Po katolišlcem svetu Žrtve med katoliško duhovščino. Muče- niške žrtve komunističiiega divjanja mfid fcatoliškim duhovništvom in redovništvom ir Spaniji se cenijo na 15.000. Ko bo poveod y Španiji zlomljeno komunistično nasilje, 08 bodo številke in podrobnosti natamko jugotovile. Med tem prihajajo iz pokrajia, ki so osvobojene rdeče strahovlade, s stvarnimi dokazi podprta poročila o žrtvali v posameznih škofijah. Nedavno je izšla takšna knjiga za avilsko škofijo, in sicer z omejitvijo na ozemlje šestih dekanij. Duhovniki, kojih mučeniško smrt opisuje pisec, so po večini živeli po vaseh, 70 do 80 km oddaljenih od Toleda, odnosno Madrida. Prebivalci teh vasi, kmetje in obrtniki, bi svojim duhovnikom nič žalega ne Btorili. Prišla pa je komunistična druhal iz mest in industrijskih krajev ter začela hujskanje in gonjo zoper duhovščino. Izdano je bilo geslo: »Smrt vsem duhovnikom!« Nekateri duhovniM so pobegniii, drugi so bili izdani in najdeni v svojih skrivališčih, tretje so komunisti silili, naj jim bodo »tajniki«, ker so komiinistične druhali povečini sestavljene iz samih nepismenih. Pisec podrobno opisuje smrt 30 duhovnikov. Bili so itied njimi mladi in stari, edravi in bolni, vsi pa so šli junaško v Bmrt; niti eden se ni hotel rešiti s tem, da bi zatajil Kristusa. Tako se opisuje, da navedemo en primer, smrt dekana Restituta Mediersa V Oropesi. Bil je hudo bolan in pripravljen na smrt. Na dan, ko je bil previden za smrt, napade komunistična druhal župnišče ter začne razbijati po vratih. Dekan da domačim povelje, naj odprejo vrata. Tolpa vdere v sobo, kjer leži na po- stelji na smrt bokii dekan. Potegnejo ga iz postelje t^r oblečenega samo v spodnjo obleiko vržejo v avto. Posneimajoč cerkvene obrede, pojoč svete pesmi, zasmehujoč Boga, ga divjaki v sprevodu peljejo ven is naselja ter ga postavijo v neki grm. Ker vsled slabosti hudo bolni dekan ne more stati, ga pritrdijo na tri veje hrasta ter ga ustrele. Ko se po končanem >delu< vrnejb, izjavi eden izmed rdečih morilcev: >Kako zvest je bil ta dubovnik svojemu Bogu! Trpeč in umirajoč je še rnolil!« Praktičen boj zoper komuniste vodi angleška katoliška mladina. Pozorišča tega boja so predvsem industrijski centri, v katerib. se močnejše javlja komunistična propaganda. Tako industrijsko aredišoe je Birminghan. V tem mestu so kcanunisti napovedali za velikonočne praznike večje prireditve z javnimi nastopi. Katoličani se niso zadovoljili s tem, da bi šli gledat te demonstracije, marveč so priredili velik zbor, ki je bil posvečen borbi zoper komunizem. Tega zbora se je v velikem številu udeležila katoliška mladina, ki je prej bila pri skupnem sv. obhajilu. V resnici učinkovito sredstvo: proti brezboštvu komunistov izpoved vere v evharističnega Boga. Da bi me ostalo samo pri hipni demonstraciji proti komunizmu, je birmkLghanski nadškof izdal proglas na katoliško mladino, v katerem jo poziva, naj ustanovi po tovarnah in uradih zoper komunistične celice protikomunistične celice. Samo na ta način je mogoče z mogočnim protiudarcem Szpodbiti komunistične oelice in njihovo razdiralno delovanje. Angleži so res praktični ljudje. Pri nas te praktičnosti še ni. G. zlatomašnik J. Marzidovšek 80 letnik. G. zlatomašniku Jakobu Marzidovšeku j* naklonil Vsemogočni 8. julija 80 letni }Mbilej. Jubilant se je rodil leta 1858 v Zagaju na Ponikvi ob juž. žei. Po gimnazijski maturi je moral leta 1878 v Boeno. Primicijo je obhajal v domači župniji lets 1883. Kaplanoval je v naši škofiji pri Sv. Andražu v Halozah ter pri Sv. Jakobu t &ov. goricah, od koder je bil poklican za vojaškega kurata. Po službovanju v garnazijah v Zadru, Gorici, Mostarju, Gradcn, Tretu in še enkrat v Gorici je stopil pred vojno v pokoj in se je nastanil v Gorici. Ko so mu razdejale med vojno italijanske granate v Gorici lastno hišo, se je preselil v Slov. Bi-';rico, od tam v Žiče in od leta 1919 preživlja pri krepkem zdravju in dobri volji svoj poko.i v Št. Juriju ob juž. žel. in se veseli na lepa stara leta izredne priljubljenosti. Blrgemu in v duhovniškem poklicu gorečemu .-u.bilantu čestita »Slov. gospo^-r« z željo, "-i ga ohrani ljubi Bog takega, kakršen ie ob 80 letnici, do dijamantnega mašniškega jubileja!