Dragotin Zupančič. V ponedeljek, 15. pret. m., ob 3. popoldne so izročili zemske ostanke Dragotina ZupančiSa materi zemlji na pokopališču v Rogoznici pri Ptuju. Udeležba pri pogrebu je bila uprav velikanska in naravnost izredna za ptujske razmere; ne bo pretira- no, ako trdimo, da je pokojnika spretnilo na zadnji poti čez poldrug tisoč Ijudi. Pogreba se ni udeležila samo vsa šolska mladina okoliške šole z učiteljstvom vred, opazili smo tudi precejšnje število gojenk dekliške meščanske šole, kakor tudi gojencev pripravnice in gimnazije z učiteljstvom in profesorji vred. Deset duhovnikov je vodilo kondukt. Od blizu in daleč so prišli nekdanji njegovi stanovski tovariši in tovarišice izkazat mu zadnjo čast. Pred hišo žalosti in ob grobu so se poslovili od njega, ki je bil v svojem življenju sam izboren tenorist, ljubil petje in godbo nad vse, od vseh strani prispeli pevci v prekrasnih, srce pretresujočih žalosttnkah. Ptujski Sokol je imel častno stražo ob mrtvaškem odru in delal špalir ob krsti svojega prvega staroste. Vzlic delavniku se je udeležilo pogreba nebroj kmetiškega ljudštva, kar dokazuje, kako znan, spoštovan in priljubljen je bil pokojnik med prostim narodom. Kakor že omenjeno, je bil Zupančič znamenit in čislan tenorist; petje je smatral za glavno sredstvo narodove probuje; zatorej ni zamudil nobene prilike, ga udejstviti; ni je bilo narodne prireditve, veselice, gostije, primicije, birme, da se je ne bi udeležil kot povabljenec. Kot pevovodja je nastopal pri pogrebih, bralnih društvih, pri koncertih v ptujski Čitalnici in »Slov. pevskega društva v Ptuju«. Ustanovil je bralno društvo v Krčevini, Podvincah in Rogoznici pri Ptuju; prvemu je bil več let delaven predsednik, pozneje časten član. Z vsem ognjem svojega srca je učil in gojil narodno pesem in ustanovil pevski zbor kmetiških fantov in deklet. Dasi mlad, je zavzemal odlična mesta v socialnem življenju in na vseh poljih narodne prosvete. Bil je predsednik čitalnice, starosta Sokola, predsednik pol. društva »Pozor«, predsednik »Kmetijske podružnice za okolico Ptuj«, predsednik »Slov. pevskega društva v Ptuju«, pred- sednik »Društva za varstvo otrok«. Z Zupančičem je legel v prerani grob vsestransko izobražen, delaven in odločno naroden učitelj in buditelj, izvrsten agitator za podrobno delo. Kot učitelj je deloval v šoli v vzorno narodnem duhu, z vnemo in ljubeznijo je vcepljal v mlada dovzetna srca ljubezen do slovenskega jezika, domače grude, do krasne slovenske domovine. Zlasti je dosezal sijajne uspehe v krasopisju, v narodnem in cerkvenem petju. Njegovo delovanje pa se ni omejevalo samo na šolo, zahajal je med prosto slovensko ljudstvo, ustanavljal izobraževalna in gospodarska društva, z besedo in dejanjem budil, krepil in širil narodno zavednost in odločnost med okoličani. Njegovo politiško ,smotreno delovanje pa se je intenzivno pričelo, ko ic prevzel po svojem tastu gostilnico v Ptuju z obširnimi posestvi, ko je stopil kot učitelj v stalni pokoj. Uvedel in naročil je takoj za gostilnico slovenske časopise, pozival in izpodbujal kmetiške svoje goste k marljivemu in paznemu čitanju, k samostojnemu mišljenju in naziranju; sploh če si prišel v njegovo gostilnico, si ga našel v živahnem razgovoru sredi kmetov, katere je vsekdar in povsod rad izdatno in hitro podpiral s sveti in dejanji. Zato je tudi bil rajni Dragotin Zupančič med ptujskimi Slovenci najpopularnejši, najpriljubljenejši. Sam zgleden gospodar, agilen in vljuden gostilničar, je dvignil v družbi s vojo neumorno delavno in skrbno soprogo svojo gostilnico tako, da so ga začeli nekateri tekmeci upravičeno zavidati. 2e pred leti je dal sezidati okusno in veliko dvorano za shode, zborovanja, sploh razne narodne.prireditve; leta 1911 pa je dal zgraditi na svojo hišo prvo nadstropje, obenem je priredil 4 moderno urejene sobe ?a potujoče Slovence, za tujce. Njegov krasni dom z vodovodom in parkti, njegova gospodarska posiopja, ki so vsa lična in vzorno praktično urejena, iščejo para v Ptuju. 2al, da mu ni bilo usojeno uživati dolgo, udobno in srečno sad plodonosnega truda in dela! Kot učitelj je služboval od 1. 1885. do 1897. jeseni v Ptujski okolici, od 1. 1897. do 16. aprila 1900 kot nadučitelj v Frankolovem pri Vojniku, od 16. aprila 1900 do l. oktobra 1906 kot učitelj v Ptujski okolici. Rojen je bil 14. oktobra 1865 v Št. Vidu pri Planini v šmarijskem okraju. Dne 22. avgusta 1897 se je poročil z Marijo Prenčičevo, s hčerko veleugledne rodbine Andraža Brenčiča v Ptuju. Kot zglednemu rodoljubu, neumorno narodnemu bojevniku in vzornemu narodnemu učitelju je zagotovljen Dragotinu Zupančiču v ptujskem okraju trajen in hvaležen spomin! f