 10 let in biti ameriški državljan vsaj tekom zadnjih 15 'et- Pokojnjna ne sme presegati svote, ki dodatno k drugim morebitnim dohodkom ^pokojenca bi znašala več kot na dan. Po zakonu drža-ve Montane osebe čez 70. leto smejo dobivati pokojnino od največ $25 na mesec. V držaji Wisconsin je starost določna na 70 let in pokojnina na kvečemu $1 na dan. V obeh feh državah mora vpokojenec "'ti 15 let ameriški državljan 111 ravno tako dolgo nastanje-nec v dotični državi. ^ Slični zakonski načrt se razPravljajo tudi v legislatu-rah drugih držav. --o- "kagocen pogreb bogatega indijanca. Indijanci v rezervacijah so P°d skrbništvom federalne y ade. Nedavno je bil tajni-Ku notranjih stvari v Wash-rngtonu predložen v odobritev , a-un za pogrebne stroške In-■ pijanca iz Osage plemena v ^zavi Oklahoma. Žalujoča fužina je obdarila poglavitne Pogrebce z oblačili in jest-j'mami v vrednosti čez $1000. °greb se je vršil po starodaven .običajih Osage Indijan- obn ' a običai zahteva, da se ■darujejo sorodniki pokojni-Ka- Ko so Indijanci bili samostojni, je bila navada obdajati pogrebce s konji, ki so ""■last pokojnika. Zato je .Vzornik indijanske agenci-v Osage reservaciji pripoji vladi, naj odobri ta ra-ki gre na breme pokoj nik°ve zapuščine. Kakor jc razvidno iz po R obnega računa, so ga po-kol i"0. slavnost nakupili ne- kov Si l0V' ponev' P»ažilni-v. ziie m vilic, pušic za so) in poper, krožnikov, zajemač, sladornic, moke, sladkorja, kuhinjske sode, sladkih kumar, breskev in drugih jedil. Izmed daril, navedenih v seznamu, je bilo robcev, svilenih rut, sukenj in šalov. Cena za rakev je znašala $1000, jekleni oblok na grobu pa $175. Vsega skupaj so pogrebni stroški znašali $2321. Treba pa omeniti, da je umrli Indijanec bil precej bogat. Ob njegovi smrti je njegova zapuščina v vladnem skrbništvu znašala skoraj $97,000 in povrh dva deleža v plemenski sklad Osage Indijancev. White avtomobil naprodaj, 4-44, v prvovrstnem stanju. Lahko naredite iz njega dober truk. Proda se jakc poceni. A. Kaušek. Tel. Ken-more 367 J. (x!01) Dekle dobi stalno delo v restavrantu. Mora zna ti angleško. 3859 Superior Ave. Pohištvo naprodaj za tri sobe. Ravno tam se dobi tudi stanovanje. Lepa prilika za malo družino. Zglasite se na 1096 E 67th St. (103) Dve sobi se daste v najem. Lepo opremljeni Vprašajte na 992 E. 69th St. (103) Dve sobi se daste v najem mali družini. 5700 Bonna Ave. (102) V najem se da stanovanje 6 sob, vse presovlje no, jako čedno. Rent je zelo »nizek. Stanovanje je na 6218 St. Clair Ave. Vprašajte na 532 E. 185th St. Anton Kaušek. Tel. Kenmore 367 J. (xlOl) Naznanilo godbenikom Izšla je najnovejša knjiga, II. zvezek najlepših pesmi za piano, harmoniko ali violino. V tej knjigi dobite najboljše slovenske in evropske., pesmi za plese in druge prilike, kakor "špic-polka," Na Marjanca," "povšter tanc," "pok šotiš," valčki in drugo. V njej dobite pesmi kot "Na planincah," "Pridi Gorenje," "Ciganska Sirota,"," in druge. Cena je samo $1.00, poštnine prosto. V zalogi imam tudi še nekaj zvezkov "Glazba in dom," kjer dobite 12 krasnih pesmic in plesov, cena 75c. Ako naročite prvi in drugi zvezek je cena za oba $1.50. Naročila se sprejemajo pri Viktor Lisjak 15621 Waterloo Rd., Cleveland. i (Mon. 112) Hiša naprodaj za 4 družine ,Vsaka družina ima 4 sobe, jako moderno. Blizu vogala Addison Rd. in St. Clair Ave. Se proda za $6,500, kdor hitro kupi. Banka je to poslopje mnogo več ocenila. Imam tudi novo hišo naprodaj, za 1 družino, in eno hišo za dve drijžini v Collin-woodu. Se mora prodati pred jesenjo Jako nizka cena. Oglasite še pri B. J. Hribar, 95^ E. 144th St. Eddv 2812 R. (103) Odda se soba za eno ali dvoje deklet. Vprašajte na 1122 E. 63rd St. (102) Dekle dobi takoj dobro delo za hišna opravila. Zglasi se naj na 6111 St. Clair Ave. (x96) Opremljena soba se da v najem enemu moškemu. Brez hrane. 1180 Norwood Rd. Cash register naprodaj, čisto nov, dva predala. National Cash Register. , Je bil nov S875, se proda za samo S300. A. Kaušek, 532 E. 185th St. Kenmore 367 J. (x101) Na hrano samo se sprejme več poštenih fantov. Vprašajte na 1110 E. 63rd S't. (103) NA RAZPOLAGO in brezplačno sc dobi več dobre in vporabne zemlje (prsti). Kdor jo želi imeti, -naj se oglasi na. 15413 Lucknow Ave. Moški dobi delo na farmi, ali pa mož in žena. * Več pojasnila dobite pri Frank Mervar, 5921 Bonna Ave. (102) Odda se soba za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1038 E. 70th St. (102) S ti*^- tisi! lvs/J i^jtv^ tx^iwj wsy [AS^J txs^j ti»y ww * • Pristopajte! prvi, najstarejši in največji slov. kat. podporni organizaciji: Kranjsko - Slovenski Katol. Jednoti v\ Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku $2,746,454.00 Ta Jednota je solventna ali nad lOO-protientna. Njeno premoženje znaša $1,534,408.00 Članstva v obeh oddelkih šteje 30,000 Ima 1 68 krajevnih društev širom držav. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. - Glede ustanovitve novega društva (8 čl. zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St. Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev $20.00.. I znaša Važno! Tekom ponovne kampanje je prost pristop v Jedijoto! Katoliški Slovenci, pristopajte k naši K. S. K. Jednoti! Kadar se selite pokličite Anton Opeka 1127 E. 11st St. Tei. Penn 288-X : Ftf- Naznanilo Cenjenim prijateljem, znancem in vsem rojakom v Clevelandu in okolici Naznanjamo, da sva prevzela dobro poznani Real Estate urad v uradu John L. Mihelich Co., 6303 St. Clair Ave., kjer bova vedno na razpolago s točno in pošteno postrežbo. Jos. Mihelich Steve J. Lučič Imamo tudi zastopstvo za različne zavarovalnine. (101) Pozor, gospodarji! Kot izurjen karpenter se priporočam za vsakovrstna slična dela, vam zgradim novo in popravim staro. Plača je po dogovoru, na kontrakt ali od ure. Pošteno delo in točna postrežba. Se priporočam Frank Flack 1117 Revere Ave. (103) -----^--! T"' Wurlitzer piano jako dobro ohra'njen, vreden $2,000,. se proda za $150, ako se oglasite takoj pri Modic, 6201 St. Clair Ave. Jako pripraven za dvorane in zabavne prostore. (103) Peč se proda, za trd premog, jako pripravna za gretje. Zelo poceni. 1205 E. .60th St. dOl) Naprodaj je candy prodajalna. Dela jako dober promet Naprodaj je tudi pohištvo. Se proda ali zamenja za lot ali za hišo. Za naslov pozvejte v uradu tega lista. (101) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Soba sama za sebe. 1067 E. 68th St. (102) Slovenec bi rad dobil delo v groceriji, zlasti za razvaža'nje. 17806 Delavan Rd. (102) Proda se pod ceno mesnica v slovenski naselbini v Collinwoodu. Dela $500 do $600 na teden prometa. Lepa prilika za Slovenca. Proda se radi odhoda iz mesta. Pozvejte za naslov v uradu tega lista. (103) Hemstitching in "Picot edge work" delamo pri nas po naročilu s Singer električnimi stro-i. Delo je izvršeno, dokler čakate. Vse delo je garantirano. Singer Sewing Machine 6527 St. Clair Ave. Cleveland, O. Rand. 4245. (Fri 111) Anton Opeka 1127 E. 71st St. SELIM, prevažam razno prtljago. Vozim na piknike. Se priporočam zh naročila. Tel. Penn. 288-J. (Fri) Dvoje stanovanj vsako po tri sobe, jako čedno, se da takoj poceni v najem. 6214-6216 St. Clair Ave. ali pokličite po telefonu Eddy 7068 (x9) VSE ŽENSKE pralne obleke, kar jih imam še v zalogi, morajo biti razprodane in to po sledečih skrajno znižanih cenah: . $1.50 obleka, sedaj .$ .85 $1.98 obleka, sedaj .$1.38 $2.25 obleka, sedaj .$1.50 $2.98 obleka, sedaj .$1.98 $3.75 obleka, sedaj .$2.45 $5.75 obleka, sedaj .$3.25 Vse gori navedene cene so nižje kakor tovarniške. Sedaj imate zadnjo priliko, da si nabavite pralno obleko po tako nizki ceni. Se vam priporočam BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Narodnega Doma "Rad bi kričal slavo o Severa's Esko, izvrstno mazilo za srbeče kožne bolezni," piše Mr. Mike-Žorovich, iz Wabash, Ind. "Neprestano sem se moral praskati, in včasih tudi spati nisenl mogel. Ko sem že dolgo brez uspeha skušal vsakovrstna zdravila, sem ko-riečno poskusil Severa's Esko, ki mi je dalo takoj pomoč, in v šestih dneh sem" bil rešen te riadležne bolezni." Se prodaja v lekarnah po 50c steklenica. Ako ga ne morete dobiti, tedaj pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (Au. 27-30) Dva fanta se sprejmeta na stanovanje. Vprašajte na 984 E. 69th St. (101) Nova hiša zidana. Kdor hoče poceni priti do no ve, dobre hiše, ki ima 6 sob, naj se oglasi sedaj. Ima fireplace, omare za knjige in porcelan, posebne kabinete v kuhinji, clothes chute, kopališče, fur-nez, ter dobro dovozno pot. Lot je 45x 180. Hiša se nahaja na 855 Mantford Rd., Cleveland Heights. Vpraša se za ceno pri lastniku 'na 738 E. 82nd St. Tel. Florida 2754 J. (101) Prodam lot. poceni, na 175. cesti blizu Grovewood. Cena samo $1,150. Proda se tudi candy prodajalna z grocerijo, vredno najmanj $2,500, se proda za $1,500. Prodani, ker grem v stari kraj. Tudi počakam za nekaj denarja. Oglasite se med 5. in 8. uro zvečer na 15712 Waterloo Rd. Frank Preveč. (101) Pozor! Naprodaj je jako dobra presa za grozdje. Ga vzame eno tono enkrat. Tudi malin gre zraven. Jako poceni. Naprodaj je tudi Giant truck za dve toni. Dobi se poceni pri Fr. Marinčič, 15012 Sylvia Ave. (101) Slovenec srednje starosti, pošten in zanesljiv, vešč voziti s Ford trukom ali voditi konje, želi dobiti kakoršnjekoli delo pri kakem slovenskem trgovcu, kon-traktorju ali farmarju za zmerno plačo. Ponudbe pod "Služba" blagovolite poslati na upravo tega lista. (102) ~ POZOR! Berite newburske novice Proda se hiša za 1 družino, 6 sob, 5 spodaj, ena zgorej, na 104 and Reno. Hiša je najboljšega izdelka, moderna, z vso opravo. Lastnik jo proda $1000 pod ceno, ker potrebuje denar. Ne pozabite te dobre kupčije. Pridite v nedeljo popoldne in si jo ogledajte. Za nadaljna pojasnila se zglasite n» 9618 Reno Ave. Jelarčič Honest Realty ali pa pri lastniku John Tavčar, 10417 Reno Ave. Building Contractor. (1021 CONVENT of the SOCIAL MISSION SISTERS 2438 Mapleside Ave. Cleveland, O. Dr. L. A. Starce 6411 St. Clair Ave . Cleveland, 0. My Dear Doctor:- We thank you very much for the attention and kindness you showed toward our Sister Rosemary and we introduce now Miss Marie Louise Comtois, who joined us to become a sister. Please examine her eyes and try to do something to stop the strain in her eyes. Sincerely yours, Social Mission Sisters, per Sister Judith. Ako imate glavobol, slab vid, bolečine v očeh, nervoz nost, golšo (krof), srčne ali želodčne nerede, revmatizem ali pa druge zastarele nerede, pridite k meni, da vam poma gam do zdravja. Po mojih metodah se vam pomaga v 95 procentih slučajev, potem ko je vse drugo, kar ste poskusi li, bilo brez uspeha. Jaz ra bim najbolj uspešen sistem in sem že pomagal tisočerim v zadnjih sedmih letih. DR. L. A. STARCE, Oph. D.. D. A. Sc. Uradne ure od 10—12 dop od 2—4 pop. in od 7—8 zvečer, ter po dogovoru. Ob sx*e dah samo od 10—12. 6411 St. Clair Ave. Slov. Nar. Dom, št 6. Randolph 2429. (Mon. xj Lepo stanovanje z vsemi modernimi ugodnostmi, 6 sob, kopališče, elektrika,, se odda. Cena samo $30.00 na mesec. Vprašajte 'na 1052 E. 02 n d St. (102) ■ISKOVINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 17 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO NAZNANILO IN ZAHVALA. Podpisani tem potom žalostnega srca naznanjamo o veliki izgubi svoje dobre soproge, oziroma matere, katera je po kratki in mučni bolezni prfevidena s sv. zakramenti, za vselej v miru zaspala dne 30. julija, 1926 ^ Angela Toller (rojena Gornik) v Clevelandu, stara 27 let. V našo dolžnost si štejem zahvaliti se vsem darovalcem krasnih venccv, kakor tudi onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile in onim, ki so darovali za sv. maše. Prisrčno se zahvaljujemo sledečim družinam in posameznikom, družina A. Malovič, družina J. Gornik, družina Domin, To-mažin, družina Frank Žnidaršič iz Eaglesmere Ave., družina J. F. Vidmar iz 63rd St., družina Baznik iz Orton Ct.. družina Teka-vec iz E. 55th- St.. družina Trček iz 64th St., družina Alois Žnidaršič .družina A. Struna, John in Anton Žnidaršič, Mr. in Mrs. Alois Maylin, Joe in Louis Mohar, Mr. in Mrs. Tusin, Joseph in Frank Hrovat* Olsihaskv in Russ družina. Za sv. maše so darovale: Frančiška Skull, Mary Žnidaršič, Lucija Baznik. Nadalje se iskreno zahvaljujemo društvu Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote za podarjene vence in avtomobile in spremstvo do groba. Lepa hvala č. g. Rev. L. Virantu za tolažbo in molitev pri njeni zadnji uri in Rev. B. J. 1'onikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in za cerkvene obrede. Ravno ;tako se moramo zahvaliti pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Konečno se zahvaljujemo članicam društva Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote, ki so prišli kropit in molit k mrtvaškemu odru in vsem onim, ki so prišli in ki so čuli ob njeni krsti in jo spremili na pokopališče, kakor tudi onim, ki so nas tolažili ob teški izgubi naše žene in matere. Žalujoči ostali: FRANK TOLLER, soprog. n MARY, FRANK, ERNEST in LAWRENCE, otroci. MARY GORNIK, mati; JOHANNA MALOVICH, MARY in ROSE, sestre; ANTHONY, JOHN in FRANK, bratje. NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je dne 22. avgust^, 1926, za večno zapustila v tej solzni dolini Josephine Možina Pogreb ranjke se je vršil v torek 24. avgusta, iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Pogrebne obrede je svečano opravil č. g. Virant. Ranjka je preminula v cvetoči mladosti, stara 26 let. Rojena je bila v Ameriki. Ko je bila stara štiri leta, se je podala s stariši v staro domovino, in zadnje čase je bivala v Ameriki dve in pol leta. Bolehala je pet mesecev. Tem potom se zahvaljujemo vsem onim, ki ste jo obiskovali ob času bolezni, kakor tudi vsem onim, ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru. Iskrena hvala vsem onim, ki ste se udeležili pogreba in jo spremili častno k večnemu počitku. Iskrena zahvala vsem onim, ki so darovali krasne vence, in sicer: družini Ravnikar, Lorain, O., Louise Zupančič, družini Peterlin, družini John Menart, družini Jos. Menart, družini Prijatelj, Mr. Fink, družini Gfcrenc, družini Louis Kmc, dr. in Mrs. Kern, družini Cooper, Mr. S. Mahnich. Najiskrenejša zahvala gre društvu sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote, ki so ranjko tako lepo spremili k zadnjemu počitku in iskrena hvala za krasni venec. Lepa hvala tudi pogrebnim spremljevalcem in sicer Miss F. Tomažin, Miss Glavič, Miss Stepic, Miss Ahlin, Miss Arko, Miss J. Petkovšek. Zahvaljujemo se enako tudi Mr. in Mrs. John Krnc za darovane sv. maše. Lepa zahvala vsem onim, ki so darovali avtomobile za zadnji sprevod na pokopališče, in sicer Mr. Gornik, Mr. Princ, Mr. Plahutnik, Mr. Peterlin, Mr. Kovatch, Mr. Prijatelj in Mr. Menart. Zahvala pogrebnemu zavodu Fr. Zakrajšek za lepo vodstvo pogreba. Ti pa, draga hčerka in sestra, spavaj v miru v ameriški zemlji. Prej ali slej sc snidemo vsi skupaj s teboj. Žalujoči ostali: ANTON MOŽINA, oče; ANTON MOŽINA brat; v stari domovini mati ANTONIJA MOŽINA, tri sestre in 2 brata. JJ\ I i L'JUJLUJJ ■{•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦■m OLIVER TWIST Spisal CHARI.ES DICKENS Poslovenil Ofou Župančič. f * J Sedel je na kamenito klop nasproti vrat, ki je bila sedež in ležišče hkrati, uprl s krvjo podplute oči v tla ter skušal zbrati svoje misli. Polagoma so mu prihajali v spomin odlomki sodnikovih besed, čeprav se mu je zdelo takrat, med govorom samim, da ne razume niti besede. Sedaj pa so se začele počasi vrstiti v svoj pravi red in se bolj in bolj spopolnjevati; tako je stalo v kratkem času pred njegovim duhom vse skoraj prav tako, kakor je bilo govorjeno. Viseti za vrat, dokler ne bo mrtev — to je bil konec — viseti za vrat, dokler ne bo mrtev. Ko se je že dodobra zmračilo, se je začel spominjati vseh svojih znancev, ki so umrli na morišču — nekaj jih je spravil sam na vešala. Tako naglo so se vrstili, da jih je komaj štel. Usmrčenje nekaterih je videl — in se je norčeval iz njih, ker so šli v smrt z molitvami na ustnicah. Kako je zarompljajo, ko so jim izpodmeknili stojalo, in kako hitro so se izpremenili iz krepkih, žilavih mož v bingljajoče cunje! Ta ali oni med njimi je bival najbrže v tej sami celici — sedel na tem samem mestu. Trd mrak je bil; zakaj mu ne prineso luči? Pred leti že je bila celica zidana. Na tucate ljudi je moralo preživeti v nji svoje zadnje ure., Bilo mu je, kakor da sedi v rakvi, polni mrličev — kape, zanke, vklenjene roke, obrazi, ki jih je spoznal celo pod to grozno zaveso. Luči! Luči! 1 Nazadnje, ko je imel roke že vse ranjene, ker je razbijal t njimi po težkih vratih in stenah — sta prišla dva moža — eden je prinesel svečo, ki jo vteknil v železen, na steno pričvrščen svečnik; drugi je privlekel blazino, da bo na nji prespal noč, zakaj poslej ne bo jetnik več sam. Jn potem noč — temna, grozna, molčeča noč. Drugi ču-joči ljudje se vesele, kadar slišijo biti cerkvene ure, ker jim govore o življenju in bodočem dnevcu. Židu so nosile samo obup. Vsak udarec kladiva po bronu je zbudil globok, zamolkel zvok — Smrt! Kaj mu pomaga šum in delavni hrup jasnega jutra, ki sega celo do njega? Tudi to je mrtvaški zvon, samo drugačen, poleg groznega spomina se mu še roga. Dan je minul. Dan? Saj ni bil dan. Komaj napočil, že potekel; in zopet noč — noč, tako dolga, in vendar tako kratka; dolga s svojim strašnim molkom, kratka s svojimi bogotnimi urami. Nekaj časa je divjal in klel Boga, potem je tulil in si ruval lase. Častitljivi možje njegove vere so prišli, da bi molili ž njim, on pa jih je spodil s kletvami od sebe. Obnovili so svoje dobrohotno prizadevanje, on je planil s pestmi proti njim. V soboto zvečer — eno samo noč še bo živel. Še je bil zamišljen v to misel — že je zaoril nov dan — nedelja. Šele pod večer tega sveča-no-strašnega dneva se je polastilo njegove razdejane duše razjedajoče čustvo onemoglosti in obupnosti njegovega položaja; kakega določnega, resničnega upanja na pomilo-ščenje res da ni imel ves čas, vendar pa si ni mogel nikoli živo predločiti, kako blizu je že smrt. Malo je govoril z možema, ki sta se menjavala v službi poleg njega; onadva pa si tudi nista prizadevala, obrniti njegovo pozornost nase. In tako je sedel, bede, in vendar v sanjah. Sedaj pa je planil vsak trenotek kvišku ter divjal hrope in hlastaje po zraku po celici, v takih napadih strahu in jeze, da sta se mu umikala z grozo. Nazadnje je postal, mučen od slabe vesti, tako strašen, da sta ga stražila oba moža skupaj, zakaj eden sam ni mogel prenašati njegovega pogleda in vdelovanja. Sključil se je na svojem ka-menitem ležišču ter premišlja) svojo preteklost. Tisti dan, ko so ga prijeli, ga je ranil kamen, ki je prifrčal iz množice, zato je imel glavo obvezano. Rdeči so mu viseli preko brezkrvnega lica ;brada mu je bila zmršena in skroto-vičena; oči so se mu svetile v strahovitem sijaju; koža, že dolgo neumita, mu je pokala, sežgana od vročice. Osem — devet — deset! Ali ga hočejo samo plašiti s kruto šalo, ali beže ure zares tako jaderno? Ako res teko, kje bo on, ko se vrnejo iste ure? Enajst! Že zopet bije, a po zraku brne še zvoki prejšnje ure. Ob osmih bo edini, ki bo žaloval za svojim mrtvaškim sprevodom ; ob enajstih — To prokleto zidovje New-gatsko, ki je skrivalo tolikanj jadu, tolikanj neizraznih dušnih muk ne le očem, nego prečescto in predolgo tudi mislim ljudij, ni objemalo še nikdar tako strahovitega prizora. Tisti maloštevilni ljudje, kar se jih je mimogrede ustavilo in ugibalo, kaj neki počne mož, ki bo jutri obešen, bi bili slabo spali tisto noč, da so ga videli. Od ranega večera pa približno do polnoči so se pojavljale gruče — po dva, po trije — pri vratarju, ter poizvedovale s skrbnimi obrazi, ali ni prišlo odgodenje ali olajšanje kazni. Ko so dobili odgovor, da ne, so sporočili dobrodošlo vest množici na cesti; kazali so proti vratom, skozi katera bo prišel, in prostor, kjer bc postavljen oder, nato so se nevoljno razhajali pa se zopet vračali, kakor da hočejo stvai pospešiti. Polagoma so se porazgubili; in eno uro je ostala ulica v nočni tišini prazna in mračna. Prostor pred jetnišnico so že izpraznili, črno pobarvane pregraje od krepkih brun so polagali preko ceste, da bi se ob njih ustavljal naval množice, ki se bo brezdvoma nabrala; takrat je prišel gospod Brownlow z Oliverom pred vrata ter pokazal od šerifa podpisano dovoljenje,-da smeta k jetniku. Takoj so jima odprli. "Ali gre tudi mladi gospod z vami, sir?" je prašal vodnik "Prizor ni primeren za otroke." "Vem, da ne, prijatelj," je odgovoril gospod Brownlow: "a moj opravek z njim se tiče tega dečka; in ker ga je videl fant na vrhuncu zločinske slave, mislim, da bo prav, ako ga vidi tudi sedaj — čeprav je malo mučno in strašno." Te besede sta govorila v stran, da jih Oliver ni čul Mož se je doteknil klobuka, pogledal nekam radovedno Olivera, odprl druga vrata, nasproti vhoda, ter ju vedel po temnih in zavitih hodnikih do celic. "Tukajle," je dejal mož in se ustavil na temni veži, kjer je bilo par delavcev, ki so molče nekaj pripravljali — "tod-Ie ga bodo peljali. Če stopite semkaj, ugledate vrata, koder pojde ven." Potem ju je vedel v zidano kuhinjo, kjer je stalo nekaj kotlov, v katerih se je kuhala hrana za kaznjence, ter jima je pokazal neka vrata. Nad njimi je bila omrežena odprtina, skozi katero je bilo slišati moške glasove, vmes pa vdarce s kladivi in ropotanje desak. Postavljali so oder. S toistega mesta so šli še skozi več močnih vrat, ki so jim jih odpirali drugi ključarji z notranje strani; preko odprtega dvorišča so morali po-! tem po ozkih stopnicah, ter so dospeli na hodnik, kjer je bila na desni cela vrasta močnih I vrat. Ključar jima je mahnil z.roko, naj ostaneta na mestu, ter je potrkal s ključi na neka vrata. Stražnika sta si nekaj po-šepetala ter stopila na hodnik, se prete.zala, kakor da sta vesela kratkega odmora ter namignila obiskovalcema, naj i gresta za ključarjem v celicQ. Vstopila sta. Obsojenec je sedel na ka-menitem sedežu, segugal sem in tja, obraz njegov je bil podoben bolj obrazu zaprte zveri nego človeškemu boličju. Misel mu je blodila očividno po preteklosti, kajti mrmral je venomer, kakor da sta Oliver in stari gospod tudi samo prikazni njegovih sanj. "Vrl dečko, Charley — dobro si naredil —" je momljal — "Oliver tudi, ha! ha! ha! — Oliver tudi! — pravi gos-podič sedaj — spravite fanta v posteljo!" Ključar je prijel Olivera za roko, mu zašepetal, naj se nikar ne boji, ter gledal potem molče ves prizor. "Spat ga spravite!" je kričal Žid. "Ali me slišite — vi? On je — nekako vzrok vsega tega. Se ga že izplača vzgojiti za to. — Bolterju gol-tanec — Bili; kaj ti mar dekle! — Bolterju goltanec — zasekaj, globoko, kar se da. Glavo mu odžagaj!" I "Fagin!" je dejal ključar. "To sem jaz!" je zavpil Žid, ter se nagnil zopet naprej in prisluškaval, kakor pri obravnavi. "Star mož, mylord; zelo, zelo star mož!" "Nekdo je tukaj," je rekel ključar ter mu položil roko na prsa, da bi ga potisnil nazaj — "nekdo je tukaj, ki bi rad z vami govoril — vas nekaj pra-šalrmispim. ;Fag'in( Fagin! Ali ste mož?" "Ne bom več dolgo," je odgovoril Žid ter se ozrl kvišku z obrazom, na katerem ni bile več drugega človeškega izraza, nego srd in prepast. "Po-bijte jih vse, do mrtvega! Od- ®C m KAKO ZASLUŽITE brez TRUDA $5? To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.00 Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko tfeč kot $5. —. Poleg tega imate na strani $260. — glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. & J® rTTTTTTIT TTTTYXTXXXXXXXXTXTTXXTYTYXYXXXXXXXXXTXTTTTTTT MICHAEL S. CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK se je preselil s svojim uradom v 1002-04-06 New Engineers Bank Bid g. Tel. Main 3015 FRANK J. LAUSCHE, - oei-Vrfrtfk Cez dan se oglasite na; 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 r^ Trgujte s fanti! Postrežba in prijazen smeh. KANTER BROS Tu dobit* Sinclair jfasolin in olje, ki je preizkušene zaneslji-Ijtvosti, prodajajo ga možje, ki poznajo potrebe vašega avtomobila ter vam lahko priporočijo pravo olje. Tu dobite izvrsten Sinclair jfasolin in si prihranite tri cente pri galuni. Gasolin po 21 centov jjalona, Zajedno z davkom. Dajte, da vam postrežemo, zadovoljni boste, ST. CLAIR AVE in E. 66th ST. Fran K JH^aKrajšeK Slo-Vunjkj PojrebniK. lt05 floriufojd Head "Randolph +933 cod imajo pravico mene za klati?" Medtem je zapazil Olivera in gospoda Brownlowa. Stra-loma se je zalezel v zadnji SOT m hung^n- uope I ^NNER. REAtlV \T \<ŠN'T ElEVEN OCLOC.VC