Leto LXVII PoSfnlm pl.tana T fofovlaL V Hubllanl, V IreHo, 3ne 12. julija 1939 Stev. 156 a Cena 2 din Naročnina mesečno 29 Din, ca ^^ m^M^^ * i M Al *^^ Uredništvo t ^^ ^^L—^Kf Kopitarjevi u 1.6/lil ^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ~ mt^mm^^^ ^^^^^ lelefoni uredništva in uprave: 4tW)l. 40-02, 4(W)3, 4u in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva nlica itevilka 6. 1090 hiš je porušila strašna eksplozija pri Salamanci 150 mrtvih, 1500 ranjenih - Čudežna rešitev sester v cerkvi Salamanca, 11. julija. AA. Havas: Od 1456 hiš, kolikor jih je bilo v Pena-randi de Bracamonle, je porušenih 1090, nekatere popolnoma, druge delno. Prebivalci, ki so preživeli včerajšnjo katastrofo, odkopujejo irtve in ranjence ter pomagajo vojakom in gasilcem. Okoli 100 hiš in tri tovarne so še vedno v plamenih. Gasilci zaradi pomanjkanja vode ne morejo gasiti. Kraj, kjer je stala smodnišnica, se je spremenil v jamo s premerom 200 m, v njej je polno ruševin in pepela, ki se še kadi. Vojaštvo in gasilci se trudijo izolirati ta kraj, ker se 500 m dalje na- haja drugo skladišče streliva, ki je pa ostalo nedotaknjeno. Eksplozija je bila tako močna, da se je detonacija čula v Salamanci in Avilli, ki sta 40 km oddaljeni od kraja nesreče. Porušeno je bilo gledališče, kazina, vojašnica civilne garde, električna centrala ter mnogo drugih večjih hiš. Cerkev sv. Mihaela, ki se nahaja 1 km oddaljena od kraja eksplozije, je istotako poškodovana ter je zračni pritisk razbil cerkvena vrata. Pritisk zraka je razbil tudi vsa okna. Sestre, ki so prav ta čas molile v cerkvi, so se čudeino re- šile. Do sedaj je bilo na pokopališču v Bracamontu pokopanih 45 irlev. V teku včerajšnjega dneva so podlegle ranam še štiri osebe. 30 ranjencev se nahaja v zelo teikem stanju. Število ljudi, ki jih pogrešajo, znaša 49. Železniška proga Salamanca—Madrid, ki je bila zaradi eksplozije prekinjena, je začasno popravljena. •Število mrtvih se je zvišalo le na 150, število ranjenih pa znaša 1500. Okoliški kmetje pomagajo pri gašenju poiara in odkopavanju irlev. Falanga za socialno podporo je prevzela skrb za prehrano prebivalstva. Chamberlainovi odmevi Na Poljskem veselje, v Nemčiji polemike V Varšavi: »Anglija je okrepila zaupanje Poljske v svojega angleškega zaveznika« Varšava, 11. julija. AA. Reuter: Krogi, ki stojijo blizu vladi, izjavljajo, da je izjava, ki jo je dal Chambcrlain glede Gdanska v spodnjem domu, bila sprejeta na Poljskem z veliko zadovoljnostjo. Dasi ta izjava ni prinesla nobene noive luči, je vendar bilo z njo povedano, da sc je stališče angleške vlade izčistilo. Dokler angleška vlada ni na jasen način izjavila, da bo podprla Poljsko, je vladalo tukaj mnenje, da bi Poljska prevzela vlogo napadalca v primeru, ako bi bila prisiljena primerno odgovoriti na dogodke, ki 6e odigravajo na ozemlju svobodnega mesta. Poljski neuradni krogi smatrajo Chamberlainovo izjavo kot zelo odločno, istočasno pa smatrajo, da je s tem govorom'bil napravljen velik korak v onemogočenju spora zaradi Gdanska. Snočnji in današnji listi prinašajo dobesedno ves Chamberlainov govor. Chamberlainova izjava je samo okrepila zaupanje Poljske v svojega angleškega zaveznika. V Nemčiji: »Gdansk bo dosegel pravico tudi brez naklonjenosti Angležev« Berlia, 11. julija. AA. »D e r deutsche D i e n s t« piše glede včerajšnjega Chamberlaino-vega govora v spodnjem domu med drugim: Chamberlain ni v svojem govoru povedal nič novega. Ako, bi ti govori in ta ponavljanja imeli namen zastrašiti Nemčijo pri zasledovanju njenih upravičenih koristi, potem naj bo Chamberlain prepričan, da je s tem dosegel popolnoma nasproten cilj. V Nemčiji je znano dejstvo, da se v Angliji beseda »pravica samoodločevanja« ni še nikoli pisala z debelimi črkami, toda v primeru Gdanska, čigar popolnoma nemški značaj je angleški predsednik vlade ponovno potrdil, se moramo čuditi, da se Chamberlain ni pokazal niti z eno beseda pripravljenim, omeniti voljo prebivalstva Gdanska. Chamberlain je v svoji izjavi, da je Nemčija z nenapadalnim paktom, ki ga je sklenila s Poljsko, jamčila za obstoječi položaj Gdanska do leta 1945, pozabil, da se mesto Gdansk z nobena besedo ne omenja v besedilu tega pakta. Treba je omeniti, da je Poljska mobilizirala 23. marca, to je dva dni prej, predno je poslala noto Nemčiji. Chamberlain je izjavil, da je Anglija dala svojo izjavo glede jamčenja 5 dni potem, ka je bila poslana nota Nemčiji. Vsa čast spretnosti angleške diplomacije, toda Chamberlain bo težko prepričal svetovno javno mnenje, da so pogajanja s Poljsko, ki so dovedla do angleškega jamčenja mej, bila končana že v petih dneh. Angleško zunanje ministrstvo je začelo z izmenjavo mnenj z Varšavo najpozneje 18. marca. V vsakem primeru se vidi jasno, da je pripravljenost Anglije, jamčiti Poljski dosedanje »tanje, obstojala že mnogo pred 26. marcem. »Berliner B o r s e n Zeitung« prinaša odlomke Chamberlainovega govora, ko Chamberlain naglaša popolnoma nemški značaj mesta Gdansk. Liet se čudi, zakaj Chamberlain ne sprejme stališča samoodločanja prebivalstva mesta Gdanska. Nemcem se zdi smešen trud Chamber-laina, iskati neko poljsko pravico, ki naj bi bila močnejša kot načelo samoodločanja. To je še en dokaz za to, da je Angležem to načela samo kmet pri njegovi diplomatičnl šahovski igri. Angleška izjava o podpori Poljski za primer, da bi bila njena neodvisnost ogrožena, pomeni za Nemce samo nov dokaz, da imajo meščani nemškega Gdanska pravico priključiti se Nemčiji. To pravico jim ni mogoče odreči. Ta pravica se bo tudi brez naklonjenosti Angležev uresničila. V Cdansku: »Anglija nima razloga igrati v Gdansku razsodnika« Gdansk, 11. julija. AA. Reuter: Po mnenju, ki prevladuje v tukajšnjih nacionalno socialističnih krogih, Chamberlain s svojim včerajšnjim govorom ni povedal nobenega novega momenta glede vprašanja Gdanska. Omenjeni krogi izjavljajo, da angleška intervencija ne more imeti nobenega vpliva na nemško-poljski spor. Ako 6e Chamberlain trudi, da bi iz vprašanja Gdanska napravil mednarodno vprašanje, potem bi moralo to vpra- šanje še vedno obstojati, ker sta Gdansk in poljsko Pomorje bila vedno predmet spora, odkar obstojajo nenaravne vzhodne meje. Istotako je točno, je izjavil neki ugledni nacionalni socialist, da obe vprašanji ni bilo mogoče smatrati rešenim z nemško-poljskim nenapadalnim paktom. Ko se jc sklepal ta pakt, 6e je vprašanje Gdanska in Po-morjanskega smatralo za vprašanje, katerega rešitev je bilo samo odložena. Vprašanje pa morata rešiti le Poljska in Nemčija, kar se lahko zdaj doseže brez mednarodnega vmešavanja, ker je to krajevno vprašanje, enako kakor je bilo vprašanje Memela kot krajevno vprašanje rešeno med Litvo in Nemčijo. Anglija nima nobenega razloga igrati vlogo sodnika pri rešitvi vprašanja Gdanska. Pogajanja med Gdanskom in Poljske? Varšava, 11. jul. b. Iz dobro poučenih krogov izhaja novica, da se komisar Zve.-e narodov v Gdansku prol Burckhardt in tamkajšnji ameriški generalni konzul trudita dovesti do pogajanj med poljsko vlado in gdanskim s en atom, a ne do pogajanj med Poljsko in Nemčijo. Potrjujejo se vesti, da je Chamberlain včeraj govoril o možnosti mirne rešitve gdanskega spora baš na temelju informacij, ki jih je dal prol. Burckhardt. Poslednje ve6ti iz Gdanska se glase, da tamkajšnji tujci mislijo, da je začela Nemčija nekoliko popuščati, ker ni pričakovala, da bo načrt »Anschlus-sa« Gdanska k Nemčiji naletel na take težkoče. 7 nemških nosilcev min priplulo v gdansko luko Varšava, 11. jul. b. Kakor se je tukaj doznalo, je preteklo noč došlo v Gdansk 7 nemških nosilcev min. V poljskih krogih je ta vest vzbudila veliko presenečenje, ker bi v slučaju resnega spora bila naloga teh minonoscev, da zapro poljsko vojno brodovje, ki je zasidrano v gdinski luki. Veličasten 14. julij v Parizu 30.000 francoskih vojakov v paradi, kjer sodelujejo tudi oddelki vseh vrst angleške armade Pariz, 11. julija. TG. V teku so obsežne pripravo za čim bolj slovesno proslavo francoskega narodnega praznika dne 14. julija. Letošnji 14. julij pa bo obenem tudi najbolj slovesna manifestacija francosko-angleškega zavezništva. V velikem vojaškem sprevodu, ki bo korakal skozi slavolok zmage, bo šlo 30.000 fra oskih vojakov vseh vrst orožja in iz vseh delov francoskega imperija. Sprevoda pa se udeležijo tudi zastopstva angleške armade. Tako pridejo mogočna zastopstva — po en bataljon — od vsakega peterih polkov kraljeve garde. Parade se udeležijo vse vrste angleškega orožja. Davi je priletelo v Pariz tudi 50 angleških bombnikov najnovejše izdelave, ki se bodo udeležili proslav narodnega praznika. To bo, tako pravijo na poučenih mestih, največja vojaška pa- rada, kar jih je Pariz videl po zmagoslavni paradi, s katero je bila zaključena svetovna vojna. Obenem pa bo to tudi opozorilo, naj nihče ne dela krivih računov glede zavezništva Anglije in Francije in glede njune odločnosti, da skupno odbijela vsako nadaljnje nasilje proti kakšnemu svobodnemu narodu v Evropi. Letošnji 14. julij bo obenem posvečen tudi proslavam 150 letnice Iran-coske revolucije. Pri veliki reviji čet dne 14. julija bodo na-vzočni tudi angleški vojni minister Hore Rclisha, admiral Dudlev Pound, prvi lord admiralitete Neu-well in poveljnik letalstva Gorth. V fužnem Tirolu Grof Ciano v Barceloni Chamberlain Neki hudomušni ameriški časnikar, ki ne veruje več v iskrenost mednarodnega življenja, je zadnje čase z ozirom na dogodke okrog Gdanska ter v sveži z napovedjo, da bo angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain dal v imenu angleške vlade nedvoumno izjavo o zadržanju angleškega imperija v primeru nasilnih sprememb v Gdansku, zapisal, »da smo že blizu trenutka, ko ee bo tudi na Poljskem pojavil neki lord Runci-man, da v imenu Anglije posreduje med Nemčijo in Poljsko, češ, da za izjavami Nevillea Chamber-laina pridejo Runcimani, nakar je potem samo še en korak naprej do monakovskih konferenc.« Napovedi ameriškega časnikarja, ki je brez dvoma mislil na dogodke, ki so se lani oh i*tem času razvijali v takrat še neodvisni češko-slovaški državi, se topot niso uresničile. Lani je angleški predsednik Chamberlain glede Češko-Slovaške zares dal izjavo ki so je bili v Pragi silno veseli. Takoj po njegovi izjavi se je priselil v Prago zares lord Rimeiman, ki je potem v septembru komaj ušel splošnemu polomu čeSko-slovaške države, na-karj e prišel Chamberlmn osebno v Monakovo ;n lepo pristal na vse težnje, ki so mu jih razgrnili po mizi nemški državniki. Ako se vsaj v prvem delu letošnji dogodki v Gdansku časovno ujemajo z lanskimi dogodki v sudetskih deželah, ako opažamo, da je nemška taktika letos podobna oni lanskega leta in da je zadržanje Poljske, ki je letos mobilizirala, podobno zadržanju Češkoslovaške, ki je lani na pobudo Anglije in Francije tudi poklicala vojsko pod orožie. ne smemo več na ves glas trditi, da je letos zadržanje Anglije do gdanskega vprašanja podobno njenemu lanskemu zadržanju do smdetskega spora. Sicer je do konca septembra še nekaj mesecev pred nami, in so razna presenečenja še mogoča, toda za enkrat ni videli, da bi bilo govora o kakšnem posredniku, ki naj bi šel v Gdansk ali v Varšavo, in besede, ki jih je spregovorila angleška vlada, čeprav ne moremo reči, da jih spremlja udarjanje s pestjo po mizi, se ne dajo tolmačiti kot glasno bodrilo, naj Gdančanl mirno nadaljujejo z izvedbo svojih načrtov. Angleškemu ministrskemu predsedniku Cham-fcerlainu, o katerem gre sloves, da je do sedaj ohranil mir za vsako ceno, je že pretekli petek konservativni poslanec MacMillan v spodnjem domu stavil vprašanje, ki se mu ni mogel izmakniti. Prišel je čas, ko more angleška vlada nedvoumno in v kratkih, jedrnatih besedah povedati, kaj bo v tem in v tem primeru naredila. Vprašanje se je glasilo: . »Ali je vlada N.j. Veličanstva pripravljena dali Izjavo, da predstavlja vsaka sprememba sedanjega pravnega položaja svobodnega mesta Gdanska — razen, ako bi se zgodilo sporazumno s poljsko Vlado — napadalno dejanje od strani Nemčije in da bo angleška vlada do takšne spremembe zavzela stališče, ki ustreza našim obljubam danim Poljski.« Da bi ne bilo nobenih 'dvomov ve? in da bi se ministrski predsednik ne mogel umakniti nikamor več, je poslanec dodal, »da je vse eno, če spremembo povzroči Nemčija od zunaj ali pa od znotraj v Gdansku samem.« Ministrski predsednik Chamberlain se je prej, preden se je odločil odgovoriti na tako usodno vprašanje, posvetoval s poljsko vlado in je bilo dokončno besedilo njegove izjave sestavljeno šele v nedeljo zvečer, ko je varšavska vlada angleški obljubila, da za enkrat ne bo dregala v gdanske težave z od pošilja njem kakšne protestne note bodisi v Gdansk, bodisi v Berlin, kar bi po angleškem mnenju sejalo samo nepotrebno razburjenje V svoji izjavi, ki jo je na to vprašanje včeraj popoldne prebral v spodnjem domu in na katero je Evropa s prav takšno nervozno radovednostjo čakala, kakor na njegovo lansko izjavo o Češkoslovaški, je najprej Chamberlain opisal položaj v Gdansku, »ki je pa prostor, kjer živi Poljska, življenjskega pomena« nakar je orisal potek zadnje gnaske krize, nemške pred'oge, mobilizacijo poljske vojske in hkrati poljske protipredloge ter končno angleško in francosko jamstvo za poljske meje kot posledico vseh prejšnjih razvojev. Na to f^ksd t »Ako bi se bil razvoj v Gdansku odigral na način, kot sem ga opisal in bi se bil pravni položaj Gdanska spremenil z enostranskim ukrepom, potem bi ne bilo več mogoče tega dejanja smatrati kot čisto krajevno stvar, ki zanima samo mesto Gdansk, marveč bi to bilo ogrožanje poljskih življenjskih koristi in ogrožanje neodvisnosti in svobode poljske države. Mi smo Poljski obljubili, da Ji bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi prišli na pomoč, ako bi bila njena neodvisnost v nevarnosti in ako bi v Varšavi mislili, da se moraio z vsemi silami upreti kakršnemukoli razvoju. Vlada Njegovega Veličanstva ie trdno odločena, da se bo ravnala po svojih obljubah.« Toda angleški ministrski predsednik je potem, ko je opisal stališče Anglije v vprašanju Gdanska tako. da danes vsakdo ve. da bi se Anglija šla vojskovat tudi samo za Gdansk. takoi pristavil, da v njegovi duši prevladuje iskrena želia, da naj bi nikar zaradi Gdanska ne nasitonil položaj, ki hi ogrožal evropski mir. »Iskreno želim, da bodo vsi, ki so pri gdanskem vprašanju prizadeti, z besedami in z dejanji dokazali svojo voljo, da preprečiio dogodke, ki bi povzročili nevarnost za evropski mir.« Pristavil je. da takšna volja obsioia in da ee bodo našle mirne rešitve, ki bodo vsakega zadovoljile .Prav nič ni težko za temi zaključnimi besedami brati osnovno misel angleške politike glede Gdansika. ki je v stvari, čeprav ne pravno, podobna angleški politiki glede Sudetorv, da je trefca namreč vse storiti, da ne bi bilo treba angleškemu imperiju vojskovati se zaradi 400.000 nemških Gdančanov, ki želijo k Nemčiji. V Varšavi pravi;o, da so Chamberlainove Izjave veseli. Nemški listi pa pišejo, da je preprečila mirno rešitev gdanskega spora. Vsak po svoie bere Chamberlainove besede, kar bi ne bilo mogoče, ako bi bila njegova izjava boli kratka in suhoparna ter oproščena vseh čustvenih okraskov. Tako pa človeku nehate prihaja v spomin dovtip, da ima Chamberlain tudi že proti bližajoči se gdanski plohi svoj dežnik napol odprt. Zagrebška vremenska napoved:: Zboljšanje Vremena. Nekoliko hladneje. Dunajska vremenska napoved: ooparno poletno vreme, naiaščanje toplote. Nemški tisk podčrtava pomen Barcelona, 11. jul. A A. Štefani: Po prihodu v Barcelono je grof Ciano na tribuni, ki je bila postavljena pred Slavolokom zmage, prisotvoval paradi čet. Ogromna množica ljudstva je vzklikala: Živel ducel Živel Francol Po paradi se je grof Ciano v spremstvu španskega zunanjega ministra Jordane in notranjega ministra Sunera odpeljal na Katalonski trg. Množica, ki se je zbrala na ulicah in na trgu, je navdušeno pozdravljala Ciana, ko se je peljal v avtomobilu. Grof Ciano je nato izkazal čast padlim falangistom ter položil venec. Nato je grof Ciano prisostvoval paradi 100.000 falangistov, ki je trajala 2 uri. Berlin. 11. jul. AA. »Deuttche poli/itch-diplo-mniitche Krrrretpondenz* piše o potovanju grofa Ciana v Španijo ter pravi med drugim: tega potovanja Ta obisk je izraz iskrenega in globokega prijateljstva, ki veže Španijo z Italijo in Nemčijo. Špansko prijateljstvo je zelo iskreno ter ne zahteva nobenega plačila. Podpora, ki sta jo Italija in Nemčija dali Španiji, je bila namenjena zato, da se prepreči, da bi prišla Španija pod jarem tujih interesov ter da dobi ponovno svojo politično neodvisnost, kar so gotove države hotele preprečiti. Ta stvarnost obstoji še danes. Grof Ciano prispe na špansko ozemlje s ponosnim prepričanjem, da je njegov narod pripomogel španskemu polotoku do zmage v borbi za svobodo. Španija, ki je zasedla mesto med velesilami, ve, da lahko računa na neomajno prijateljstvo sil osi, ki je zasnovano na zelo solidni osnovi. Španija se zaveda skupnih nevarnosti ter prizna med6e-hijne življenjske interese. Vsi tujci morajo ven iz doline reke Adiže Rim, 11. julija, c. Italijanska vlada je odredila, da se morajo izseliti vsi tujci iz gornjega dela doline ob reki Adiži. Danes so se zglasili v zunanjem ministrstvu zaradi tega zastopniki francoske, angleške, nizozemske in švicarske vlade, da bi izvedeli, zakaj se je moralo to zgoditi. Prizadetih je mnogo Švicarjev in Nizozemcev, 30 Angležev in 15 Francozov. Angleži in Francozi imajo tamkaj samo svoje vile in žive v pokrajini večinoma samo ob času počitnic. Ribbentrop na dopust Berlin, 11. julija. AA. Reuter: Nemški eunanfl minister v. Ribbentrop je odpotoval iz Berlina na dopust, ki ga bo prebil na neki kmetiji v bližini Salzburga Von Ribbentrop je dejal, da upa, da bo lahko ostal na dopustu več tednov, ker mu je potreben oddih z ozirom na stanje ijegovega zdrav* ja, ki ie v zadnjem času nekoliko popueiiio. Rib-.entrop je odpovedal več obiekov - snrejeinav. Hrvati o likvidaciji dr. Stojadinoviča Zagrebški »Obzor« se v uvodniku od 10. t. m peča z izključen jem dr. Stojadinoviča iz stranke JRZ, kateri je bil do soda j predsednik. »Obzor« sodi, da je s tem dr. Slojadinovič z vsemi svojimi prijatelji in pristaši vred končno likvidiran in da je bila z njim odstranjena zadnja ovira na poti do sporazuma s Hrvati. To mnenje »Obzora« Je pravilno, ker se itak kakor smo to naglašali v svojem listu pred dvema todnoma, sjmrazum med predsednikom vlade in dr. Mačkom nahaja tako rekoč pred podpisom ki bo sledil, kakor hitro Ik> tudi zadnje vprašanje, ki je še ostalo, rešeno. Zaradi lega je danes na mestu samo še to, kar se moremo iz padca dr. Stojadinoviča naučiti. Prvo je 1o, kar poudarja »Obzor«, da je dr Stojadinovič, ko je bil na vladi pa menda še sedaj, ko je proti sporazumu rova! zagotavljal, da ie za sporazum. Pravilno pripomi nja pri tem zagrebški list. da v naši državi ni bilo nobenega hegemonista in centralista, ki ne bi trdil, da je za sporazum — seveda za tak, da bi se morali Hr\ati in Slovenci pomiriti s centrali stičnim sistemom, za kar bi bili mogli dohiti enega ali več predi-«taviiikov v vladi, v kateri bi bili igrali vlogo statistov, dokler ne bi bili iz nje vr . ženi. V tem duhu si je tudi dr. Stojadinovič pred stavljal ««|K>razum in je v tem smislu pošiljal tudi večkrat svoje predloge dr. Mačku. Kar se tiče znane dr. Stojadinovičeve akcije proti sporazumu, ki je imela namen, da strmoglavi sedanjega predsednika vlade, jo je dr. Stoja dinovič utemeljeval s tem, da ima za seboj srbski narod. Toda pokazalo se je, da nima za tako politiko za seboj niti f>% vseh Srbov in da se je čisto neupravičeno predstavljal za njihovega zastopnika, kakor so to hoteli tudi znani diktatorji Ziv-kovič, Uzunovič, Jevtič in drugi, ki so se nepre stano pozivali na Srbe, pa so bili Srbi Čisto nedolžni na tem, da Je ta družba prišla na odločujoče mesto v državi. >Obzor« oipozarja tudi na neki "drugi argument, e katerim je hotel dr. Stojadinovič priti zopet na vrb, ko je neprestano zagotavljal, da je z njegovim paktom ogrožena tista gospodarska politika, ki jo je bil on začel. »Obzor« pa pravi, da je ta Stojadinovičeva gospodansko-finančna politika bila eksperiment, ki ga bo morala država še drago plačati. Dt. Stojadinovič skuša sedaj škodljive posledice te svoje gospodarske politike, ki se začenjajo že kazati, zvračati na predsednika sedanje vlade, kar pa se mu ne bo posrečilo, zakaj gospodarski strokovnjaki vedo, da je začetnik teh eksperimentov bil dr. Stojadinovič in nihče drugi, (iotovo pa je na drugi strani to, da 1k> sporazum, ki ga bo sklenila sedanja vlada s Hrvati, mogel gospodarsko stanje naše države sanid izboljša*! ali vsaj zaenkrat omiliti temeljite napake, ki so bile v tem oziru storjene z dr. Stojadinovičevim eksperimentom. Tako »Obzor«, in kakor vidimo, je dr. Milan Stojadinovič zapustil med Hrvati zelo slab spomin. Še ostrejša pa je sodba dr. Mačkovega glasila »Hrvatskega dnevnikat, ki je tudi izključitvi dr. Stojadinoviča iz JKZ posvetil uvodnik. Tudi Dnevnik« sodi, da je politična vloga dr. Milana Stojadinoviča za vselej končana. Pravi, da mu je ostala samo majhna družba, ki si-jo je bil zhral še kot predsednik vlade na Hrvatskem. To je bila tista peščica politikov, iz katerih si je dr. Stojadinovič hotel ustvariti na Hrvatskem stranko. Ko so ga pošteni Hrvati pred temi ljudmi svarili, jim je dr. Stojadinovič dejal: »Veste, vi ste nekaki idealisti, jaz pa potrebujem ravno barabe (mangupe)«... Kaj naj zdaj dr. M. Stojadinovič počne 6 tako družbo, ko nima več nobene oblasti in ko se nihče več zanj ne zanima niti doma niti v inozemstvu, to je sedaj vprašanje. Gotovo je, da on ne l)o pomenil več niti toliko, kolikor na primer Ljotič ali HodŽera. »Hrvatski dnevnike upa, da pomeni likvidacija dr. Stojadinoviča obenem likvidacijo vsega tistega sistema in metod, s katerimi so bivši režimi tlačili Hrvate. Kaj je svobodna strokovna organizacija ? Ker Je »Delavska politika*, glasilo framason-ske jugoslovanske socialne demokracije, neprestano napadala katoliško slovensko delavsko organizacijo, češ, da je nesvobodna, je »Slovenec« vprašal, po kakšnem kriteriju »Delavska politikam imenuje ene delavske organizacije svobodne, druge pa nesvobodne. »Delavska politika« od 11. julija odgovarja, da so svobodne organizacije vse tiste, »ki priznavajo načelo razrednega boja in žive iz lastnih sredstev ter neodvisno od katerekoli politične stranke ali delavstvu tujih vplivov«. Mi smo marksističnemu glasilu za to opredelitev zelo hvaležni, ker nam je zdaj mogoče g popolno gotovostjo razpoznati svobodne delavske organizacije od nesvobodnih. Če na primer pogledamo delavske organizacije jugoslovenske Iramasonske socialne demokracije, vidimo, da so vseskozi odvisne od marksistične internacionale, ki je politična strankarska tvorba, ki niina z delavskimi strokovnimi interesi prav nobene zveze, ampak je vseskozi odvisna od brezbožni t marksističnega svetovnega nazora in ji služi delavstvo samo za priprego za dosego tega cilja. Kar so tiče jugo-slovenskega marksizma, nimp prav ničesar samosvojega, ampak je vseskozi udinjan internacionalnemu vodstvu marksizma, ki je popolnoma v judovskih rokah, ki želijo človeško družbo raz-kristjaniti. Kar pa se tiče načela razrednega boja. tudi ni nobeno delavsko strokovno načelo, ampak mu je bilo vsiljeno kot dogma marksizma, ki hoče delavstvo popolnoma nprečl v borbo ne za osvo-bojenje delavstva, ampak za njegovo zasužnjenje marksistični družbi, v kateri bi vladali ateistični diktatorji. To je prav za prav družba, ki je cilj framasonstva, kateremu Je delavstvo le sredstvo za cilj popolnoma ateistične in materalistične družbe, v kateri bo socialistični delavec garal za brezbožno elito. Jasno je torej, da ludi v Jugoslaviji socialistične strokovne organizacije niso nobene svobodne delavske organizacije, v katerih bi prišla do izraza svobodna volja našega delavca, ampak da so to mednarodnemu brezhoštvu udinjana društva, ki plešejo po taktirki raznih rdečih političnih internacional. Jugoslovansko profesorsko društvo Glavna uprava Jugoslovanskega profesorskega društva, ki je te dni zborovalo v Sarajevu, je, katkor smo že javili, izvolila nov odbor, kateremu je predsednik dosedanji predsednik Danilo Me-dakovič. V celem odboru ni niti enega hrvatskega, niti slovenokega profesorja. Kakor znano, so Hrvatje osnovali svoje posebno hrvatsko profesorsko društvo, ki ima 300 članov. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 Velika skupna vaja za »Igro o kraljestvu božjem« ki je preteklo nedeljo morala odpasti, bo nepreklicno jutri v četrtek, 13. julija ob pol osmih zvečer aa Stadionu. Vaje naj s« točno udeležijo vse skupine Iz »zbora nove kričanske mladine« ter ves »zbor angelov-. Skupine naj se takoj po prihodu v Stadion razvrstijo za naptaimi tablami, Id bodo razvrlčeaa v areni. Zaradi važnih pojasnil in navodil j« nujno potrebno, da se vaje udeležite pohoitevflao. — Vrhovni režiser. 12.000 otrok je že prijavljenih Mladinska prireditev bo, kakor vse kaže, prav gotovo najprisrčnejša med vsemi prireditvami na Stadionu. Število otrok, ki so se do sedaj prijavili, je naravnost mogočno. Prijave pa Jc vedno prihajajo. Otroci bodo javno pred vsem »vetom izpričali v soboto zjutraj, a pesmijo in navdušenim vzklikanjem, da je slovenska mladina Kristusova in nikogar drugega. Vse pa, ki otrok iz svoje župnije še niste prijavili, prosimo, da to storite takoj! Čim več, tem mogočnejša bo njihova manifestacija Kralju — otrok! Krasen zgled Komende Komendčani so nakupili v kongresni pisarni nad 350 znakov in knjižic za kongres. To je vsekakor lep dokaz velikega zanimanja. Pozivamo tudi druge župnije, naj poskrbe, da bo udeležencev na kongresu čim več! Župnijske odbore povsod! V zadnjem času so nam sporočili sledeči župnijski uradi iz ljubljanske in lavantinske škofije svoje pripravljalne odbore Ljubljanska škofija: Koprivnik p. Boh. Bistrica, Krka, Studenec pri Sevnici, Vodice nad Ljubljano, Rovte, Zagradec, Radovljica Sv. Križ pri Litiji, Polšnik p. Sava pri Litiji. Bela cerkev, Lom nad Trži-čem, Cerklje ob Krki. Domžale, Dobrepolje, Žabn ca p. Škofja Loka, Kočevje, Črnomelj, Gozd p. Kamnik, Krašnja p. Lukovica, Prečna, Dole pri Litiji, Devica Marija v Polju, Duhovnija Št. Vid p. Lukovica, Zagorje ob Savi, Dobovec p. Trbovlje I., Zaplana p. Vrhnika, Sava pri Litiji, Grčarice p. Dolenja vas. Lavantiaska ikofija: Sladka gora p. Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Ljubno ob Savinji, Zdole pri Krškem, Sv. Ana v Slov Goricah, Marenberg, ziče p. Loča pri Poljčanah, Češnjice p. Frankolovo, Sv. Lenart nad Laškim, Razbor pri Zid. mostu, Sv. Benedikt v Slov. Goricah, Št. Vid pri Planini. Poročila o kongresu iz naše države Na glavno kongresno pisarno je dospelo pismo djakovskega škofa dr. Antona A k š.a m o v i oiiilmiki 'odgovorili s tem, da so začeli metati težke bombe, toda v oddaljenosti nekaj kilometrov od letalske-'1 ga oporišča. Videli so se ogromni oblaki dima, zatem pa so sovjetski bombniki nenadno zavili nazaj proti svojim letalskim oporiščem. Japonska lovska letala so jih začela zasledovati. Toda sovjetski lovci, ki so ščitili umik svojih bombnikov, so se zoperstavili in je prišlo do bojev. Nemogoče je zvedeti, kako se je ta bitka končala, ker so so letala med spopadom oddaljila . v smeri proti Mongoliji. Japonci so po bitki trdili, da so sestrelili 59 sovjetskih letal. Tuji dopisniki so opazili samo eno letalo, ki je moralo zasilno pristali, pozneje pa se je zvedelo, da je bilo to letalo ja-pohsko. Japonci tudi trdijo, da so sovjetska ie-tala metala bombe na topništvo ob izviru reke Holsten, iz katere dobiva japonska vojska pitno vodo, ki jo v tem pustinjskcui pasu še posebno dragocena. Tokio, 11. julija. AA. Havas. Agencija Domej poroča z niandžursko-mongolskega bojišča, da so bili vsi mongolski sovjetski oddelki, ki so sodelovali v bojih ol> meji, odbiti in potisnjeni na zahodno obal reke Kale. Nekaj vojakov redne sovjetsko-mongolske vojske še vedno tava v zaledju v močvirnatih pokrajinah. Sovjetsko topništvo je oddalo danes dopoldne nekaj strelov z vrhov gora, nad dolino omenjene reke. Japonsko topništvo je takoj odgovorilo. Riga. 11. julija. AA. Štefani: Tzve se, da sta zaradi poslabšanja japonsko-sovjetskih odnosajev od|K)tovala iz Moskve na Daljni vzhod šef političnega oddelka sovjetske vojske general Mehlis ter poveljnik sovjetskega letalstva general Lok-t i ono v. Švicarski list o tajinstvenih pojavih med Rusi in Japonci čemu sta jih Japonska in Rusija tako dolgo prikrivali Ziirich, 11. jul. TG. »Neue ZUrcher Zeitung« objavlja pod naslovom »Rusija in Japonska« Članek, v katerem opozarja na govor sovjetskega zunanjega komisarja M o I o t o v a koncem majnika, v katerem je opozoril Japonsko, naj rte nadaljuje napadov na Sovjetsko Rusijo. List pravi, da se takrat nikdo ni zanimal za tajinstvene besede, da pa so sedaj dobile vso svojo jasnost. Molotov je takrat imel v rokali poroiila o namerah Japonske, da vdere v sovjetsko Mongolijo in tudi o prvih bojih na mongolsko-mandiurtki meji. Svet je Me v zaletku junija, torej tri tedne po prvih krvavih bojih, zvedel za dogodke na mandiurski meji. Člankar vprašuje, čemu je to skrivanje tako od japonske, kakor od ruske strani služilo. Borbe so se začele že dne 11. majnika ter so postale srdite v zadnjih dneh meseca maja. V juniju so se razširile na večja področja in tudi mnogo več letalskih sil je sodelovalo na obeh straneh. Silno značilno je, pravi Članek, da so Japonci v teh tednih pokazali, da navzlic svoji zaposlenosti na Kitajskem razpolagajo z letalskimi silami, ki nil ne zaostajajo za sovjetskimi. Ako je Ja- ponska s svojimi napadi zasledovala samo cilj, da preizkusi udarnost sovjetske obrambe, potem je trenutno lahko zadovoljna, kajti sovjetska obramba ni pokazala posebne odpornosti. ■-■•■•> '' Evropskim možganom ni mogoče 'doumeli taktike Sovjetske Rusije. Človek bi pričakoval, tako piše švicarski list, da bo Sovjetska Rusija spričo težav, ki ji vstajajo na mongolskih mejah, odločno udarila nazaj proti Japoncem in da ho tudi pogajanja z Anglijo v Moskvi skušala čim prej končati, ne pa jih zavlačevati. Toda Moskva ni storila ne eno in ne drugo. Obramba na mandžurski meji je mlačna, pogajanja z Anglijo nikamor ne morejo. Ali Sovjetska Rusija zares ni v stanju, kot se je izrazil japonski ministrski predsednik Iliramuna, da bi se drznila spuščati se z Japonsko v vojno. Ali pa je nasprotno res, da Rusija na Daljnem vzhodu požira vojna izzivanja samo za to, ker pričakuje, da bo v Evropi prej izbruhnila splošna katastrofa v vojni s Nemčijo. List nadalje objavlja zadnja poročila »United Press« iz Mongolije. Iz teh poročil sledi, da so imele sovjetske čete zadnje dni smolo, kajti japonske čete so pričele z ofenzivo, ki je sovjetsko vojsko presenetila in jih potisnila t njihovih gorskih postojank nazaj do reke Harha .Pri tem so izgubili precejšno število tankov in letal. So-vjeti so komaj prišli ?cz reko nazaj, ker so jiin Japonci sestrelili dva mostova od štirih, ki vodijo čez reko. Tako japonska kakor sovjetska poročila o izgubah nasprotnikov niso zanesljiva, toda verjetno je. da so pri bojih v zadnjih dneh imeli sovjeti znatnejše izgube in da se h obrambe še niso dvignili v napad proti Japoncem, ki še vedno napadajo. Japonci požigafo angleške misijone London, 11. julija. TO. Reuterjev urad Je iz kitajske prestolnice Čunking dobil obvestilo, da so japonske čete v raznih mestih pokrajine Šansi, predvsem v mestih Huntung in Taočen, požgali in popolnoma uničili vse postojanke angleških (protestantskih) misijonov. Pri tem so Japonci skupno s podivjanimi Kitajci napadli tudi nekatere kitajske kristjane ter so jih postrelili, Po-drobnostna poročila o tem pa še manjkajo. Virginio Gayda o naskoku Japonske na Anglijo in Rusijo v Aziji ''' "IT. .. ...-.-. Kim. 11. julija. O mandžurskih bojih in o nasprotjih med Japonsko in Kitajsko piše »Giornale d'Italia< Virginio Gayda, gotovo po uradnih virih. Poluradni tolmač italijanske zunanje politike pravi, da se sedaj na Daljnem vzhodu odigrava prvo veliko poglavje v sporu interesov Japonske in Anglije. Za pozorišie tega spora je bila izbrana Kitajska. V fronto je bila pritegnjena tudi ie Sovjetska Rusija, ki na Daljnem vzhodu olividno hote nadaljevali politiko ruskih carjev. Sovjetska Rusija je v tej borbi imela imela velike uspehe. Uspelo ji je, da je zasedla obsežno ozemlje Zunanje Mongolije in kitajskega Turkestana (Sinkjana), ki Jih je najprej postavila pod svoj protektorat, potem pa tamkaj uvedla svojo upravo. Ni čudno, če so se iz tega razvili s|!ori s sosednjo Mandžurijo, za katero stoji Japonska. Danes še ni mogoče z določenostjo povedati, če bodo prepiri dovedli do odprte vojne, ali če se bosta Rusija in Japonska še nekaj časa otipavali in druga drugi držali ravnotežje. Z angleškim imperijem je drugače. Ta se skuša z vsemi silami upirati zagonu Japonske, ki spet z vsemi silami skuša oslabiti angleške postojanke, vzeti Angležem ugled močne države in potisniti angleške trgovce iz Daljnega vzhoda. Anglija bi kajpada potrebovala za svojega pomočnika Sovjetsko Rusijo, toda kole-banje sovjetske vlade ima morda tudi to ozadje, da Rusija sama želi, da bi angleški imperij razgalil svojo slabost ter prišel do prepričanja, da bo treba napeti vse sile, denarne in življenjske, da se obdrži na Daljnem vzhodu. Anglija bo morala dati denar in — kri. Žalostna smrt 67 letne slepe starke Ptuj, 11. junija. V nedeljo popoldne si Je z britvijo prerezala vrat 67-lelna posestnica Marija FariČ iz Ki-carja. občina Rogozr.ica pri Ptuju. Bila pa je po izpovedi očividcev že večkrat obupana zaradi slalnih prepirov v družini in zaradi svoje slepole. Slepa je .bila že več let. Osebne novice Belgrad, ll. julija, AA. Upokojeni so: Emilijan Petek, viljt svetnik 4-1, Jožef Furlan, višji kontrolor v 6. skup., Jakob Kremžar, višji strojevodja v 7. skup. in Andrej Krešinar, vilji stroje-vod,a v 7 skup., vsi s področja ljubljanskega žel. ravnateljstva. Belgrad. 11. julija, m. Z odlokom slavnega ravnatelja državnih železnic je prestavljen v oddelek za kontrolo dohodkov v Subotico prometnik Alojzij Dekleva. Belgrajske novice Belgrad, 11. julija. AA Popoldne se je minister Tomič odpeljal v Titelj, kjer bo imel konferenco s svoiimi političnimi prijatelji, kakor tudi s člani uprave titeljske vodne zadruge, kater« predsednik je on. Belgrad, 11. julija, m. V danalnjih »Službenih novinah« ,e ob]avl|en pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov, ki g. je na podlagi § 188 zakon* n državnem prometnim os.bju in po pooblastilu v § 73. fin. zakona za preračunsko leto 1939-40 podpisal Je pokojni minisler dr. Spaho. Pravilnik stopi v veljavo čez 30 dni. Belgrad, 11 iulija. m. Današnje »Službene no-vine« obiavljajo uredbo o pospeševanju izvoza tobaka. Belgrad, 11. julija. m. Kmetijski minister Inž. Bešlič je v svojem kabinetu sprejel zastopnike zasebnih jugoslovanskih tovarn za izdelovanje seruma. Pri tej priliki se je pod predsedstvom načelnika veterinarskega oddelka vršila kontsf renca, na kateri se je razpravljalo o možnosti državne proizvodnjo seruma. Sprejet je bil sklep, da bi bilo najboljše. Če bi država prevzela že kako obstoječo moderno zasebno tovarno za izdelovanje seruma. V ta namen bo kmetijski minister imenoval posebno komisijo, ki bo še podrobneje proučila to vprašanje ter bo predložila konkretne predloge za njegovo rešitev. Prijateljski obisk iz Grčije Belgrad. 11. julija m. Skupina članov GrSko-jtigoslovanske gospodarske lige iz Aten in Soluna si je tekom današnjega dne ogledala gospodarske in kulturne zanimivosti naše piestolnice. Snočnjo večerjo, ki jo je na Čast grškim gospodarstvenikom priredila tukajšnja Trgovska in obrlna žTtč86 jC UdcleŽil tudi kmetijski minister London, 11. julija. AA. Reuter poroča iz Mo-ftVaVjiV "i L°V,etSki vcl*P°«lanik na Kitajskem priliki avtomobilske nesreče, ki se le dnrfoditj „ bojet ^Rusiji."3 «* KuU" '» Naš mladi kralj na počitnicah V Miločeru pod sivimi vrhovi Lovčena ob slikovitem Kotoru v bližini Budve Pogled na Miločer t kraljevim dvorcem Že skoraj mesec dni biva na§ mladi kralj Peter II. v kraljevskem dvorcu Miločeru pod sivimi vršaci mogočnega Lovčena in ob slikovitem Kotorskem zalivu v. tjližjni Rudve. Pod nadzorstvom svoje matere Nj.. V.el. kraljice Marije uživa naš mladi kralj po odlično dokončani maturi počitnice na prekrasnih obalah Jadrana. Svoj prosti Čas posveča kopanjir, sonietrju,' jadranju, veslanju, šofiranju in izletom. Tako si krepi telo in duha v lepi naravi, ki je najboljša učiteljica slehernemu, posebno pa vladarju, ki ga čakajo težke in odgovorne dolžnosti. Na ribolovu S posebnim veseljem se je naš mladi kralj posvetil ribolovu. Naše Jadransko morje omogoča več načinov ribolova, posebno zanimiv pa je nočni ribolov, za katerega kaže naš vladar posebno zanimanje. Marsikateri večer, še preden vzide luna, se odpelje mladi kralj s čolnom na morje. Na pramcu čolna žari močna acetilenska luč, katere svetloba se lesketajoče odbija na drobnih valovih, ki se odbijajo od čolna. Močni žarki svetlobe prodirajo globoko v kristalno čisto morje. Močna svetloba skoraj omamlja ribe, ki obstanejo mirno na dnu morja. Mladi kralj s krepkim zamahom požene osti v vodo. Velika duhaprisotnost in mirnost je potrebna pri tem poslu, vendar kaže obilni plen, da ima naš mladi vladar bistro oko in krepko roko. Je pa te vrste ribolov nadvse napet in zanimiv in zato mu daje naš mladi kralj prednost pred vsakim drugim. Prav posebno veselje pa nudi našemu kralju ribolov v družbi z domačimi ribiči ali pa s tovariši sošolci. Naporno je sicer vleči težke mreže, katerih ne obremenjujejo samo zajete ribe, ampak navadno še mnogo bolj morska trava, ki se ujame med pentlje. Tudi pri tem napornem delu Sodobni moški in ženska V argentinskem tedniku »Criterio« piše Francisco Aguilar o južnoameriškem ženstvu sledeče: V vsaki dobi je ženska taka, kakor si jo mož želi in zaslužL Sodobni izobraženec je po velikem delu izgubil prvinske moške čednosti. Je vihrav, se brez odpora prilagodi ženskim slabostim, ker se izogiblje vsaki nravstveni borbi, ljubi poceni kupljeni užitek in se ne oženi iz ljubezni do družine in njenih skupnih vrednot; on vidi ▼ zakonu le bolj osebno ugodje in sredstvo, da bi mu lepa in bogata žena olajšala borbo za družabni napredek. Zgodovina vedno dokazuje, da čim manj je moški mož, tem bolj izgubi žena svoje ženske osobine. Ker so s tem prizadete korenine družabnega življenja, zato padajo tudi rojstva. Propadanje moških čednosti ima nujno za posledico nravstveno izpačenje žene, ki v možu ne išče več svoje dopolnitve in izpopolnitve, ampak ga vrednoti samo po dobičku, zabavi in raznih družabnih ugodnostih, katere ji prinese ali prinesti obeta. Duhoven človek danes težko dobi ženo, veliko laže pa kakšen športnik ali boksar, ki zaslužita več kakor univerzitetni proiesor ali kipar. Zakaj danes tudi ženska vrednoti moža v prvi vrsti po premoženju, ki ga ima, ali po njegovem zaslužku ali po drugih materialnih in iizičnih odlikah, in moški s skromno plačo, naj ima še tako visoke duhovne sposobnosti, velja za manj vrednega. Znanje in krepost imata zelo nizko ceno. Če si kdo zna pridobiti bogastvo s še tako nravstveno ali postavno nedovoljenimi ter umazanimi sredstvi, ta tudi v tekmi za žensko premaga vsako konkurenco, zakaj moderni ženski razlike med poštenim in nepoštenim na področju pridobivanja ni veliko mar. Kaj čuda, da je pod vplivom tega popolnega razvrednotenja vseh pravih vrednot izginila tudi vsaka viteška moška čednost požrtvovalnosti, poguma in pripravljenosti vse pretrpeti za ženo, za njeno čast ter za zakonsko skupnost. Zato pa je tudi ženska postala možača in misli, da mora biti moškemu enaka v nravstvenem ali bolj pravilno rečeno, nenravstve-nem vrednotenju stvari, v tako zvani izobrazbi na vseh področjih, namesto v pravi kulturi srca, v nravstveni brezobzirnosti in seveda tudi v kultu telesa na škodo oblikovanju plemenite duševnosti. Posledice tega so čedalje bolj očitne: družine brez dolgega obstanka, brez odpornosti proti težkim izkušnjam življenja in — brez otrok. To so ugotovitve, ki seveda ne veljajo samo za Južno Ameriko. je naš mladi kralj vedno najbolj vztrajen in dobre volje, pa najsi mu lije pot s čela. Domačini sami ga občudujejo prav zaradi krepke volje in žilave vztrajnosti, s katero se posveti vsakemu delu. Vodni športnik Med vodnimi športi se je poleg kopanja priljubilo našemu kralju posebno veslanje in jadranje. Marsikatero popoldne se vozi s svojimi tovariši v čolnu od zaliva do zaliva, od rtiča do rtiča. Pod krepkimi zamahi vesel beži čoln čez morsko gladino, medtem ko naš kralj spretno krmari. Prav tako pa rad sede na klop in prime za veslo. V krepkem taktu poganja s tovariši čoln mimo bleščečih se obrežij. Včasih pa sede v motorni čoln, ki ga obvlada s spretno roko. Domačini dodobra poznajo motorni čoln mladega kralja in ga radi opazujejo, ko beži med penečimi se valovi ob obrežju. Od vseh športov na morju pa ljubi naš mladi kralj predvsem jadranje v svojem elegantnem jadralnem čolnu »Streli«. Kadar se vozi z njim, ponosno plapola z vrha več metrov visokega jambora kraljevska zastava, ki poživlja bleščečo se belino napetih jader. Z lahkoto in elegantno odločnostjo pravega športnika upravlja naš kralj jadrnico. Te spretnosti ga je naučil odlični pomorščak. poročnik bojne ladje I. razreda, gospod Stanko Štiglic. Mornar Pa ne samo za vodne športe, tudi za resno mornariško delo kaže naš mladi kralj veliko zanimanje. Skoraj mesec dni je na počitnicah v Miločeru, vendar še ni zamudil dneva, da si ne bi ogledal edinice naše vojne mornarice, ki so zasidrane v Budvi in v zalivu Boke Kotorske. Skoraj vsak dan prihaja na poveljniške mostičke hitrih motornih torpedovk, ali pa na minonosce in bojne motorne čolne. Posebno se zanima za strojne naprave na vojnih ladjah, -ia se skuša seznaniti z načinom upravljanja posameznih strojev. Najbolj zanimajo naše kralja podmornice. Prav dobro pozna vse njihove tehnične svojstve-nosti in različna upravljanja, kadar vozi podmornica nad ali pod vodo. Pred nedavnim je naš mladi kralj obiskal tudi bazo naše vojne mornarice v Tiviu ter si ogledal veliki pomorski arze-nal. Dvakrat se je udeležil tudi že nočnih in dnevnih vaj večjega števila pomorskih edinic naše vojne mornarice v zalivu Boke Kotorske in na odprtem morju. Avtomobllist in planinec Poleg morja pa ljubi naš mladi vladar tudi slikovite planine, ki se pnejo visoko proti nebu nad Boko Kotoreko. Daleč naokrog se vozi s svojim avtomobilom, katerega najrajši šofira sam. Posebno se mu ie priljubila slikovita cesta na Lovčen. Na tej cesti često ustavi avtomobil ter posname s fotografskim aparatom veličastne razglede na mogočne planine, ki se s svojimi vznožji kopljejo v sinjem Jadranu. Marsikdaj ustavi na poti tudi kmetiča ter se razgovarja z njim. Zanima ga prav vse, kako živi, kaj dela in koliko zasluži. Razumljivo je seveda, da bivanje našega mladega kralja v našem divnem Primorju privlači številne izletnike iz bližnjih kopališč in letovišč. Večinoma se ustavljajo v Budvi in Sv. Štefanu in preže na priložnost, da bi vsaj iz daljave videli Voha hatnočeno> na pol oprano Žanska hvala vsebuje milo, M razkraja In odpravi valik del nesnaga že ponoči, med namaf kanjam. Obenem vodo zmehča, tako da al pri pranju parila X Žensko hvalo prihranita polovico dsla. dvorec Miločer in našega kralja, ki se morda sprehaja skozi Budvo. Tudi na obrežju oprezujejo in čakajo, kdaj se bo pripeljal mimo vsem dobro poznani motorni čoln. Domače prebivalstvo, ki dobro pozna navade našega kralja in ve, da so skoraj vsako popoldne odpelje z avtomobilom na izlet v bližnjo okolico, pa se veselo ozira ob cestah in vzklika našemu kralju prisrčno v pozdrav. Kotor, U. julija, m. V Budvi je za jutri zvečer kot predvečer godu Nj. Vel. kralja Petra 11. pripravljajo velike narodne slavnosti. Mesto bo jutri zvečer razkošno razsvetljeno. Predsednik vlade in dr. Korošec v Sloveniji Ljubljana, 11. julija. Danes ob 8.30 je z ekspresinm vlakom dopo-toval iz Belgrada v Ljubljano predsednik senata dr. Anton Ko r o š e c. Ko se je vlak ustavil, je izstopil svež in dobro razpoložen in se prisrčno pozdravil z pomočnikom bana dr. Majcenom, kateri jc g. predsedniku senata zaželel dobrodošlico. Do prihoda belgrajskega brzovlaka se je dr. Korošec z dr Majcenom sprehajal po peronu železniške postaje in se z njim živahno razgovarjal. Potniki so kmalu prepoznali g. dr. Korošca in ga prisrčno pozdravljali. Dr. Korošec jim je prijazno odzdravljal. Z manjšo zamudo je ob 9.44 dopotoval v salonskem vozu z belgrajskim brzovlakom predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič v spremstvu osebnega tajnika Bože Anastasijeviča. Na železniški postaji sta predsednika vlade pozdravila g. dr. Korošec in dr. Majcen. G. Cvetkovič je bil zelo dobro razloložen ter ce je v spremstvu dr. Korošca in dr. Majcena Kako bi Poljska odgovorila na morebitni nemški napad Številni listi pišejo sedaj o raznih' možnostih' razvoja borbe med Nemčijo in Poljsko, ki bi nastala, če bi se urejanje gdanskega vprašanja zasukalo v kritično smer. Listi razmišljajo o strateških možnostih spopada, posebno pa o tem, kakšen bi bil položaj poljske armade pri spopadu z nemško vojsko. Vsi listi ugotavljajo možnost spopada v treh glavnih smereh z nemške strani in sicer iz Vzhodne Prusije v ozemlje, ki se imenuje večkrat poljski koridor in pa z juga, kjer bi pa Nemci morali vzeti kot izhodno točko sedanjo Slovaško. Kot zadnjo možnost napada, ki pa je mišljena s poljske strani pa predvidevajo vpad poljske vojske z ozemlja takozvane Velike Poljske, to je z ozemlja, ki bi imelo pokrajino Poznanja za središče. Kaj mislijo poljski vojaški Krogi Poljski vojaški krogi mislijo, da Nemci pretiravajo, ko se zanašajo na uspeh ofenzive proti Poljski z ozemlja Vzhodne Prusije. Res je, da so nemške čete v letu 1014. v okolici Mazurških jezer potolkle ruske čete generala Rennen-kampfa in razbile v začetku dobro zastavljeno rusko ofenzivo. Toda tedaj je bil položaj čisto drugačen kakor pa je danes. Vzhodna Prusija je klasična dežela gozdov in jezer, ki se je pred letom 1014 naslanjala na trdnjavski trikot To-runja, Gdanska in Grudiadža. Vzhodna Prusija je bila tedaj še povečana za ozemlje, ki ga je Prusija dobila po zadnji delitvi Poljske. Danes pa je trdnjavski trikot Vzhodne Prusije razbit. Vzhodna Prusija je odsekana od ostale Nemčije in nikdar nobena nemška ofenziva s te strani zaradi prometnih in ostalih težkoč, ki slone na odceplje-nosti Vzhodne Prusije, ne bi mogla razpolagati z več kot devet divizijami. Desno krilo ruske armade, ki je bilo v letu 1914. tepeno pri Mazurških jezerih, je imelo pred seboj čisto drugo fronto, kot pa bi bila bodoča poljska fronta v odseku Vzhodne Prusije. Vdor poljske ofenzive na tej strani bi se lahko popolnoma izognil območju jezer in gozdov. Poljska armada bi takoj vdrla naravnost proti Konigsbergu in bi vdrla z dveh smeri in sicer iz smeri Augustow—Suwalki in iz smeri Torunj—Grudziadz. Obe smeri nista v območju Mazurških jezer. Na tej strani pa bi poljsko ofenzivo podprlo tudi brodovje iz Gdinje, ki sicer ni številno, vendar pa lahko zapre ves dovoz v Vzhodno Prusiio iz Nemčije po morju, kakor bi bil nemogoč dovoz skozi poljski koridor. Vzhodna Prusija hi bila tako po poljskih računih prav hitro strta in popolnoma črtana z nemških strateških računov. In poljsko Pomorje? Seveda se pa moramo takoj vprašati, kaj bi bilo s poljskim Pomorjanskim? Poljski račun z Vzhodno Prusijo hi bil mogoč samo tedaj, če se nemški vojski takoj ne posreči doseči zveze med Vzhodno Prusijo in ostalo Nemčijojo skozi poljski koridor, to je, če se Nemcem posreči prehiti poljske vojaške sile v koridorju. Verjetno je, da bi prav v tem odseku na padli Nemci z najmočnejšimi svojimi oddelki, ki bodo tudi izredno močni. Tukaj morajo računati Poljaki na najtežji udarec, ki bo bliskovit in nenaden. Poljaki računajo, da bodo Nemci v tem delu naleteli na naravno oviro — na Vislo med Tozewom in Grundzaiczem. Visla je v tem odseku široka nad 1 km in v dolžini 75 km ni nobenega mostu čez Vislo. Medtem, ko bi se nemške čete morale vsaj za nekaj časa zagrizti v to oviro, mislijo Poljaki sprožiti svoj protinapad v smeri proti Stolpu in KSstlinu v Prusiji ter tako s krila prisiliti to nemško vojsko, ki bi 66 hotela hitro prebiti čez Vislo, na umik. Nevarnost na južni meji Na jugu se bo morala poljska vojska zavarovati pred vdorom iz Slovaške. Toda v tem delu računa Poljska na zavezništvo Karpatov, ki so lahko zelo dober temelj za obrambo, prav tako pa tudi za vsako ofenzivo. Oba nasprotnika bi lahko v enaki meri izrabljala to naravno utrjeno ozemlje, vendar pa poljsko vrhovno poveljstvo misli, da skozi Slovaško nemško poveljstvo ne bo imelo na razpolago kot eno samo železniško zvezo in eno samo cesto, sposobno za avtomobile. Iz Karpatov na tej strani bi lahko grozil Poljakom samo tisti, ki bi bil zasedel vrh Dukle in dolino Poprad. Dočim so na slovaški strani prometne zveze zelo slabe, pa ima Poljska na svoji strani pod Karpati pet železniških prog vzdolž Karpatov. Za Karpati sta v razdalji 100 kilometrov dve važni središči za razvoj poljskih operacij v tem delu, in sicer Krakov in Lvov. Na severu in jugu proti Vzhodni Prusiji in proti Slovaški lahko torej poljska armada prava začne z uspešno ofenzivo, dasi se je trdilo, da je s severa in juga Poljska pooolnoma obkrožena. Vdor v poljski koridor pa lahko poljska vojska zavrne z vpadom v srednjo nemško Prusijo. Poliska ofenziva na jugu pa bi takoj imela za posledico, da bi poljske čete lahko zasedle vso nemško in pa bivšo češko Šlezijo z vsemi njenimi in^"»trij-skimi in rudniškimi bogastvi. Pomen poznanjske pokrajine Prav veliko važnost pa pripisujejo poljski vojaški krogi tako imenovani Veliki Poljski, to je pokrajini okoli Poznanja. Od poljske meje v tem delu je do Berlina samo 160 km, do Vrati-slave (Breslaua) 50 km in do Stetina, važneaa nemškega pristanišča ob Baltiku — 100 km. Brž, ko bi padla Vratislava, bi Nemčija izgubila Gornjo in Dolnjo Šlezijo, poljski vdor proti Stetinu pa bi 5e bolj zapečatil usodo Vzhodne Prusije. Kaj sledi iz vsega te?a? To, da ima tudi nemška vojska mnogo točk. kjer bi bilo tudi zanjo mnogo nevarnosti, kakor računajo na nemški strani, da je tudi poljsko armado lahko mogoče usodno zatrrabiti na določenih točkah. Poljski vojaški krogi pravijo seveda, da je na meiah več nevarnih točk za Nemce kot pa za Poljake. Vse to so pa seveda akademski računi z generalštabmmi kartami v rokah. Večkrat se ti računi temeljito prevržejo tn deistva sama odkrivajo strateške poti, kt jih včasih ni iznašel noben poveljnik na 6voji zeleni mizi. sprehajal po peronu do odhoda brzovlaka. Potniki so predsednika vlade prisrčno pozdravljali. Ob 9.58 je g predsednik vlade odpotoval na Bled Z njim je odpotoval v salonskem vozu tudi predsednik senata dr. Korošec. G. Cvetkovič se bo nastanil v »Parks hotelu. Danes dopoldne se je pripeljal z belgrajskim brzovlakom na Bled predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Z Bleda se je predsednik vlade takoj odpeljal z avtom na Brdo, kjer je bil sprejet pri Ni Vis. knezu namestniku Pavlu. Po avdienci se je predsednik vlade vrnil na Bled. Z istim brzovlakom se je pripeljal na Bled tudi predsednik senata dr. Anton Korošec. Na postaji ga je pozdravil ban dr. Natlačen. Dr. Korošec se je kmalu zatem odpeljal v Begunje. Kjoseivanov se je vrnil v Sofijo Belgrad, 11. julija, m. Davi je potoval skozi Belgrad na povratku v Sofijo predsednik bolgarske vlade in zunanji minister dr. Kjoseivanov. Na železniški postaji ga je sprejel in pozdravil pomočnik zunanjega ministra dr. Smiljanič ter bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Popov z osebjem bolgarskega poslaništva. Po krajšem zadržanju na žel. postaji je dr. Kjoseivanov s svojim spremstvom nadaljeval 6voje potovanje proti Sofiji, Iz Slovaške Bratislava, 11. julija, b. Slovaška vlada namerava 15. julija odvzeti pravico delovanja konzulatom onih držav, ki še niso priznale Slovaške. Iz češko-Moravske Praga, 11. julija. AA. Reuter: Predsednik stranke narodnega edinstva Hrubi je odstopil. Predsednik protektorata Hacha je imenoval za začasnega predsednika 6tranke Nebelskega. Amerika gradi devet ogromnih ladij Washington, 11. julija. AA. DNB.: Mornariško ministrstvo ima namen na prihodnji seji kongresa zahtevati, da se zgradita še dve novi 45.000 tonski bojni ladji. Zdaj grade že 6 ladij po 35.000 ton, dve pa po 45.000 ton. Stroški za zgraditev ene 45.000 tonske ladje bodo znašali 100 milijonov dolarjev (5 milijard din). Protiangleški izbruhi na Kitajskem šanghaj, 11. julija, b. Danes zjutraj je prišlo do burnih demonstracij proti angleškemu konzulatu v Čingtavu, katere so organizirali Japonci. Velika množica Kitajcev je prodrla do stavbe konzulata in razbila s kamenjem vsa okna. V konzulat je bilo vrženih nekoliko petard. Človeških žrtev na srečo ni bilo, ker je bil angleški konzul na pretečo nevarnost pravočasno opozorjen in se je umaknil s svojim osebjem na varno mesto. Demonstranti so nato odšli v mednarodno koncesijo in tam porušili šest angleških trgovin. Policija je pasivne gledala. Angleški konzul je takoj po radiu zahteval pomoč od angleških oblasti v Šanghaju, ki so odposlale eno vojno ladjo. S TOPLO Ali HLADNO VODO P R O I ž v a 1 a"U hlpn-t.r,., Novi glavni ravnatelj Poštne hranilnice V nedeljski Številki smo poročali, dn je hil namesto g. dr. Milorada Nedeljkoviča, ki je bil glavni ravnatelj Poštne hranilnire od leta 1924 dalje, postavljen ra glavnega ravnatelja Poštne hranilnire g. dr. Miljenko Markovi?, glavni tajnik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Imenovanje g. dr. Markoviča Je zlasti značilno zaradi tega, ker ga j« hrvatska iavpost zelo toplo pAktravila (Obzor, Jutarnji list, Jugoslovanski Llovd itd.). O. dr. Miljenko Markovič je dober poznavalec naših gospodarskih razmer, zlasti pa kreditnih prilik. Kot dolgoletni tajnik Zveze denarnih zavodov in zavarovalnic v Zagrebu, v kateri zavzema mesto podpredsednika tudi Slovenec, pozna zlasti razmere v našem dennr-stvu, v katerem igra Poštna hranilnica odlično vlogo. Poštna hranilnica je danes zavod, ki razpolaga z ogromnimi vsotami Čekovnih in hranilnih vlog, ter je njena kreditna politika odločilne važnosti za vse naše gospodarske razmere. Skoraj 3 milijarde tujih kapitalov jo zbranih v niej in ta denar prihaja v prvi vrsti v poštev za kreditiranje države (skoraj 2 milijardi), šele v zadnjem času je začela Poštna hranilnica bolj vpošte-vati potrebe zasebnega denarnega trga s tem, da je začela dajati posojila našim zadrugam za mobilizacijo kmetskih dolgov. S tem pa je bil napravljen šele prvi korak in potrebno bo, da Poštna hranilnica bolj enakomerno vpošleva potrebe vseh pokrajin v državi, odkoder ji pritekajo vloge. Zal iz izkazov in poročil Poštne hranilnice nI razvidno, odkod ji dotekajo hranilne vloge, kajti podobna statistika se objavlja samo za čekovne vloge. Ce bi se taka statistika izdelala, bi videli, da bi se morala Poštna hranilnica še bolj brigati za potrebe našega gos|>odarstva. Novi glavni ravnatelj g. dr. Miljenko Markovi? stoji pred težko nalogo spraviti v sklad interese vsega narodnega gospodarstva ter državo, ki je kot dolžnik Poštne hranilnice v veliki meri interesirana na virih tega zavoda. Dolgo ostati na soncu ln liltro porjaveti I r Tedaj je potrebno ULTRA - OLJE - NIVEA a pojačeno 8 /Ž^Jr^ močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo opekline in prepušča le tiste, ki porjave kožo. (jjotpcrtUvatvo Narodna banka o gospodarskem položaju Iz poročila Narodne banke za mesec maj posnemamo naslednje ugotovitve o položaju našega gospodarstva v maju 1939: V prvih petih mesecih t. 1. se v svetovnem gospodarstvu kaže znatno povečanje industrijske delavnosti, kar je v zvezi s povečanjem ol>orože-vanja. Na zasebno Iniciativo »še vedno vplivajo politični dogodki ln kaže znatno popuščanje. V svetovni trgovini še ni prišlo do normalizacije razmer. V našem gospodarstvu je povoljnejši položaj industrije kot naše zunanje trgovine. Naš izvoz se je letos v prvih petih mesecih v primeri z lanskim letom zmanjšal po količini za 14.5, po vrednosti pa 1.7%. Uvoz je padel po količini za 4.3, po vrednosti pa za 6%. Število natovorjenih vagonov se je zmanjšalo za 3.0%. Tudi je bil v zvezi s popuščanjem trgovinske delavnosti zabeležen tudi padec cen naših kmetijskih proizvodov. V industriji se opaža sicer oživljenje, v primeri s prejšnjim [»večanjem zaposlitve pa je to stvarno poslabšanje. Rudarska proizvodnja se je zelo povečala. Tekstilna industrija ima manj surovin kot lansko leto razen volne. Značilno je tudi zmanjšanje uvoza strojev. Promet efektnih borz je padel za 5.8%. Hranilne vloge so se zmanjšale v aprilu za 734 na 10.968 milij. din, vendar so še za 207 milijonov din višje kot so znašale 1. maja 1938. V prvih petih mesecih kažejo državne finance težnjo vzpostaviti ravnotežje med izdatki in dohodki. Suficit se je nekoliko zmanjšal. Povoljen je dolok državnih trošarin in carin. Ugodnosti za Industrijo motorjev v Rakovici Industrija motorjev v Rakovici je sicer delniška družba, ima pa vse njene delnice v rokah naša država. Svoječasiio je bilo že sklenjeno, da bo tvornica izdelovala tovorne avtomobile In Je bila te dni že licitacija za izvedbo gradbenih del za tvoru i oo tovornih avtomobilov. Proračunska l Vesela dunajska AN Alf C |f E glasb, komedija Maria Adergast, W. Liebeneiner G. Aleksander MELODIJE KINO UNION Telefon 22-21 Predstave danes ob 16. in 19. uri I Zasebni kliring z Bolgarijo Poročali smo že, da je uveden na osnovi sporazuma z Bolgarsko narodno banko zasebni kliring v plačilnem prometu med našo državo in Bolgarijo. V to svrho je Narodna banka Izdala naslednja navodila: 1. Za zneske, ki bodo položeni na zbiralni račun v Bolgariji po vseh osnovah, ki so določeni po prejšnjih sporazumih. Ik> v bodoče Narodna banka izdajala koriatnikom klirinške čeke na dinarje, katere bodo koristniki lahko realizirali samo s prodajo |k> poobl. zavodih v zasebnem kliringu na domačih l>orzah uvoznikom l>olgarskega blaga in drugim osebam, ki imajo to pravico na osnovi pogodbe h kliringu z Bolgarijo. V primerih, v kuterih iuiajo domači ko-ristniki prej izdane jim nakaznice na zneske, položene za njihov račun na zbiralni račun v Sofiji, jih morejo vrniti Narodni banki v zameno za klirinške čeke, v kolikor jih žele prodati na domačih borzah. 2. Plačilo uvoza iz Bolgarije v našo državo se lahko izvrši na ta način: a) ves uvoz, izvršen do zaključno 26. junija 1939 morajo vršiti uvozniki na do«ed. način s polaganjem na zbiralni račun po poobl. zavodih, dokler ne bo izravnan sedanji klirinški saldo; b) uvoz blaga po navedenem roku se more plačati 6amo z nakupom klirinških čekov na dinarje v zasebnem kliringu na domačih borzah po j>oobl. zavodih; c) poleg plačila za uvoženo blago se morejo vršiti tudi plačila po ostalih osnovah, ki so bile že prej določene. 3. Poleg možnosti oliojestranskih plačjl po prej določenih osnovah, je določena tudi možnost z dopolnilnim sporazumom, plačati v zasebnem kliringu tudi obveznosti iz finančnih osnov do 15.000 din po predhodno dobljenem pooblastilu Narodne banke. 4. Ob priliki plačil bodo jx>obl. zavodi posebej dostavljali sezname za klirinške čeke in za vplačila na zhiralni račun. 5. Pooblaščeni zavodi morejo odpreti tek. račune v zvezi s plačili v Bolgariji v klirinških čekih pod istimi pogoji, ki veljajo za že obstoječe tekoče račune v klirinških veljavah. Morajo pa vložiti predhodno prošnjo za otvoritev teh računov, Poseben prispevek za narodni obrambni sklad na pokojninske prejemke Dravska finančna direkcija je odmerila posebni prispevek za narodni obrambni s/klad nn pokojninske prejemke državnih upokojencev in upokojenk, ki so v njeni evidenci, po podatkih o njih družinskem stanju, kolikor so ji bili na razpolago. Za odmero prispevka po nižji stopnji, je upoštevala le otroke, za katere izplačuje rodbinske do-klade. Mnogim upokojencem je odmerila prispevek po višji stopnji, ker ji ni znano, če imajo žive otroke ali če so imeli otroke, ki so morda že umrli. Da bo mogla finančna direkcija prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokoenke, ki mislijo, da jim prispevek za julij 1939. od pokojninskih prejemkov ni bil pravilno odtegnjen, vlo-že prijave o svojem družinskem stanju. Navedbe v prijavah more potrditi občina ali pa pristojni žujmi urad. Naše gospodarske visoke šole V »Službenih novinah' z dne 1. julija je objavljena uredba ministrskega sveta o Ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Belgradu. Uredba določa pravni položaj in naloge te šole, nadalje šolske oblasti, katedre in profesrfrje. vsebuje določila o administrativnem in tehničnem osebju, o slušateljih, pouku in izpitih ter prehodna določila. Skupno število stolic znaša 19. od katerih je nova stolica za komunalne znanosti in komunalno politiko, študij traja 4 leta. Za vstop na šolo je jK>trebna srednješolska matura. Kandidat, ki položi diplomski izpit, dobi diplomo z akademskim naslovom diplomiranega inženjer.ja ekonomije. * Cestna dela v Sloveniji. V LJubljano sta do-potovala pomočnik gradbenega ministra inž Stanislav Josifoič in načelnik inž. Boučtk, da pregledala restna dela v Sloveniji in da se zanimata za nadaljni procram javnih del v Sloveniji. Amerikansko-jiigoslovanska električna družba. Belgrad. Glavnica 62 5 din, bilančna vsota 69.25 (67.76), b rut to dobiček 8.2 (6.76), čist; dobiček 2.9 (1.8) milij. din. vsota je bila 25 milij. din. Gradbena dela bi morala biti gotova do konca leta, instalacije pa bo izvršila družba v lastni režiji. Ob tej priliki je objavljena tudi uredba o oprostitvi raznih dajatev za »Industrijo motorjev v Rakovici«. Tvornici je dana oprostitev uvoznih carin za instalacije itd. za novo tvornico. Nadalje je oproščena tvornica tudi carin in dajatev za surovine, ki so ji potrebne iz inozemstva za izdelovanje tovornih avtomobilov tipa »Praga RN«. Posebej je še tvornira oproščena carin za uvoz že naročenih 600 komadov tovornih avtomobilov »Praga«, in sicer 100 komadov v agregatih, 100 pa v razstavljenem stanju radi montaže. Znižanje cen bencinske mešanice Leta 1968 je bila z 8. julijem 1988 ugotovljena cena bencinske mešanice v Belgradu.In večjih mestih države na 5.25 din za liter, oziroma za ostale kraje 5.50 in 5.00 din za liter. S 1. novpmbra 198« so bile cene bencinske mešanice zvišane za 10 par pri kg. Z 10. julijem letos pa je bila cena ponovno zvišana za 10 par, tako da znaša cena v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani 5.45 din, v ostalih krajih nad 50 km od krajev, ki so navedeni kot kraji r. izenačeno ceno pa 5.70 in vseh ostalih krajih 5.80 din za kg. To povišanje cen je motivirano s tem, da je prišlo do zvišanja cen nafte v Romuniji, ki je glavni dobavitelj nafte našim industrijskim rafinerijam. Poleg tega so bile tudi s 1. aprilom povišane žel. tarife, kar je tudi vplivalo na zvišanje een. pivovarna rji, malo konzervativnejših, komodnejših ljudi kakor so oni. V svojem dolgoletnem hmelj-skem delu sem imel neštetokrat priliko opazovati, da pivovarnar brez neizbežne potrebe ne menja dobavitelja, da daje vedno prednost 6tareniu in dostikrat neglede na ceno! Na liter piva porabi samo dva grama hmelja, ki toraj pri kalkulaciji razmeroma ne igra velike vloge. Ta pivovaritelj-ska lastnost seveda otežuje uvajanje novih tvrdk, ali kjer se je ta enkrat uvedla, bodisi z vztrajnim trgovskim delom, bodisi zaradi napak starega dobavitelja, tam ji je zagotovljen stalen in zvest odjemalec. Mednarodna hmeljska trgovina pa kupi danes v Jugoslaviji, jutri na Poljskem, če ji bolje kaže v Nemčiji ali v češkem »protektoratu«, ali v Franciji. Belgiji ali v Ameriki ali kjerkoli, ona ne pozna zvestobe nego samo številke, ona je gibčna, nestalna, dočim je pivovarnar — morda pod vplivom piva — komoden, konzervativen, zvest. Vztrajno delo ;je najvažnejša lastnost hmelj-skega trgovca. Vztrajnost pa brez možnosti čakanja na končne uspehe, je brezuspešna in marsikdo je že obtičal razočaran na sredi pota. Kar posameznik ne zmore, pa bi lahko izvršila skupnost ali skupina v katerikoli trgovinski obliki; glavno je, da se lahko vztrajno in smotreno dela v isti smeri na daljši rok in čaka brez nervoznosti, če se ne pojavijo takoj vidni uspehi, ki zamorejo priti šele po večletnem smotrnem delu. Vsekakor je sedanji politični položaj za uvodbo našega hmelja v tako imenovanih demokratičnih državah zelo ugoden. Marsikak pivovarnar bo sedaj kljub vsej svoji konservativnosti sprejemal z večjo painjo naše j>onudbe, samo da se pomožnosti izogne kupovanju češko-nemškega blaga. In če uspemo s prodajo vsaj nekaj vzorčnih hal. lahko računamo pri dobri postrežbi i bodočimi večjimi kupčijami in s zvestim odjemalcem — tudi v kriznih letih. Brez dobre trgovske prodajne organizacije pa nam tudi najboljša kakovost in najnižje cene ne bodo dosti koristile pri razširjevaniu naših direktnih zve® v inozemstvu. Vojaška drž. tvornica dušičnih spojin Ministrski svet je sprejel In objavil uredbo o ugodnostih za zgraditev vojno-državne tvornice dušičnih spojin. Po tej uredbi je vojni minister pooblaščen skleniti in podpisati pogodbo s tvrdko Dipl. inž. H. K. Haripauling iz Berlina o dobavi r RA) MUZIKE Harrv Richman Walter Conolly. Roehelle Hudson Sijajna baletna revija Brodwajskega gledališča z najboljšimi kompozitorji odličnih šlagerjev. Kino Sloga tel. 27-30 Ob 19. in 21. url. Janko Lavrič, Tariz: Celuloza in hmelj Pred nekaj tedni in meseri so krožili v jugoslovanskih listih polemični članki o nameravani ustanovitvi novih državnih tovarn za celulozo, a gotovega se do danes še nI ničesar Izvedelo. Tukaj v Parizu pa je bila te dni ustanovljena delniš-ka družba s kapitalom 5 milij. fr. za prodajo te iste celuloze, za katero naj bi dobila od nove družbe ^Jugoslovenska celuloza« samoprodajo (rComptoir franco-vougoslave pour la vente de pflte a papier», S. A., F rs. 5.000 000). Tu ne nameravam pisati ne o državnem in ne o tujem kapitalizmu nego le poudariti veliko važnost neposredne prodajne organizacije r inozemstvu; nove tovarne niti ne obstojajo. niti se prav ne ve. kje da bodo stale, a prodajna organizacija za to novo celulozo v inozemstvu. finančno močna delniška družba, že obstoja! Zastopnik in izvedenec Seligmanove finančne skupine sta v istini šele pred dvema tednoma odpotovala v Jugoslavijo, da poiščeta primerno mesto za nove tovarne in proučita modernizacijo že obstoječe Šipadove tovarne v Prvaru. Stari Benečani so pravili, da Je treba plovitl po morjih, a da ni treba živeti in Istotako paradoksno zveni gornia vest. da se najprej ustanovi prodajna družba in da se šele pozneje zidajo tovarne. Zaradi propada svobodne CeSkoslovaftke lahko pričakujemo letos povečano zanimanje za naš hmelj, ker bo mednarodna hmeljska trgovina, ki je v veliki meri v židovskih rokah, po možnosti dajala prednost hmelju drugih držav. Dobro bi bilo, da se ta okolnost Izrabi in takoj začne z or-ganlzacilo prodaje hmelja na način, da bodo imeli od izvoza našega hnHja naive^o In stalno korist domačini in naše gospodarstvo. 0 tem ne obstoja statistika, ali lahko se ceni, da prodaja jugoslovanska roka več kakor 90% hmelja prekupeeni in manj kakor desetino neposredno pivovarnam: Mi izgubljamo torej pri Izvoru hmelja leto za letom nad devetdeset odstotkov trgovskega dobička v koris* inozemskim pre-kupcem. Treba bi torej bilo delali na tem. cla pridemo v neposredno zvezo z inozemskimi pivovarnami, da si ustvarimo krog stalnih in zvestih odjemalcev-jiotrošačev (konzumentov), ki dajejo lepe zaslužke mednarodni hmel ski trgovini, a do sedaj žal le malo naši domač! jugoslovanski. To b! bilo tem .važnejše, ker je malo zvestejših kupcev nego so instalacij ter zgraditvi tvornie dušičnih spojin, izjemno od predpisov zakona o državnem računovodstvu, zakona o upravi vojske in mornarice ter uredbe o vojnih zgradbah, v kolikor bi bili ti predpisi izpremenjeni s pogodbo. Poleg tega je ministrstvo vojske In mornarice prosto raznih carin, davkov in taks pri uvozu tvorniških naprav. Tudi orodja in naprave, ki se uvozijo začasno za delo pri zgradbi potrebnih tvorniških naprav, če se pravočasno vrnejo, so prosti postranskih carinskih davščin. Pri uvozu služi za jamstvo pismeno jamstvo vojnega ministrstva — artiljerisko-tehničnega oddelka. Objave Mariborskega tedna Mariborska tekstilna industrija je izgubila letos s preselitvijo iz Maribora in države eno izmed svojih podjetij, zato se pa ustanovi žo v kratkem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nadomestila izgubljeno. Obsežnost te Industrije in vse njene izdelke, ki lahko tekmujejo z najboljšimi tujimi, bo pokazala najbolj nazorno letošnja velika tekstilna razstava v unionskih prostorih, ki bo del prireditev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta letos. Razstava bo po obsegu in kvaliteti presegla vse dosedanje. Od 1. do 17. avgusta polovjčna voznina po vseh naših državnih železnicahl Narodne vezenine. Malokatera država se more ponašati s tako množino najokusnejših narodnih vezenin, kakor kraljevina Jugoslavija. Vse od Južne Srbije do Slovenije izdelujejo naše žene in dekleta ročna dela, ki so resnične umetnine in občudovane po vsem kulturnem svetu, zlasti še zaradi uporabljanja prekrasne narodne orna-menlike. Kdor se hoče podrobno seznaniti s to panogo naše narodne domače obrti, naj obišče zadevno razslavo na letošnjem VIII. Maribor-skem tednu, ki bo od 5. do 13. avgusta v Mariboru. Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje nedvomno severnovzhodna Slovenija. Pred vojno so bila znana po vsej srednji Evropi In še daleč v svetu. Da so ostala še vedno prav tako odlična, kakor so bila nekoč, ko smo jih Se na veliko Izvažali, bo Izpričala letošnja velika vinska po-kušnja ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Nudila bo vinskim trgovcem, gostilničarjem in restavraterjem tudi najboljšo priliko za direktni stik t producenti. Borze 11. julija. Denar Angleški funt 288— Nemški čeki 14.30 Nemški čeki so v zasebnem kliringu ostali nespremenjeni na 14.30, nadalje so beležili v Za« grebu za konec julija 14.80 den. Praga je beležila v Zagrebu 151.25 den.. In V Belgradu 151 den. Devizni promet je znašal v Zagrebu 8,869.208, v Belgradu 8,950.000 din. Prometa * efektih ja bilo v Belgradu 1,200.000 din. LJubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 206.05— 209.23 Pariz 100 frankov...... 116.31— 118 61 Newyork 100 dolarjev .... 4383.00—4443.00 Ženeva 100 frankov . . . , , 995.00-1005.00 Milan-Tret 100 frankov . , . 231.70- 284.80 Praga 100 kron ...... 150.50- 152.00 Amsterdam 100 goldinarjev , , 2335.50-2373.50 Berlin 100 mark ...... 1770.62-1788.38 Bruselj 100 belg ....... 747.50— 759.50 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 256.40— 259 60 Pariz 100 frankov..... 144.79— 147.09 Newyork 100 dolarjev .... 5458.95—551K.35 Ženeva 100 frankov . . . , . 1237.47—1247.47 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2906.39—2944.39 Bruselj 100 belg...... 930.20- 942.20 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka...... 14.20-, 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron 151.25 den. Solun 1 drahma •■•..» 80.65— 81.35 Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron ■•■•.. 151 den. Solun 1 drahma ...... 30.65— 31.33 Čarih. Belgrad 10, Pariz 11. 745, London 20.7575, Newyork 443.4375, Bruselj 75.35, Milan 23.325, Amsterdam 235.40, Berlin 177.95, Stock-holm 106.925, Oslo 104.30, Kopenhagen 92.675, Sofija 540, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3 60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1475, Buenos Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna škoda i v Ljubljani 463.50—467.50 v Zagrebu 465.00—467.00 v Belgradu 464.75—465.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101, agrarji 62—64, voj. škoda promptna 463.50 do 467.50, begi. obv. 86.50—87.50, dalm. agrarji 84—86, 8% Bler. pos. 99.75—101, 7% Bler. pos. 93 do 94, 7% DHB 100—101, 7% stab. pos. 99—100. Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 173—178. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 denar, vojna škoda promptna 465—567 (469), begi, obv. 86.50 denar. dalm. agrarji 8S.50—85 (84.50) 4% aev. agrarji 59.50—60.50 (60.50), 6% šumskei obv. 8t denar, 8% Bler. |>os. 101 blago, 7% Bler. pos. 93.50—94 (98.50), 7% stab. pos. 101 blago. — Delnice: Trboveljska 172—173 (170, 175), Gut-mann 35 denar, Sladk. tov. Osijek 80—85 (80), Osj. liv. 150 denar, Jadr. plovba 320 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 464.75—465.50 (464.50, 464.25), za konec julija (464.25), begi. obv. 87— 87.50 (87, 86.75), dalm. agrarji 84.50-84.75, 4% sev. agrarji 59.25—59.75 (59.50), 8% Bler. pos. 100 denar, 7% Bler. pos. 93.50—94.25, 7% pos. DHB 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, PAB 210.50—211 (drobni komadi). Sitni trg Novi Sad. Pšenica stara bač. srem. slav. 150—152, ban. 148-151. Rž bač 130—132.52. Koruza bač., bač. pariteta Indjija 117—119. Tendenca mirna. Promet srednji. — 12. julija bo borza zaprta. Sombor. Pšenica bač., srednja bač., bač. okolica Novi Sad, gornja bač., okolica Sombor va-gonska 148—150, slav. 149—151, južna ban. 148 do 150, bač. ladja kanal, ladja Tisa 152—154, bač. ladja Begej 153—155, bač Tisa šlep I. 155—154, Tisa šlep II. 154—16, bač., ban. ladja Dunav 153 do 55. Oves bač., srem., slav. 140—142.50, Rž bač. 130—132.50. Ječmen bač. okolica Sombor 140—142, srem. 140—142. Koruza bač. prompt. 118—120. Tendenca mirna. Promet 122.5 vagonov. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju 3. julija, t. 1.: Voli I. vrste 4.25, II. 4, III. 3.75, telice I. vrste 4.25, II. 3.50, III. 3.25, krave I. vrste 3.75, II. 3, III. 2.25, teleta I. vrste 5, prašiči pršutarji 7—7.75 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 9, zadnji del 11, I. vrste prednji del 7, zadnji del 9, svinjina 13 do 16, slanina 12—14, svinjska mast 18, čisti med 16—20, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 150, ječmen 125, rž 150, oves 220, koruza 150, fižol 275, krompir 90—100, seno 50, slama 25, pšenična moka 300, koruzni zdrob 225 din za 100 kg. Mleko 1.50 din za liter. Navadno novo mešano vino pri vinogradnikih 4.25, navadno staro mešano vino 5, fino staro kvalitetno vino 9 din za liter. Cene živine In kmetijskih pridelkov v Kočevju 4. julija: Voli I. 6 II 4.50—5, III. 4; telice I. 6, II. 5, telice 111 4: krave I. , II. 4, III. 2.50; teleta I. 8, II. 7; prašiči špeharji 850. pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveie meso 12, svinjina 16—18, slanina 18. svinjska mast 18—20, čisti med 15—18; surove kože goveje 10. telečje 10, svinjske 1 din za 1 kg. — Pšenica 225. Ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 175, fižol 300. krompir 100, seno 80, slama 50; moka pšenična 300, koruzna 200, azdova 500 za 100 kg. — Drva 50 din kub. meter, jajca 0.75 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 24 din za 1 kg. Cene živini in kmetijskih pridelkov v okraju Murska Sobota 6. julija: Biki I. 5.50, II. 4—4..50, biki III. 3.50: telice I. 5.50. II. 4.50. III, 3.50; krave I. 3. II. 2.50. III. 2; teleta l. 4.50, II. 4; prašiči pršutarji 8—8 50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso l. 12. II. 10. svinjina 14. slanina 16, svinjska mast 18; surove kože goveje 8. telečje 10 din za 1 kg. — Pšenica 160, ječmen 160. rž 155, oves 140. koruza 140, fižol 200. krompir 60, seno 45. slama 25; moka pšenična 275—350. koruzna 200—225, ajdova 350 din za 100kg. — Drva trda 80. mehka 50 din kub meter, jajca 0.50 din komad, mleko 1..0 din liter, suro-vo maslo 16 din 1 kg. Naši strelci na svetovnih strelskih tekmah v Švici Izredno lep uspeh slovenskih strelcev kapetana Pera in prof. Cestnika Včeraj se je vrnila naša državna ekipa, obstoječa iz 9 članov iz Luzerna, kjer je sodelovala pri tekmah za svetovno prvenstvo v streljanju. Tekme so se pričele dne 30. junija t. 1. in se bodo jutri končale z razdelitvijo nagrad. Naši strelci so že v soboto 8 t. m. odstreliti svoj program in nato so se lahko predčasno vrnili. Pri povratku so si med drugim ogledali tudi znamenita gospodarsko razstavo v Zurichu. Našo državno strelsko ekipo je vodil polkovnik za gcneralštabne posle g. Stojadin Milenkovič. Članstvo ekipe so tvorili najboljši strelci države, ki so morali že prej na raznih izbirnih tekmah dokazati svojo sposobnost in to: kapetan v p. Fra-njo Per iz Ljubljane, Pero Cestnik, profesor iz Maribora, Nemanja Markovič, stud. jur., Momir Markovič, učitelj, Dragoljub Milovanovič, fotograf in Milan Čukič. tehnični delavec vojno-tehniškega zavodi, vsi iz Kragujevca. Djordje Srečkovič, sodni pripravnik in Dragan Tošnič, slušatelj višje pedagoške šale, oba iz Beograda. Večina navedenih strelcev je tekmovala z vojaško puško, le kapetan Per, je nastopil pri tekmah s precizno pištolo, medtem ko sta Ncmanja Markovič in Pero Cestnik tekmovala tudi z malokalibersko puško. Svetovno prvenstvo se je letos vršilo ob priliki Švicarskega državnega prvenstva, ki je trajalo od 16. junija do 3. julija in kjer je sodelovalo akoli 50 000 strelcev, ki so oddali črez 5 milijonov strelov. Organizacija te prireditve je bila vzorna. Da bi se to dosedaj največje svetovno tekmovanje izvršilo pravočasno, so Švicarji zgradili v ta namen ogromno strelišče v širini 650 m in postavili okoli 350 tarč, ki so bile od 7. zjutraj do 8. zvečer neprestano zasedene. Pokalo je kakor v fronti. Vzdolž strelske črte je bilo postavljenih 18 birojev in najmanj toliko paviljonov, ki so služili kot bifeji in v razne druge svrhe. Pokazova-nje, zapisovanje zadetkov itd. je opravljalo na stotine mladih dečkov, predvsem dijakov in skavtov v starosti 12 do 18 let in to pod nadzorstvom starejših dežurnih članov. Dečki so prejemali za svoje delo, ki so ga opravljali z neverjetno vestnostjo in spretnostjo, hrana in 5 frankov, t. j. okoli 60 dinarjev na dan. Po napornem 32 urnem potovanju, zvezanim z mnogokratnim prestopanjem in neprestanimi carinskimi in sličnimi pregledi, stisnjeni v 2 kupejih, so se naši strelci 30. jun. zjutraj in neprespani znašli na postaji v Zurichu, kjer jih je pričakoval kapetan Julius Kaiser, vojaški in mestni pridigar iz Luzerna, v družbi skavta Alberta Gasserja. Neobičajna prijazni in ustrežljivi kapetan Kaiser in strumni Albert sta bila odslej stalna spremljevalca naše ekipe. G. Kaiser pozna dobro naše kraje, saj je nedavno ob priliki svojega potovanja po naši državi filma! razne znamenitosti naših južnih in obmorskih krajev. Enega teh filmov nam je tudi praktično predvajal, za kar zas-luži, da mu kot velikemu prijatelju Jugoslovanov na tem mestu izrekamo posebno zahvalo in priznanje. G. Kaišter govori tudi nekoliko besedi v srbohrvaščini. Obljubil nam ie, da bo ob prvi ugodni priliki zopet posetil naše kraje, predvsem Slovenijo. Pri prihodu v Luzern je bil naši ekipi prirejen ip.ficijclen sprejem, ki mu je sledila mala zakuska, kjer je našo ekipo v prisotnosti oficirjev in častnih dam pozdravil polkovnik g. Wcber, ki se je v svojem govoru zelo pohvalna izrazil o naši državi 30 let kat. prosvetnega dela na Jezici Pod pokroviteljstvom dr. Ant. Korošca je praznovalo Prosvetno društvo na Jezici 30 letnico svojega obstoja in ie posebej povdarjal legendarno junaštvo našega naroda in njegovo svobodoljubje. Ker se je naša ekipa prvič po prevratu udeležila tekmovanja z najboljšimi strelci celega sveta, nismo smeli računati z najboljšimi uspehi in se je vsled tega kot skupina plasirala šele na 11. mesto med zastopniki 19 narodov. Ves čas tekmovanja je med drugimi vihrala tudi naša jugoslovanska zastava Naši 6trelci eo morali napeti vse svoje moči, da bi se V6aj kot poedinci častno odrezali. Tako je kapetan Per vse dni neumorno treniral in dosegel na splošni tarči za pištolo z 282 točkami od 300 mogočih 7. mesto v konkurenci, kjer je sodelovalo nad 100 strelcev. Razen tega je kapetan Per z izvrstnim rezultatom 520 krogov na raznih tarčah dosegel 1 zlato in 1 srebrno kolajno, poleg tega pa še 2 častni nagradi, tako da smo bili nanj zelo ponosni. V malokaliberskem streljanju sta Nemanja Markovič in Pero Cestnik z neprimerno enostavnejšim orožjem in pri velikanski konkurenci dosegla po 1 srebrno, odnosno 1 bronasto medalio in to na tarči za mednarodno mojstrstvo, kjer sta dosegla v najtežjem, t. j. stoječem stavu 362 odnosno 349 krogov od 400 mogočih. Pri tekmah s švicarsko puško jc Pero Cestnik dosegel na splošni tarči, kjer je sodelovalo okrog 150 izbranih strelcev, med 30. nagrajenimi častno 16. mesto z 276 8 popoldanskega telovadnega nastopa FO in DK na Ježici 9. julija: Zaključna skupina; spredaj zastavonoša z nove blagoslovljeno zastavo. krogi od 300 mogočih. Streljalo se |e iz vseh treh stavov in ta je dosegel leže 95, kleče 91 in stoje /0 krogov, t. j. rezultat mednarodne kvalitete. Prvi je Švicar Licnhard W. ki je dosegel 287 krogov, Do 16. mesta so se plasirali po večini Švicarji, Estonci in Finci in Nemec Rau, ki ima 10. mesto z 278 krogi, nato pa 6pet slede Finci, Švicarji in Estonci, nato pa še dva Nemca in 1 Belgijec. Pet naših strelcev se je udeležilo tudi streljanja za naslov svetovnega prvaka v stoječem stavu. Vsak tekmovalec je moral oddati z vojaško puško 40 strelov in tu sta dosegla Ncmanja Markovič in Pero Cestnik 27 odnosno 31. mesto s 303 odnosno 299 krogi. Sledi jima Tošnič z 298 krogi. Za ta naslov je tekmovalo okoli 60 strelcev in je rezultat naših strelcev prav dober. Ako upoštevamo, da so naši strelci z nezadostnim treningom in nepopolnim orožjem dosegli zgoraj navedene rezultate in le nekaj dni vežbali s švicarsko vojaško puško, s katero so ostali narodi trenirali po več mesecev in to dnevno, lahko mirno trdimo, da so se naši strelci na tako velikem tekmovanju izborno držali in da razpolagamo z odličnim materijalom, ki prav nič ne zaostaja za drugimi narodi. S sodelovanjem pri letošnjem svetovnem prvenstvu so naši strelci mnogo pridobili, kar jim bo v korist za nadaljne mednarodne nastope in v spodbudo mlajšim strelcem. popolnoma čista in prav posebno . nežna: ELI DA MILA Preteklo nedeljo sma praznovali na Ježici 30 letnico Kat. izobraževalnega dela pod pokroviteljstvom predsednika senata g. dr. Antona Korošca; ob tej priliki je bila tudi blagoslovitev nove zastave FO. Celodnevna prireditev je potekla silno veličastno. To je bil zares praznik posavske mladine, kakrrnega Jcžica doslej še ni videla. Dopoldne ob pol 9 6e je pričel pester in dolg sprevod članov in članic, narodnih noš, mladcev, mladenk in nara-ščajnikov. Ob 9. je bila na prostem pred cerkvenim domom sv. maša, ki jo je opravil predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. F. Lukman z lepim nagovorom, v katerem je misli iz evangelija navezal na naš prosvetni jubilej, naglašajoč. da mora biti prava ljudska izobrazba narodna in katoliška, da mora imeti pred očmi harmonični razvoj duha in telesa. Po maši je dr. Lukman blagoslovil zastavo Fantovskega odseka in Prosvetnega društva. Botra zastavi je bila Alešova Mici. Predsednik FO je s kratkim nagovorom izročil zastavo zastavonoši FO Zajcu. Nato je predsednik Prosvetnega društva prof. Lenarčič pričel zborovanje in pozdravil V6e navzoče: predsednika Prosvetne zveze univ. prof. dr. F. Lukmana, glavarja dr. Maršiča, narodna poslanca gg. Stareta in Smersuja, vse bratske odseke in ostalo občinstvo. Po pozdravih je prebral predsednik pozdravne brzojavke, ki so jih poslali: pokrovitelj proslave, predsednik senata g. dr. Anton Korošec, ki je naklonil društvu tudi dar tisoč dinarjev, minister dr. Krek, ki so ga nujni posli zadržali v Belgradu, ban dr. Natlačen in naš rojak črnovrški župnik Ivan Dovč. Občinstvo je sprejelo brzojavke med živahnim vzklikanjem. Ko je nato predsednik predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru, so vsi zborovalci enoglasno manifestirali za našega mladega vladarja, godba pa je zaigrala državno himno. Nato je predsednik prebral še brzojavke predsedniku senata dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in , knezoškofu dr. Rožmanu. Potem je govornik podal kratek zgodovinski razvoj Prosvetnega društva in fantovskega odseka ter dekliškega krožka. Spomnil se je vseh važnejših domačih prosvetnih delavcev in izrazil na koncu vročo željo vse posavske mladine, da bi dal 30 letni jubilej ježenski prosveti novih pobud za nadaljnje uspešno delo in da bi se vsaj ob 35 letnici ujrcsničil naš prvi in najbližji cilj: novi prosvetni dom, za katerega delajo vsi člani in članice. Ko je godba nato odigrala fantovsko himno, je stopil na govorniški oder burno pozdravljen poslanec g Stare, ki jc prevzel govor namesto zadržanega ministra dr. Kreka. Govornik je jedrnato govoril o nalogah naše katoliške izobrazbe in se pri tem dotaknil tudi boga, ki ga bijejo naši nasprotniki v onemoglem srdu in zaničevanju. Prava nacionalna slovenska mladina ve, kdo je njen pravi vodnik in vzgojitelj! To je naš slovenski duhovnik, ki je vodil slovenski narod v najtežjih trenutkih — tako dr. Jan. Evang. Krek, slovenski duhovnik, ki 6e je dal zapreti za sloven- stvo v pregnanstvo kakor dr. Korošec. Zato tz-klešimo svoje značaje in ostanimo zvesti slovenstvu in državi Jugoslaviji ter njenemu vladarju. Med vzklikanjem kralju knezu namestniku in voditelju dr. Korošcu je godba zaigrala himno Hej Slovani, nakar je predsednik ob 11. zaključil lepo uspelo zborovanje. Popoldne ob treh je bil javen telovadni nastop fantovskega odseka in dekliškega krožka. Razen domačih in okoliških fantov in deklet sta pri orodni telovadbi nastopila tudi naša rojaka brata Ivo in Franci Kermavner ter Jože Varšek. Telovadni nastop je uspel proti pričakovanju dobro. Splošno mnenje je, da takega telovadnega nastopa Jcžica še ni videla. Vseh 12 točk so fantje in dekleta izvršili strumno in brezhibno. K lepemu uspehu so pripomogli tudi omenjena brata in Varšek, a tudi domači telovadci so nastopali dovršeno. Državna in fantovska himna sta zaključili lep nastop, ki bo ostal vsakemu gledalcu, posebno pa Poeavceim, v neizbrisnem spominu. Narodne neše v sprevodu lil. Hrvatski liturgični kongres v Djakovem PRVI DAN ZBOROVANJ V stolnici in po drugih djakovskih cerkvah •e že od rane zore po vseh oltarjih darujejo svete maše. Ob 7 pa imajo kongresisti še skupno recitirano sv. mašo. Homilija predsednika Stalnega odbora dr. Delalle-a da vsem dvigajoč praznični nastroj Oltar je ves obkrožen od kongresistov, vse občestva zbrano spremlja sv. daritev, na koncu pa zadoni spev: Hvalite Gospoda. Prvo predavanje se začne ob 9. Dr. Ivanijič nam odgrinja skrivnosti, kako sv. Cerkev deluje po sv. zakramentih, kako posvečuje človeka in V6e njegovo delo. Lepo in globoko predavanje. Drugo predavanje je zgodovinskega značaja. Katehet frančiškan fra Joakim Friganovič odkriva kako je baktisterij — krstilnik — bil in mara biti vir duhovnega življenja. Iz krstne zavesti se rodi pravo krščansko življenje. Tretje predavanje je nekolika obširnejše. Dr. Ivo Delalle nam iz svojega bogatega znanja slika, kak je bil krst v prvih krščanskih vekih, kako je vzgoja mladega krščanskega naraščaja bila ena najvažnejših skrbi prve Cerkve. Krstna in evharistična ideja je bila tudi osrednja ideja ne samo praktičnega življenja, marveč tudi krščanske umetnosti. Prof Dušan 2anko naredi kratek koreferat. Vprašuje po vzrokih, da smo se tako strašno oddaljili od nekdanjega tako vso človeško bistvo pretresujočega krstnega doživljanja. Sodobni človek mora zopet zavestno doživeti svojo duhovno prerojenje. Izrazi tudi misel, kako važna je taka vrnitev k pravim krščanskim vrednotam tudi za umetnost. Če hočemo katoliško umetnost, potem poskrbimo, da nam ja bodo ustvarjali v katoliške misterije pogreznjeni umetniki, ne pa profani liberalci. Četrto predavanje namesto odsotnega litur-gista Dragutina Kukalja prebere dr. Bajerlin. To predavanje slika sedanji obred krsta. Vidimo, kako je vse, kratko vsaj, povzeto iz starih zgodovinskih častitljivih krstnih obredov. Prof dr. Matija Markov iz Zagreba nam v petem predavanju razloži pomen krstne obnove, ki mora biti dvodelna: odpoved satanu in vsemu njegovemu zlemu vplivu ter neomajna predanost Kristusu. Dr Markov navede tudi dneve in prilike, ob katerih je krstna obnova na mestu. Predloži tudi obrazec za skupno in zasebno krstno obnovo. S tem se zaključijo predavanja tega dne. Vsi kongresisti se napote v cerkev sester sv. Križa, kjer se izvrši skupna slovesna krstna obnova. Gromko odmeva na vprašanja: ali se odpoveš, ali prisežeš odgovor kongresistov: odpovem se satanu, prisežem zvestobo Kristusu. Mogočno zadoni koralni Čredo, ki ga izmenično poje vsa Cerkev. Predsednik kongresa škof dr. Burič podeli blagoslov z Najsvetejšim in vsi zapojemo: Hvala večnemu Bogu Veličastno liturgično doživetjel Ob zatonu dneva je v dušah velik dan. Tudi tretji dan kongresa se prične s skupno službo božjo, s tako imenovano recitirano mašo z ljudskim liturgičnim petjem, ki ga je dr. Iva-nišič-Crnkovački vešče priredil za dva zbora, katerih eden z lepim napevom liturgični spev pričenja. drugi mu pa recitativno odgovarja. Vodilni otroški glasovi dajo vsemu liturgičnemu sodelovanju posebno prisrčnost. Sveti maši sledi v škofijskem dvorcu svečana avdijenca pri škofih. Dr. Ivo Delalle pozdravi v imenu lepega števila udeležencev prevzvišene vla-dike kot liturge Kristusove v najodličnejšem pomenu. Dr. Akšamovič, škof djakovski, odgovori v imenu vseh sedmih škofov in izrazi svojo veliko radost, da hrvatski kler tako globoko ceni poslanstvo liturgije, ki je »zgoščeno bogoslovjec in katere praktično izvajanje bo nedvomno rodilo obilo sadov. Prvo predavanje tega dne je posvečeno sveti birmi kot dopolnilu svetega krsta. Pojava dr. Hi-jacinta Boškoviča, najuglednejšega jugoslovanskega dominikanskega teologa, na govorniškem odru izzove viharno pozdravljanje. Asketska postava dr. Boškovičeva že sama očara. Vse z največjim zanimanjem spremlja njegovo izvajanje, kako je Sveti Duh osrednji vir sv. zakramentov in vsega našega duhovnega življenja. Dr. Boškovičevo predavanje je izliv globokih meditacij, meditacij učenega bogo-slovca, ki se zataplja v velikega učenika dr. Tomaža Akvinskega. Prav de predsednik kongresa, da nam je dr. Boškovič zapel duhovno bogoslovno pesem. Naslednje predavanje dr. Iv. Markoviča prikaže obred posvečenja sv. krizme in njegov življenjski pomen. Zanimiva in živahno pisana tva-rina! V zadnjem predavanju pa nastopi sam pre-vzvišeni dr. J. Srebrnič, škof krški. Spregovori nam o svetem krstu in sveti birmi kot zakramentih Katoliške akcije. Vladika dr. Srebrnič, ki slove kot neumoren in neustrašen borec za katoliško vzgojo mladine in mu je poslanstvo Katoliške akcije izredno pri srcu, vse občinstvo navdušeno pozdravi. Dr. Srebrničevo predavanje je sicer ne- koliko daljše, toda jako globoko, premišljeno, izklesano, udarec na udarec. Prevzvišeni nakaže, koliko koristi hi bilo za naše zasebno in javno življenje, če bi bili polni zavesti, da smo vcepljeni v Kristusa po svetem krstu, po sveti birmi pa posebej poklicani in potrjeni, da Kristusa vsepovsod oznanjamo in zanj osvajamo. S tem se predavanja zaključijo in kongresni odbor prebere najvažnejše resolucije, med katerimi je prva ta. da se naj za 1300 letni jubilej pokristjanjevanja hrvatskega naroda, ki se bo vršil leta 1941, vso versko in kulturno življenje prerodi iz virov krstnega in birmskega bogoslužja, v živi zavesti božjega ljudstva. Tudi zunanje slavje 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov mora dobiti liturgični značaj.V ta namen se bo v Zagrebu zgradil kot spomenik — starokrščanski baptisterij, v katerega bodo dejali oni krstilnik, pri katerem je bil krščen hrvatski knez s svojim ljudstvom. Naslednji liturgični kongres se bo vršil v senj-ski škofiji, bržčas na Trsatu, in bo obravnaval zakrament sv mašniškega posvečenja. Kongres se je zaključil s slovesnim: »Tebe Boga hvalimo< in z blagoslovom z Najsvetejšim. Ginjeni so se kongresisti, ki jih je liturgična misel povezala v pravo bratstvo, poslavljali od lepe dja-kovske katedrale Ob koncu je livarski škof msgr. Pušič vsem prebral še topel pozdrav svetega očeta Pija XII., ki svetemu delu za liturgično obnovo podeljuje svoj apostolski blagoslov. III. hrvatski liturgični kongres je izpričal živo ln navdušeno vnemo hrvatskih katoličanov, da čim globlje prodro do zveličavnih skrivnosti svete Cerkve in čim tesneje sodelujejo z njo pri njenem božanskem bogoslužju. Tako sveto vnemo je treha samo posnemati. O. Metod Turnšck S. O. Cist. te novite Koledar Sreda, IS. julija; Mohor in Fortunat, mučen-ra; Janez G. Četrtek, 13. julija: An a k let, papež, mučenec; Margareta. Novi grobovi Včeraj, 11. julija, jc umrl v Beli cerkvi pri Novem mestu ondotni župnik Blaž R c b o 1. _ Pokojni sc je rodil v župniji Trstenik pri Kranju dne 1 februarja 1873 in bil v mašnik« posvečen dne 22. julija 1897. Kot kaplan je služboval 4 leta v Naklem in 6 let v Komendi, nato je bil 12 let župnik na Bučki, kjer je zidal novo župnišče, nato 11 let v Dobrniču in slednjič od 1. 1930 župnik v Beli cerkvi. — Naj počiva v miru! — Pogreb bo v četrtek, dne 13. julija ob 9 dopoldne v Beli cerkvi, + V Zagrebu je umrla gospa Anica D e q u a I Toj. Ravnihar, soproga orož. podpolkovnika v pok. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb danes ob 4 popoldne, "t" Na Jeiici je mimo v Gospodu zaspala gospa Frančiška A h 1 i n roj. Peršin. Pokopali jo bodo v četrtek ob 5 popoldne. Naj jima sveti v««na luč! Žalujočim naše i«kre. sožalje! Osebne novice = Glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin je z današnjim dnem nastopil svoj redni letni dopust. — Slovenska dijaška zadruga nam poroča iz Prage: Koncem junija je bil promoviran za doktorja filozofije na praški univerzi in al>eolviral kompozicijo in operno režijo na državnem konser-vatoriju g. Radoslav Hrovatin iz Gorice, Dalje .ie bil promoviran za doktorja filozofije z dizerta-cijo »Ljubljansko barje« g. Jože Korošec iz Maribora. Na tehničnem visokem učilišču, na vo-do-gospodarskem in kulturno.političnem oddelku, pa je bil diplomiran g. Marko Lavreiičič iz Ljubljane. Čestitamo! — Iz vojaške služb«. Imenovani eo za duhovnika v peti pol. skupini Marko Devčič, rim. kat. duhovnik v Podgori, okraj makarski; tehnik Fra-njo Kostlivi za uradniškega pripravnika v deveti pol. skupini in risarja pri upravi voj. tehničnega zavoda in za pogodbenega voj. zdravnika dravske stalne voj. bolnišnice dr. Avram Ruhvarger in da opravlja obenem tudi službo rajonskega zdravnika garnizijc v Ljubljani in napredoval j* v osmo pol. skupina strokovni drž. mojster devete pol. skupine Franjo Drobnjak. = Izpit je opravil za čin inž. stotnika II. razr. tehnične stroke mornarice inž. poročnik mornarice inženir Anton Belan. RADENSKO KOPALIŠČE ^fe^^po naravni ogljikovi kislini najntoč-^H^^Hnejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni srca, ^^^^ ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Julij, avgust penzion 10 dni Din 750'—. Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI — Poziv odlikovancem! V Belgradu se je ustanovilo »Udruženje odlikovanih zlatnoin ili srebrnom medaljom za hrabrosk. To društvo je nacionalna organizacija, ki pospešuje državljansko in narodno zavest med jugoslovanskimi državljani, predvsem pa ima namen zbrati in združiti pod svojim okriljem vse tiste, ki so bili v borbah za naše osvo-bojenje in zedinjenje odlikovani z zlato ali pa s srebrno medaljo za hrabrost. Tem odlikovancem hoče organizacija priboriti priznanje za zasluge, ki so si jih pridobili v naših osvobodilnih vojnah. Organizacija ima sedež v Belgradu, pododbore pa v posameznih banovinskih središčih. Da bi se mogel čimprej ustanoviti pododbor tudi za dravsko banovino, zato naj vsi odlikovane! do konca lega meseca, t. j. do 31. julija 1939, pošljejo na naslov pooblaščenca osrednjega odbora: Dr. Turk Ernest, Privoz 9, Ljubljana, sledeče podatke: 1. Priimek in ime, 2. poklic, 3. s katero medaljo je bil odlikovan: z zlato ali srebrno, 4. ukaz o odlikovanju. 5. Naslov stalnega bivališča. Ti podatki so neobhodno potrebni in naj jih vsak točno izpolni ter pravočasno dostavi na ime pooblaščenca, obenem pa naj priloži zuauiko za odgovor in pojasnila. — Vse učiteljice — članice ZKU, katere se niso mogle udeležiti duhovnih vaj KA pozivamo s tem. da se gotovo udeležijo tečaja ZKU v Četrtek 13. in v petek 14. t. m. Predavanja na tečaju so: Kje smo s katoliško akcijo? Boj lalcizmu. Psihologija pridobivanja. Naše šolstvo v luči kat. načel. Naša župnija. Umetnost in katolicizem. Vloga učiteljice v akciji za družino. Metoda dela v ZKU. —. Prvo predavanje je v četrtek ob pol 9. V petek zvečer ob 6 je slovesen sprejem novih članic, ki ga izvrši prevzv. g. škof. dr. Rožman. - Odbor ZKU. — Sprejem v Dijaški dom v Ptuju. V Dijaški dom v Ptuju se sprejemajo nepokvarjeni sinovi krščanskih družin, ki želijo obiskovati tukajšnjo državno realno gimnazijo ali meščansko šolo. Pripominjamo, da se bo letos na ptujski gimnaziji odprla vzporednica s klasičnimi predmeti za I. razred gimn. S tem bo marsikateremu študentu olajšano, ker bo lahko tudi v Ptuju obiskoval humanistično gimnazijo. Vodstvo Dijaškega doma imajo oo. minoriti, oskrbo pa šolske sestre. Prostori za učenje kakor tudi spalnice so zračne in svetle. Vzgoja sloni na versko-moralni podlagi, brez ozira na poklic, kateremu se goiencl žele posvetiti. Letno plačilo se določa po izpričevalo In premoženjskih razmerah dolične družine. Polno plačilo znaša za celo šolsko leto 5000 din ali 500 din mesečno. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Vsa druga pojasnila se dobe o priliki priglasitve v zavod. Pišite po prospekt! — Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. — N« Pokljuko! Prijatelje nedeljskih Izletov na Gorenjsko opozarjamo, da vozi z Bleda na Pokljuko razen rednega popoldanskega avtobusa od 1. julija dalje ob nedeljah in praznikih tudi še jutranji avtobus, ki ima zvezo s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5 zjutraj. Pri hod na Pokljuku ob 9. Odhod s Pokljuke ob 17 ; avtobusom, ki iniu zvezo z večernimi vluki. Izletniki naj se vozijo do Lesc; od tod z avtobusom na Bled. kjer prusedejo v avtobus za Pokljuko. V pokljuški kapeli je vsako nedeljo in praznik ob 10 služba božja s pridigo. — Efektna loterija Sadjarske in vrtnarske podružnice v Smledniku je zaradi nepredvidenih zaprek preložena na nedeljo 20. avgusta 1939 z istim sporedom In na istem prostoru, kakor je bilo javljeno na vabilih. Kupujte srečke te loterije. — Strela udarja. V ponedeljek je bil dan nalivov, mod katerimi je tu in tam treščilo. Opoldne je strela udarila na Ježici v hišo Ivana Dobni-karja, kjer je nastanjena pošta. Popoldne je med hudim nalivom treščilo na Hodniku v hišo št. 9 posestnika Martina Ščurka. Med hudo nevihto je strela udarila v ostrešje glavnega hišnega poslopja in švigala sem in tja. Šla je skozi 4 sobe, kuhinjo, od tam v vežo in nato v klet. V podstrešnem stanovanju je ožgala 4 praznične obleke. Od strele so bile omamljene 4 domače osebe. Vsi so si po kratki nezavesti opomogli in ni bilo človeških žrtev. Strela v obeh primerih ni napravila večje materialne škode. — Tragedija delavca — invalida. Janko V. je bil dober delavec na Jesenicah. Leta 1931 ga je doletela huda nesreča, da ga je trikrat ožgal plin in je 6koraj postal invalid. Je še mlad ln delaven človek. Samo demon — alkohol ga premoti, da tuintam zbesni. V nesrečni noči 7. novembra lani, o čemur so listi poročali, je streljal v stanovanju na Javomiku na svojo zaročenko Marijo Jakovčevo. Ustrelil jo je. Proti njemu je bilo formalno uvedeno kazensko postopanje zaradi zločina umora. Uspeh kazenske preiskave je bil v bistvu ta, da Janko ni bil odgovoren za svoje, dejanje. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je včeraj obravnaval to zadevo. Psihljatri eo ie poprej podali mnenje, da ni bil Janko V. v trenotku dejanja priseben in da mu je bila zavest vsled zavžitega alkohola skaljena. Janko je bil sicer že poprej oproščen od obtožbe zaradi zločina umora, toda včeraj je mah kazenski senat na temelju mnenja psihiatrov izrekel sklep, da ostane Janko 9 let pod stalnim domačim nadzorstvom in da mu je za 2 leti prepovedano pohajanje krčem. — Pri sončenju uporabljajte Ttirhamha Fii. Kr. dvorni dobavitelj. DR0GERIJA GREGORtC. Ljubljana. Prešernova 5. — Lastnike hranilnih knjižle Slovenske banke r Ljublja ni, ki v kazenski zadevi proti ravnatelju banke Jankoletu Miroslavu še niso bili v tej zadevi zaslišani pri katerem koli sodišču, poziva okrožno sodišč-e v Ljubljani odd. X.. da mu spo-roče svoje točne* naslove ter točne podatke o hranilnih knjižicah, izdanih od Slovenske banke, zla-stj njihove številke, kdaj, na čigavo ime !n za kakšen znesek so bile Izstavljene in v koliko še niso izplačane. Prijave je poslati pismeno okrožnemu sodišču v Ljubljani odd. X. najpozneje do konca tega meseca. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemfft; zjutra, še na prazen Selodcti en kozarec 'ilaYavne »Franz-Josef« grenčice. — Smrtna nesreča in samomor. Iz Mlrja nam poročajo: V Pristavi pri Hrastarju se je podrl velik hlev. Gospodar Franc Skok je bil prav v hlevu, ko je pričelo tramovje pokati. Pri vratih je zagrabil dveletno hčerko Vido, da bi jo odnesel Iz nevarnosti. A bilo jc že prepozno. Podboji vrat so štrli glavico deklici, da je bila na mestu mrtva. Oče-gospodar je pa dobil hude poškodbe na glavo, da so ga z rešilnim avlo odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. V dobrem tednu imamo tu dvoje nesreč mladih življenj. Prejšnjo nedeljo, 2. julija je bila namreč v Mengšu sokoiska veselica. Ob potu proti kolodvoru so našli ta večer do smrti obstre-ijenega 18 letnega praktikanta v Bonačevi tovarni na Količevem, g. Viktorja Rozmana. Dognali so, da si je sam pognal kroglo v glavo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pljete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno sveiost. — Kdor inia osebni potni list se še lahko prijavi za izlet v Dolomite, ki bo od 15. do 19. julija, v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. — Tujskoprometna zvez* priredi v nedeljo, dno 16 t. m. izlet k ntotodirkam na Jezersko. Sporedi so dobe in prijave sprejemata obe biljetarnl Putnika v Ljubljani: Tyrševa costa 11 in Masary-kova cesta 14. — Za zdravnike. Banska uprava je razpisala službo zdravnika združene zdravstvene občine Kostanjevica ob Krki v lastnosti banovin,-ikega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeli pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko siiižlio v smislu S 8 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in v.saj 0 mesecev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. — Dalje je razpisana služba zdrav-iiika-uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Brežicah. Prosilci morajo Imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski upravi dravske banovine v Ljubljani od 31. julija 1939. — Važno, da veste, kje 6e dobi najhitrejše črna izgotovljena obleka, ako Vas doleti slučaj, da jo rabite! Tvrdka F. I. Goričar jih ima vedno izgo-tovljene ali pa Vam jih lahko takoj izgotovi. — F. I. Goričar, Ljubljana, Sv .Petra cesta. — llejec malih živali, najnovejša številka za julij je izšla z ze!o pestro vsebino, ki je sledeča: Kokcidoza. — Kako vzgojimo kokoš jajčarico. — Nekaj besed o reji kokoši. — Zakaj imajo kunci slabe kožuhe. — 0 plemenjenju kuncev. — Kozji hlev. — Kakšno kozo naj vzgojimo. — Prirezujte kozam parklje. — Prašič dobro žanje. — Reja polžev. — Podlistek, društvene vesti. — Loterija rejcev malih živali. — Drobiž. — Po tujem svetu, posvetovalnica, vsak mesec ena, tržne cene, za smeh in kratek čas. V listu so tudi slike lepih dobitkov Zvezne loterijo rejcev malih živali In obvestilo, da je žrebanje preloženo na 18. julij. List slane letno 30 dinarjev in se naroča v Ljubljani, Karunova ulica 10. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec juli]a. — Le irtve bodo kongresu pomogle do uspeha! Telovadni nastop FO in DK v D. M. v Polju V nedeljo popoldne je v veselem pomladnem razpoloženju zaživela prijazna vas Dev. Mar. v Polju, ko so se ceste napolnile z ljudstvom, ki je hitelo na telovadno prireditev FO in DK v Polju. Prireditev je začel g. kaplan Lamovšek 6 pozdravom gg. poslancema Staretu in Smersuju, okr. načelniku g. Maršiču, zastopniku ZFO g. Hvaletu, zastopnici VDK gdč. M. Pregljevi in okrožnemu zastopniku g. Preglju. V globoko zasnovanem govoru je g. zadružni revizor Tirš poudaril pomen katoliških organizacij za poglobitev vdanosti in zvestobe Kristusu Kralju. Nato je celokupno članstvo — nad 150 — recitiralo pesem »Živel Kristus Kralj«, ki je na vse navzoče napravila velik vtis. Pri telovadnih točkah, ki so sledile tej de-klamaciji, smo posebno občudovali natančno in točno izvajanje prostih vaj članic in gojenk, katere vodi gdč. Sirnikova. Pa tudi mladenke, člani, mladci in naraščaj niso dosti zaostajali za njimi. Veliko pozornost je vzbudila vrsta orodnih telovadcev, katero so tvorili samo domači fantje. Vaje, ki so jih izvajali, so dokazale, kako dobre moči ima odsek. ■ • -- *« Kot zadnja točka je bila razdelitev diplom, katere so tekmovalci zaslužili na mariborskem taboru. Fantovski odsek je namreč dobil prvenstvo v plavalni štafeti na 8X50 m in v odbojki. Predsednik Zasavskega okrožja je vsem članom razdelil diplome, odseku pa za zmago v odbojki tudi lep i>okal. Posebno moremo oceniti in za vzgled postaviti g. Ignacija Jeriha, ki je kljub temu, da že ni več mlad in da ima polno drugih skrbi za svojo družino, vendar dobil še dovolj časa, da se je tako pridno in požrtvovalno posvetil tej organizaciji in toliko pripomogel k uspehu te prireditve. Okrožni predsednik se je seveda tudi njega spomnil in mu kot zmagovalcu pri seniorjih izročil krasen pokal, plaketo in diplomo s posebno željo, da bi naš Nace dobil veliko poenemalcev pri delu za našo mladinsko katoliško organizacijo. Nedeljska prireditev v Dev. Mar. v Polju je bila — mirno lahko rečemo — najlepša prireditev, kar so jih v letošnji dobi priredili posamezni odseki. Pokazala je, koliko zmore katoliška slovenska mladina in kako bodočnost Imata Fantovski odsek in Dekliški krožek v Dev. Mar. v Polju, če bo njuno delo res pravilno usmerjeno po pravilih in načelih ZFO in VDK. Smrt mladega pravnika v Savinji V ponedeljek zvečer je po nesreči utonil v Savinji pripravnik banske uprave dipl. iur. Jožef Breznikar Braslovče, 11. julija. Danes zjutraj se je po vsej okolici bliskovito hitro raznesla žalostna vest, da je snoči v Savinji utonil politično upravni pripravnik banske uprave diplomirani pravnik g. Jožef Bresnikar, doma iz Orle vasi pri Braslovčah. Te dni se je mudil v Orli vasi pri svoji materi na počitnicah. Zaradi priprav za kongres Kristusa Kralja — bil je namreč član pripravljavncga odbora — so ga včeraj tele-fonično poklicali, naj pride nujno v Ljubljano zaradi nekih važnih stvari. Hotel je takoj odpotovati, vendar ga je mati prosila, naj ostane vsaj še kratek čas doma. Sin jo je ubogal in ostal. Včeraj se ni počutil dobro in je šel zato na zrak proti Savinji, kjer je nekaj časa lovil ribe. Nenadoma mu je postal« 6labo, onesvestil se je in zdrsnil v deroče valove narasle reke, odkoder nI bilo rešitve. Pogreb nepozabnega Jožefa Brezingarja bo v sredo, 12. julija ob 10.30 na pokopališču v Braslovčah. Naj počiva v miru! Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! ♦ 0 rajnem Jožetu Breznikarju smo prejeli še te vrstice: Jože je bil rojen 1. 1906. v Orli vasi pri Braslovčah. Spoznala sva se na klasični gimnaziji v Ljubljani in od tedaj sva si postala neločljiva prijatelja. Jožeta smo vsi ljubili, saj je bil srčno-dober in plemenit značaj. V življenju ni imel sovražnika. Veliko lepih ur smo preživeli skupaj ne samo v gimnaziji, ampak tudi na ljubljanski univerzi. Po maturi se Je posvetil pravnemu študiju in 1. 1934. diplomiral na Juridični fakulteti ljubljan- ske univerze. Kot mlad pravnik je služboval v Prekmurju, Laškem in zadnja leta pri banski upravi v Ljubljani. Vabili so ga, naj bi prišel v ministrstvo, pa je vse odklanjal, ker se ni mogel ločiti od slovenske zemlje, ki jo je srčno ljubil. Pokojni Jože je izšel iz naroda in za svoj narod je delal do poslednjega diha. Kjerkoli je videl potrebo, tam je poprijel. Kako rad je pomagal pri pripravah za kongres Kristusa Kralja, ki se ga je srčno veselil. V življenju je bil tih In skromen; v službi vesten in natančen. Kjerkoli je bil in služboval, si je na mah osvojil srca s 6vojiin delom in plemenitostjo. Tolikokrat me je obiskal in me vabil, naj bi šel z njim v Orlo vas! Obljubil sem mu, da ga letos obisčem. Ko sva bila zadnjič skupaj, mi je dejal: »Jože, pa letos moraš res priti k nam! Bova šla ribe lovit...« Zdaj, ko ga ni več med nami. bomo s sošolci obiskali njegov rodni dom, ki ga je nadvse ljubil, težko gremo po zadnje zemsko slovo, kajti še vedno se mi zdi, da Jože ni umrl, ampak da v Savinji lovi ribe. Res, ribe je lovil in tam za vedno omahnil v cvetu mladosti... Dobri Bog. katerega se je vse življenje tesno oklepal, naj mu bo bogat plačnik, žalostne starše, sestre, brate, sorodnike in prijatelje pa naj tolaži zavest, da se dobri Jože ni ločil za vedno od nas. ampak, da se še snidemo skupaj: Nad zvezdami. Jože, zbogom in na svidenjel Jože rodilivniiki. Ljubljana, 12. julija Radio LJubljana Sreda, 12. julija: 12 Koncert operne glasbe (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Srainel »Skrjanček« — 14 Napovedi — 18.30 Sinji šport v Sloveniji (g Janko Čolnar) — 18.50 Zbor praš-kih učiteljev (j)lošče) 19 — Napovedi, poročila 19.40 Nac. ura: Obrti v Zagrebu v srednjem veku (Srdja Djokič, knjižn., Zagreb) — 20 Leliar: Dežela smehljaja, potpuri (plošče) — 20 10 Osvoboje-nie Slovenske krajine (g. prof. Jože Mavčec) — 20.30 Violinski koncert g. Mirana Viherja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 21.15 Bežigrajski pevski zbor poje narodne (vojaške) — 22 Naj>o-vedi, poročila — 22.15 Vesele in žalostne pojeta Jožek in Ježek. Drugi programi Sreda, 12. Julija; Belgrad: 20 Arije — 20.30 Donizzetijeva opera »Don Pasquale« — Zagreb: Ljubljana Praga: 20.20 Dvorakova opera »Rusal-ka« — Sofija: 19.45 Puccinijeva opera »Tosca« — Varšava: 19.30 Ork. in solisti — 21 Chopinove skladbe — Budimpešta: 20.30 Puccinijeva opera »La Boheme« — 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — Opereta — Rim-Bari: 21 Slinf. konc. — Berlin: 20.15 Nar. pesmi — Vrathlava: 20.15 Zab in plesna gl. — Lipsko: 20.15 Plesni večer — Koln: 20.80 Lortzingova opera »Car in R tesar« — Stuttgart: 20.15 Vojaške pesmi in koračnice — Monakovo: 20.30 Slavnostni konc. — BeromUnster: 20.15 Ork. konc. — 21.40 Plesna gl. — Strassbourg: 20.45 Simf. koncert. Sestanki Mladcem In naraščajnikom Fantovskega odseka Ljubljana-mesto sporočam, da se vrši sestanek danes, 12. t, m, ob 15 na Stadionu. Mladci in nara-ščajniki pridite polnoštevilno, ker je sestanek zelo važen, — Bog živi! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyr< ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste-Zaloška. Srečanje z našimi Iz tujfne Izredno zasedanje Izseljenske zbornice bo med kongresom Kristusa Kralja in sicer v soboto 29. julija ob 9 v dvorani Zbornice za TOl, Beeitov-nova ulica 10. Predavanja: 1. Slovensko izseljenatvo naša čast in naša rešitev; 2. Izseljenska zbornica in slovenski izseljenci; 3. kaj pričakuje domovina danes od naših izseljencev 4. kaj pričakujejo naši izseljenci od svoje države in od svojega aaroda doma; 5. naša diaspora; 6. naše sezonsko izse-ljenstvo. K temu zasedanju prav vljudno vabimo: 1. zastopnike vseh oblasti; 2. vse izseljenske povratnike, ki so prišli iz tujine; 3. vse v zbornico včlanjene organizacije, občine in župnije, da poš-fldjd vsaj po enega delegata. Cim več ,tem bolle; 4. zastopnike vseh drugih organizacij, ki se zanimajo za izseljenstvo; 5. zastopnike vseh slovenskih časopisov; 6. vse prijatelje izseljencev Odbor Rafaelove družbe in Izseljenska zbornica. p4> clhžavi * »Časnikarski dan< v Novem Sadu, ki so ga priredili tamkajšnji časnikarji, je zelo lepo uspel. Višek prireditve je bila loterija, katere glavni dobitek je bil avtomobil znamke »Opek. Loterije se je udeležilo več tisoč ljudi. Prireditelji so z gmotnim in moralnim uspehom prireditve zadovoljni. * Hrvatski pomorščaki vztrajajo pri svojih zahtevah. V soboto zvečer je bilo v Splitu v prostorih »Hrvatskega srca« veliko zborovanje jk>-morščakov, ki so se ga udeležili tudi zastopniki £veze hrvatskih privatnih nameščencev. Združenja strojnih častnikov. Združenja radiotelegra-fistov, narodna poslanca dr. Berkovič in Paško Kaliterna ter predsednik IIRS (Hrvatska delavska zveza) narodni poslanec Alojz Pečnik. Na zborovanju so ponovno razpravljali o kolektivni pogodbi, glede katere se bodo pogajali z lastniki ladij boglasno je bilo sklenjeno, da hrvatski pomorščaki ne odstopijo od svoje zahteve, da se Imajo ta pogajanja voditi samo v Splitu kot središču Zveze pomorščakov. 7, zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke dr. Vladku Mačku in H RS, lastnikom ladij pa brzojavka z zahtevo, da se pogajanja na vsak način vodijo v Splitu. * Brat danskega kralja princ Harold je te dni prispel z avtom z Bleda v Split. S princem sta se pripeljala tudi njegova žena princezinja Helena tn sin princ Olaf. Visoki gostje so prenočili v hotelu »Ambasador«, drugo jutro pa so nadaljevali pot proti Dubrovniku. Ker potuje princ in-cogmto, mu niso nikjer priredili oficielnega sprejema. * Novo električno centralo so v nedeljo odprli v Jablanici v Dalmaciji. Zgrajena je na reki Doljanici. * 8S letni kmet Jožo Jelinič iz Rajevega sela pri Bičkem se je že pred nekaj časa zagledal v 20 letno vaško lepotico Stano Jurič. Starec pa ni ostal samo pri ljubezenskih vzdihljajih, ampak je dekle kratko malo zaprosil za roko. Na prigovarjanje svojih staršev je dekle privolilo in v nedeljo so praznovali svatbo. Jurič je kajpada zelo imovit. * Neprevidno postopanje v Kamenolomn je povzročilo strahovno nezgodo. V Petrovi gori pri Hrvatskem selu sta brata Stanko in Josip Žugaj iinela v najemu kamnolom, v katerem sta s pomočjo dinamita pridobivala kamenje za nasipanje cest. V solioto sta brata izvrtala z železnim svedrom veliko luknjo v skalo ter jo napolnila z razstrelivom. Da bi bila eksplozija učinkovitejša sta v luknjo tlačila kose lesa. S tem pa sta predčasno vžgala dinamit in detonacija je izbruhnila ko sta bila Je pri delu. Oba brata je pritisk vrgel daleč stran. Stanka je ožgalo po glavi in po prsih, kosi skale so mu razbili lobanjo, očesi pa sta mu od silnega pritiska zleteli iz očesnih jam. Jos pu pa je zlomilo obe roki in prizadejalo več hudih ran po vsein telesu. Oba brata so prepeljali v banovinsko bolnišnico v Glino, kjer pa je Stanko kmalu umrl. dočim je Josipovo stanje zelo resno. Sodna preiskava je ugotovila, da sla brata s svojim nepravilnim posto|»anjem sama zakrivila nezgodo. j^rSTfc UUIf JANA Beli in zdravi zobje SAPGOVKALODONT proti zobnemu kamnu »Garažam za ukradene motocikle na Golovcu V dobrem tednu je bilo v Ljubljani ukradenih pet motorjev Že nekaj vsakdanjega je, če beremo, da je izginilo kolo nekomu, ki ga je naslonil ob hišo za nekaj minut. Policijska kronika more o takih tatvinah koles poročati skoraj vsak dan. Bolj redke pa 60 bile doslej tatvine motociklov, saj je koučuo motocikel prav podoben nevarnemu konjiču, ki utegne stresti na tla jezdeca, če ga te na obvlada. Prav zato pa so predrzni uzmoviii vzeli na piko le lažje motorje. Od 30. junija pa do 8. julija Je bilo ukra-danth v LJubljani kar pet motociklov. Rekord je odnesel 8. julij, saj eo ta dan izginili kar trije motocikli. Vsi ukradeni motocikli so biLi lahki, torej taki, da zanje ni bila potrebna Šoferska legitimacija ter eo bili vredni povprečno po 4000 do 5000 dinarjev. Ljubljanska policija je bila seveda od prizadetih takoj obveščena in Je tudi kmalu ugotovila nekatere mlade motoclkliste, ki Jim človek tako dragega vozila ne bi priaodil Teh tičev pa ni bilo v Ljubljani in je policija napeto čakala, kdaj se bodo zopet pojavili. V ponedeljek zvečer pa so končno prijeli tri mladoletnike, stare 14—16 let. Nt bilo treba malopridnežem dolgo izpraševati vesti, ko se je izkazalo, da je triperesna deteljica 8. julija sunila vse tri motorje za izlet na Dolenjsko. Vsi trije tički so jo popihali v Metliko na izlet v sedaj tako priljubljeno Belo Krajino. Ko eo se vračali, jo pa imel en motor defekt. Vsa navihanost in skupni napori trojice niso mogli obuditi trmoglavega motorja k življenju. Ni jim ostalo drugega, kakor da eo ga dali počivat. Zavlekli eo ga v gozd kakih 300 m od ceste in ga 6krili pod grmovjem. Vprašanje, kako bo sedaj tretji prišel v Ljubljano, so pa kar dobro rešili. Na motociklu, ki je začel stavkati, je bil pritrjen drugi sedež. Tega so odvili in ga pritrdili na enega od ostalih dveh motociklov. Tako se je vsa trojica zopet srečno pripeljala v bliiino Ljubljane. Vedeli so, da v mesto ne bodo smeli pripeljati, zato so si poiskali »garažo«. Najbolj prikladen se jim je zato zdel Golovec, kamor se je motorizirana trojica tudi zapeljala. Garaže so bile hitro postavljene. Poiskali eo primerna mesta med grmovjem, na-rezali zelenih vej in tako pripravili motociklom udobna ležišča. Tudi pokrili so jih lepo z zelenimi vejami, ker so hoteli ohraniti lepe motorje zase. Nekako 50 m drug od drugega sta obležala motorja na Golovcu in iaprehajalec, ki bi slučajno zašel v bližino provizoričnih garaž, prav gotovo ne bi zapazil dobro skritih motociklov. Brez skrbi so jo trije tički nato primahali v ponedeljek v Ljubljano, kjer jih je pričakovalo neprijetno presenečenje. V torek je ljubljanska policija že odkrila obe garaži na Golovcu, hkrati pa ee je trojica morala iti zagovarjat na sodnijo zaradi starejših grehov. Triperesna deteljica jo takšna, kakor da bi ušla iz sračjega gnezda. Krade in jKibira vse, kar ee sveti. Njeno delo so tudi številne tatvine medeninastih kljuk, stare želcz-nine in kovanega okrasja v raznih ljubljanskih vežah in vrtovih. V sredo bodo šli iskat tretji motocikel, nato pa se bo pustolovsko življenje trojice moralo nekoliko umiriti v poboljševalnlci. Za ostala dva motorja, ki sta izginila 30. junija in 1. Julija pa polirija nadaljuje poizvedbe in je prav verjetno, da jih bo tudi našla. 1 Ljubljanski pevci bomo Imeli dre vi (sredo, 12. t. m.) skupno vajo za kongres v Rokodelskem domu ob 8. Nocoj se nam pridruži tudi pevski zbor iz Šiške, ki se je vselej 6am zase pripravljal. Pridite do zadnjega vsi, da se kar moči dobro pripravimo in to, kar smo se navadili, utrdimo! Na na6 bo gledal in nas poslušal ves svet! Tudi zato se je vredno potruditi in še nekaj ur žrtvovati, da bo Kristus, naš Kralj tudi po našem petju pred vsem svetom dostojno proslavljen! Na veeelo svidenje! Pevovodja. 1 0 priliki recepcije, ki bo 14 julija od 11 do pol 13 ua francoskem konzulatu, ne bo urado-vanja. 1 50 letnico ustanovitve skupne učiteljske organizacije je slovesno praznovalo učiteljetvo Jugoslovanskega učiteljskega združenja, sekcija Ljubljana, v torek dopoldne v Delavski zbornici. Najprej je zapel učiteljski pevski zbor državno himno, zatem pa je predsednik ljubljanske sekcije M. Kumelj pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Milana Mašiča, zastopnika prosv. ministra in zastopnika bana dravske banovine načelnika prosv. oddelka banske uprave dr. Lovra Stlšnika, zastopnika ljubljanske občine podžupana dr. VI. Ravniharja in številne zastopnike sorodnih organizacij in združenj raznih drž. uradnikov. V izčrpnem slavnostnem govoru je orisal predsednik razvoj in delo 50 letne organizacije. Za tem so pozdravili zborovanje zastopnik prosvet. ministra in g. bana načelnik dr. Sušnik, v imenu občine podžupan dr. Ravnikar in številni drugi zastopniki. Z zborovanja 60 bile poslane udanostna brzojavka kralju Petru II. in pozdravna brzojavka prosv. ministru. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je zapel nato nekaj lepih pesmi, zatem pa so zborovalci odšli na Mestni trg, kjer eo delegati položili pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja lovorjev venec, predsednik organizacije pa je imel domoljuben govor. Slovesnost je zaključila državna himna. Popoldne se je začel občni zbor, ki bo trajal še tudi vso sredo. Zaaube M. DRENIK LJUBLJANA Kon*™ni _trg St- 7 ■■■■■■■■■■■■■■i^B zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. L d. 1 V četrtek dospejo lepe marelice; cena od 4 do 4.50 din. Rezervirajte si pravočasno. Fr. Kham, Kopgresni trg 8. 1 Seja mestnega občinskega sveta bo danes ob 5 popoldne v veliki dvorani na magistratu. Med važnejšimi točkami, ki bodo na sporedu, omenjamo poročilo finančnega odbora za najetje posojila pri Mestni delavski zavarovalnici za dograditev Zal. V razpravi bo tudi odobritev računekega zaključka za Mestni pogrebni zavod, kanalizacija Opekarske ceste in nekaterih ulic v Trnovem itd. Slede še poročila trošarinskega odbora, gradbenega odbora in personalno pravnega odbora. Na sporedu je tudi tajna seja. — Korpulentnim in miSiSastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soo. poL ln o. tdr. S-br. 15 483. 25. V. 35. 1 Opozorilo telelonskim naročnikom! Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče 15. julija rok plačila telefonske naročnine odnosno dolžnih obrokov instalarije. Čekovne položnice so bile vsem naročnikom dostavljene prve dni meseca junija t. 1. V primeru, da je naročnik položnico izgubil, naj kupi prazno položnioo, ki jo dobi pri vsaki pošti, naznači na isti štev. čep. računa 10-228, Pošta Ljubljana I, telefonske pristojbine, in nam nakaže odpadajočo naročnino. Telefoni, za katere naročnina ne bo plačana do gori navedenega termina, bodo dne 16. julija začasno izključeni iz prometa, za ponovno vključitev pa bo treba plačati 100 din poleg naročnine. 1 Diiefa trava sivka na trgu. Zadnji čas je tam na cvetličnem trgu ob Cankarjevem nabrežju prav mnogo domačih zdravilnih rož in rastlin. Sedaj Je skoraj velika sezija za lepo dišečo travo »sivko«, ali kakor jo po tujem imenujemo »la-vendel«. Ta dišeča trava raste osobito v litijskih hribih, od koder jo ljudje pošiljajo v velikih množinah na ljubljanski rožni trg. Včeraj je bilo te omamno dišeče trave kar na izbiro. Nekateri prodajalci so vabili ljudi: »Sivka, prosim, dobra za rovmatizem in proti moljem!« Šopek je bil po 1 dinar. Kako naj se sivka uporablja proti revma-tiunu, pa nikdo ne ve še pravega recepta. 1 Zanimivosti iz zemljiške knjige. Zemljiško-prometna komisija, ki ima nalogo v obmejnih krajih potrjevati kupne pogodbe glede zemljišč in hiš, ima na ljubljanskem okrajnem sodišču prav obilo posla. Do včeraj Je letos zaznamovala že nad 1100 poslovnih številk. Komisija ima tudi ob sodnih počitnicah obilo posla. V juniju je bilo zaznamovanih 131 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 3.276.800 din. Prav zadnji čas prihajajo na komisijo dnevno mnoge vloge za potrditev pogodb. Tudi julij bo izkazal rekordno število vlog glede pogodb. P. Linus Prah -kapucinski provincial Celje, 11. julija. V kapucinski samostan v Celju, sedež jugoslovanske ilirske kapucinsko provincije, so prišli danes iz vseh samostanov Slovenije in Hrvaške predstojniki in delegati, da izvolijo na jtrovincijal-nem kapitlju svojega novega predstojnika. Na ka-pitelj se je pripeljal tudi generalni definitor g. dr. Paul von Kriedrichssegen. Volitve so se pričele ob 0 dopoldne in so trajale do pol 12, ko jo bil soglasno izvoljen za novega ilirskega provincijala oče Linus Prah. Za definitorje so bili izvoljeni gg: o. Rafael Bogataj, Škofja Loka, p. Kamil Požar, Škofja Loka, p. Matija Koren, Dubrovnik, in p. Pavel Ivakič, Karlovec. Za provincijalna kustosa sta bila izvoljena eksprovincijal g. dr. p. Odilo Mekinda in p. Oton Kocjan. P. Linus Prah je bil rojen 26. maja 18G9 pri Sv. Križu pri Slatini. Novo mašo je pel leta 1892. 2e v mladosti je dosegel, da so mu redovni predstojniki zaupali in tnu poverili važnejše naloge. Posebno dobro se ga spominjajo Goričani, kjer si je z deloin, ljubeznivostjo in dobroto pridobil mnogo prijateljev, ki so jokali, ko je moral p. Linus zapustiti Gorico. V Gorici je pred vojno sezidal krasno cerkev, po prevratu pa v Studencih pri Mariboru novo redovno hišo. Lahko rečemo, da je iiirska kapucinska provincija napredovala zlasti v letih, ko je bil on provincijalni predstojnik. Danes, ko mu je že 70 let, je vnovič postal vrhovni predstojnik vseh kapucinskih samostanov v Jugoslaviji. Želimo, da bi še mnogo storil za svojo sobrate, k izvolitvi pa mu iskreno čestitamo in kličemo, da ga Bog ohrani še dolgo vrsto let, da bi z uspehom delal v vinogradu božjem! Bitje srca na gramofonski plošči Dva zdravnika iz GIasgowa sta našla nov način, kako je moči obdržati utripe srca na gramofonskih ploščah. Po tem načinu bo olajšano preiskavanje srca. Tako bodo mogli strokovnjaki za srčne bolezni preiskati bitje srca kakega pacienta, ki biva v drugem kraju kot zdravnik. MARIBOR Cesta Maribor-Fram Zanimiv boj med cementom in asfaltom O državni eesti Maribor— Fram ter njeni modernizaciji se je pretilo ie mnogo tiskarskega črnila. Kakor že znano, se prične e tem nadaljevati modernizacija važne državne ceste, ki veže obe meji pri St. Ilju in pri Planini. Na vsej tej cesti je 10 kilometrov dolg odsek med Mariborom in Framom v najslabšem stanju in zato je tudi ureditev tega odseka najbolj potrebna ter se bo tudi najprej pričela. 12. junija t. I. je bila v Belgradu licitacija za oddajo del na tem odseku. Licitacija je bila uspešna ter so bili izpolnjeni z njo vsi predpogoji in formalnosti, tako da ne obstoji po mnenju strokovnjakov nobena ovira glede potrditve. Cim pa bi bila potrditev tu, pa bi 6e z deli že lahko pričelo. Začelo pa bi se gotovo že v najkrajšem času, da se do zime nekaj napravi, če ne bi bil po zatrjevanju poznavalcev vmes majhen, za laika neviden kavelj, za katerega pa se je v resnici vsa stvar zapela. Gre namreč zato, ali bo modernizirana cesta asfaltirana ali pa cementirana. Načrti so bili kdelani v dveh variacijah, z asfaltiranim in s rementnim cestiščem. Po obeh teh variacijah se je vršila tudi licitacija, in sicer je iz-licitirala dela s cementiranim cestiščem tvrdka inž. Dedek, dela z asfaltiranim površjem pa tvrdka inž. Rustja, obe iz Ljubljane. Stvar je ta, da Je cestišče Iz cementa res dražje kakor,asfaltno, je pa zato dosti trajnejše. Dobra cementna cesta drži tudi 50 let brez večjih popravil, asfaltno pa je treba že po nekaj letih krpati, doba trajanja pa je dosti manjša. Vidi se to na nemški cesti Spilje—Gradec, ki Je stara dobrih 15 let, pa jo morajo sedaj že v celoti obnavljati. Pri cesti Maribor-Fram razlika v stroških glede cementa in asfalta niti nI tako velika, da bi lahko tehtno vplivala na odločitev. Zaradi velikega popusta, ki ga je ponudil izdražitelj cementirane varijante inž. Dedek se je znižala ta razlika samo na 2 milijona din. Za ta dva milijona dinarjev bi bilo cementno cestišče dražje, kakor asfaltno, pri tem pa opozarja cementni kartel, da bi dobila država samo na cementni trošarini pol milijona dinarjev povrnjenih. Kot je razvidno lz zgoraj navedenega, pa ima cementno cestišče znatne prednosti pred as- Novo mesto Obini zbor okr. organizacije invalidov v Novem mestu. — V nedeljo, dne 9. julija 1939 je bil v Novem mestu občni zbor okr. invalidske organizacije, ki mu je predsedoval delegat oblastnega odbora iz Ljubljane g. Mlekuš. Udeležba je bila zelo številna, saj je razumljivo, da se danes invalidi za svoje pravice zelo zanimajo. Navzoči so bili tudi zastopniki uradov, med njimi g. okr. načelnik Vidmar, nar. poslane« g. VVeble, zastopnika okrožnega sodišča sodnika g. Durini in Mer-šol, šolski upravitelj Žukovec itd. Z občnega zbora so bili poslani pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., ministrskemu predsedniku Cvetkoviču, predsedniku senata dr. Korošcu, ministroma g. Nediču in Raja-koviču, g. biinu ln predsedniku Združenja vojnih invalidov g. Nediču. O delu odbora je poročal agilnl tajnik g. Jurak, ki res vse sile zastavlja za dobrobit invalidov. Po poročilih odbornikov se je prešlo na volitve. Izvoljen je bil stari upravni odbor s predsednikom Lukmanom iz Novega mesta. Na občnem zboru eo poedlnl funkcionarji podali tudi pojasnila r. ozirom na nekatera pereč« vprašanja, predvsem glede odtegovanja od invalidnine. Ta odtegljaj se bo uporabil izključno za upravne stroške centrale oziroma oblastnega odbora, eventuelno tudi okrajnih odborov. Nekatera pojasnila sla podala tudi narodni poslanec Weble in referent za invalidske zadeve pri okrožnem sodišču v Novem mestu g. sodnik Durini. fatalni in spričo majhne razlike v stroških, zato pa večje trajnosti, bi bilo vsekakor umestno, da se modernizira cesta s cementnim tlakom. Ker pa gre tukaj za dela zelo velikega obsega saj se bo cesta najbrž potem v vsej svoji dolžini modernizirala z istim materialom, s katerim se bo pri Mariboru začela — je razumljivo, da vlada pri zainteresiranih veliko zanimanje, aH se. bo že na odseku Maribor—Fram uporabil asfalt ali cement. Za obema namreč tičijo močne skupine z velikim kapitalom — za cementom kartel jugoslovanskih tvornic cementa, za asfaltom pa obe mogočni petrolej.ski družbi Shell in Standard. Razumljivo, da se je iz tega razvila velika zakulisna tekma, ki vpliva tudi na pričetek del na tej cesti. Cement ima poleg trajnosti Se to prednost, da ga izdelujejo doma, da bi se s takim naročilom zaposlenost naše cementne industrije zelo povečala in bi tudi delavski zaslužek ostal v celoti doma, dočim moramo asfalt uvažati. Vsekakor pa bo potrebno, da pride odločitev čim prej, pa najsi bo potem za cement ali asfalt, da se bodo dela čim prej začela in čim prej tudi končala, ker ceste v sedanjem stanju ni mogoče več pustiti. • m 25 letnica mature letnika 1914 tukajšnje klasične gimnazije se je slavila v ponedeljek v »Hotelu Zamorec« pod častnim predsedstvom g. gimn. ravn. v p. dr. J. Tominška. Te proslave so se udeležili: A. Ciglar, kaplan v Beltincih; J. Gafperič, ravn. orgl. šole in stolni kapelnik v Mariboru; I. Goršič, uradnik zdravilišča Rogaška Slatina; I. Gračner, ravn. zdravil. Rogaška Slatina; dr. J. Hesse, ravn. obrtniških združenj v Gradcu; V. Hren, kap. I. razr. v Ljubljani; A. Darjan, kulturni ref. pri banskl upr. v Ljubljani; inž. G. Mravvlag, gen. dir. avtob. družbe nemških drž. žel.; E. Rajšp, okr. veterinar v Varaždinu; F. Senekovič, viš. žel. kontr. na Pragerskem; št. Stipar, župnik v Sromljak; J. Šketa, župnik v Artičah; Al. Sunčič, žup. upr. v Frankolovetn; dr. M. Snuderl, odv. v Maril>oru; inž. SI. Trobej, ravn. elektr. v Velenju; L. NVelle, zas. uradnik v Mariboru; Avg. Živko, višji žel. kontr. v Mariboru. Včeraj po maši za padle in umrle tovariše in profesorje se jim je pridružil še bivši njihov profesor, ravn. dr. Pečovnik. Podali so se nato na skupen Izlet v Rogaško Slatino. Proslava je potekla v veselem in duhovitem razpoloženju, tako da se bo obhajala prva obletnica drugega četrt-stoletja na povabilo nemških tovarišev prihodnje leto v Gradcu. m Poročila sta se včeraj na Brezjah zdravnik mariborske splošne bolnišnice g. dr. Ciril BezlaJ in gdč. Sonja Mere iz Maribora. Mlademu paru obilo sreče! m Iz policijske službe. Višji policijski agent g. Josip Pavletič je prestavljen od predstojništva mestne policija k policijskemu koinisarialu na Jesenice. Simpatičnemu uradniku, ki je imel v Mariboru lepe uspehe, želimo na novem službenem mestu obilo sreče. m Nad 51100 ljudi na Mariborskem otoku. Zadnja nedelja ima letošnji rekord glede vročine, saj je kazal termometer v senci 32 stop. C. Ni čuda, če je bil naval v kopališče na Mariborskem otoku takšen, kakor ga še ne pomnijo. Pri kopališki blagajni je bilo prodanih nad 4fX>0 dinarskih vstopnic, nad KXX> ljudi j>a je gotovo obiskalo kopališče z avtobusnimi vstopnicami. V kopališču so bile vse omarice in vse kabine do zadnje zasedene. Temu primeren jc bil tudi promet v kopališki restavraciji. m Ljudski oder. D revi ob 8 priredi Ljudski oder prijateljski večer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vsi člani vabljeni. m Šahovske novice. V petem kolu šahovskega prvenstva je premagal dr. Krulje Ketiša. Gregor-sek Peska, remi« pa sta bili partiji Lukeš sen.: Knechtl fn Mohorič : Sumenjak, vse ostale par- tije pa so bile prekinjene. V nedeljo so se odločile prekinjene partije iz prejšnjega tedna. — Nosan jo premagal Šumenjaka, Ketiš Knechtla, remis pa so jc končala partija Lukeš sin. : Pesek. m Imetnike orožnih listov poziva predstojni-štvo mestne policije v Mariboru, da plačajo ba-novinsko takso za leto 1930. Taksa se plačuje vsak dan v sobi 17-11., od 8—12 z banovinskim kolkom po 25 din za vsako orožje. m Dva poskusa zastrupitve. V Studencih je izpila ocetno kislino 2ti-letna, v tovarni Doctor in drug zaposlena delavka Marija Sagadin, stanujoča na Kralja Petra Irgu 48. — Na Pohrežju, na Aleksandrovi cesti 114, je izpila lizol 16-letna Angela Irgolič. Z naglim prevozom v bolnišnico so obema ohranili življenje. Vzrok dejanja pri obeh je neznan. m Osumljen, da je zagrešil velik vlom v Nemčiji. Tezenski orožniki so artirali 29-letnega brezjioselnega kovaškega pomočnika J. Reharja iz Zrkovcev. Oddali s« ga mariborski policiji, ki vodi sedaj zanimivo preiskavo glede velikega vloma, ki je bil nedavno izvršen v Lipnici v Nemčiji, kjer je bila odpeljana iz poslopja okrajnega glavarstva težka železna blagajna. Našli so jo potem na polju pri Lipnici s silo odprto in prazno. Na opozorilo graške policije, ki preiskuje ta vlom, je bil aretiran Rehar, ki je do nedavnega bil zaposlen kot kovaški pomočnik v Lipnici, potem pa je naenkrat izginil čez mejo. Reharja sumijo, da je sodeloval pri tem vlomu. Mož ima za seboj dvakrat po 4 leta robije, ki jo je presedel zaradi številnih vlomov in tatvin v mariborski kaznilnici. m Tlakovanje državne ceste Maribor-Košaki tako naglo napreduje, da bo končana pred določeni in rokom. Tlak iz granitnih kock bo položen v celoti do mestne meje že v dobrih 14 dneh, potem pa še pridejo vzdolž cesto manjša dela, tako da bo ves ta odsek od mestno meje do odcepa lenarške ceste gotov konec septembra. m Ukraden čoln. Lastnici vrtnarije na Koroški cesti, Eleonori Ambrož, so neznanci odpeljali velik čoln, ki je bil priklenjen na Dravi pod Koroško cesto. Čoln jo dolg 7 in pol ni, ui pobarvan ter je vreden 400 din. m Atentat na izložbeno okno na Slomškovem Irgu 5 je bil izvršen v noči od ponedeljka na torek. Nekdo je zagnal v okno kamen ter razbil 2.50x2 m veliko izložbeno šipo; povzročil je s tem lastniku okrog 5000 din škode, ker šipa ni bila zavarovana. m Lahknmišljenost povzročila nevaren ogenj. Pii trgovcu Ivanu Smolčniku v Slovenjem gradcu jo zjutraj črpal trgovski vajenec Fr. Kranjc bencin iz soda v bencinsko črpalko, ki stoji pred trgovino. Pri tem se je nekaj benrina zlilo po tleh, pa je vprašal blizu stoječi 10-letni frkolin Ktanjca, če lahko ta z bencinom prepojen prah prižfte. Kranjc mu je prikimal ter dal vžigalice, nakar je fant prah zažgal; plamen pa je tako, zajel sod z bencinom in Črpalko ter je zgorelo okrog 200 litrov bencina. Od hude vročine "s* je vnelo še pročelje trgovine. Nastala bi bila gotovo usodna katastrofa, če ne bi bili naglo nastopili gasilci. Celje c Pod pokroviteljstvom zveznega starešine ii ministra g. Franca Snoja bo v soboto 15. in v no deljo 16. julija v Laškem velika gasilska slavnost. združena s proslavo 70 letnice prostovoljne gasilske čete v Laškem. Ta proslava je združena tudi z zlo-toni gasilske zveze Slovenije. V soboto ob 5 popoldne se bodo gasilci poklonili umrlim ustanoviteljem in drugim članom na laškem pokopališču. Ob 8 zvečer bo podoknica g. ministru Francu Snoju in kumicam, na Starem gradu in Šmihelu bo umetni ogenj, v mestu samem pa bodo raz svetlili vso važnejše zgradbe. Ob 9 zvečer bo slavnostna seja, nato pa tovariški zabavni večer. V nedeljo ob 5 zjutraj bo na Starem gradu koncert mestne godbe, od 7 do pol 8 pa sprejem gostov na kolodvoru. Ob pol 10 se bo razvil po mestu velik gasilski sprevod, nakar bo slovesno cerkveno sv. opravilo na Slomškovem grobu in blagoslovitev novega orodnega avtomobila in defile. Ob 3 popol dne bo na športnem igrišču Lava telovadni nastop gasilcev. Pri vsej slavnosti sodelujeta vojaška godba 39. pp. iz Celja in mestna godba iz Laškega Člani v kroju bodo Imeli četrtinsko, nečlani pa polovično voznino na železnicah. Čisti dobiček je namenjen za dograditev novega gasilskega doma kraljeviča Tomislava v Laškem. c Druitvo ltejec malih Hvali Zabukovca-Griie pri Celju je bilo ustanovljeno preteklo nedeljo na pobudo tamkajšnjih vnetih rejcev g. Cimer-mana in Reharja. Zvezni tajnik g. Inkret Alfonz, šolski upravitelj iz Šenkovega turna, je imel ob tej priliki daljše predavanje, kjer je obrazložil posamezne panoge reje malih živali, njih rejo in korist. Navzoči, 30 po številu, večinoma sami rudarji, so z zanimanjem sledili izvajanju govornika Nato je bil izvoljen novi odbor z g. Reharjem Jožefom kot predsednikom. Za tajnika je bil iz voljen g. Cimerman Robert, za blagajnika pa g. Kos Anton. Zbor je skenil, da pristopi društvo k Zvezi društev rejcev malih živali v Ljubljani, da lahko vsi rejci prejemajo skupno glasilo: Rejec malih živali. Društvo bo priredilo nekaj iger in drugih prireditev v dosego dohodkov, na osnovi katerih bo razdeljevalo med svoje Člane brezplačno lope živali za pleme. Samopomoč je geslo tudi našega najmlajšega društva, ki naj se uspešno razvija in pomaga k izboljšanju našega malega gospodarstva. c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo v petek, 14. julija ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva. c Elektrifikacija Gor. Savinjske doline. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo elektrificirati Gornjo Savinjsko dolino in v ta namen zgraditi okrog 40 km dolg daljnovod visoke napetosti 20.000 W od Braslovč do Nove Štifte in transformatorske postaje v Šmartnem ob Paki. Paški vasi. Mozirju, Nazariih. Rečici ob Savinji. St. Janžu, Ljubnem ob Dreti, Bočni, Gornjem gra du in Novi Atiftl. Zaprosile so že za obrtno odobritev In gradbeno dovoljenje. Komisijski ogled In obravnava bo na kraju nameravane eradnjn v četrtek, 13. julij« s sestankom komisije ob pol 9 na kolodvoru v Polzeli. c Svinjska kuea se je pojavila v Ločici pri Polzeli. o Strop zrsuI delavca v Hudi jami. V Hudi jami se je podrl strop (n zasul 40 letnega delavca Vajdecn Franca od Sv. Krištof« nad Laškim. Vaj-dec ie rtnhu hudo poškodbe -ta si jc zlomil desno nogo. KULTURNI OBZORNIK Dr. C. žebot: Korporativno narodno gospodarstvo V založbi Družbe sv. Mohorja v Celju je izšla 312 strani obsežna broširana knjiga dr. Cirilu Zebota o korporativnem narodnem gospodarstvu. Pisec je knjigo posvetil spominu velikega + pa-peta Pija XI., ki je kot najvišja duhovna avtoriteta sveta narodom |>okazal v smer prave korpo-rativne obnove. Knjigi sta spremne misli napisala Francois Perroui, ki je znan katoliški francoski sociolog in velik |>obornik korporativne misli, in pa prof. Frantesco Vito, vodja zavoda za gospodarske vede na katoliškem vseučilišču v Milanu, kjer je g. Žebot tudi dalj časa študiral in proučeval zlasti korporativno gospodarstvo. Sad tega proučevanja je pričujoča knjiga. Dr. Žebot v svojem delu o korjiorativizmu na splošno — razen kratkega uvodnega poglavja in pa zelo dobrega primerjalnega prikaza med liberalnim, kolektivističnim in korporativnim gosj»o-darstvom na koncu knjige — ne govori veliko. C^la knjiga je dejansko posvečena fašizmu, fašističnemu gospodarstvu in korporativnemu sistemu, kakor si ga je zamislila in ga ureja fašistična Italija. To je v toliko potreba poudariti, da ne bi površen čitatelj iz Zebotove knjige sklepal, da celotna stvarnost korporativno misli pač predstavlja fašizem, in da boritelji za korporativni družabni in gospodarski red nimajo drugačne rešitve kot izhod iz liberalnega gospodarstva, kakor jo je nakazal fašizem. Tudi pisatelj ni tako mislil, ki kljub temu, da do mnogih pojavov v fašizmu in fašističnem gospodarstvu zavzema očitno pritrdilno stališče, — kaT je tudi objektivno opravičeno, — se vendar mestoma oddaljuje od fašističnega nazora in postavlja drugačno mišljenje. Avtor nam v knjigi tako prikazuje en poizkus s korporativno idejo, to je fašističen, v upanju, da mu bo sčasoma mogoče isto idejo osvetliti še z dragimi tovrstnimi eksperimenti: portugalskim, švicarskim, holandskim, begijskim itd., in tako T>odati celoten prikaz korporativnega gospodarstva. Zaenkrat pa je v glavnem obdelal le fašizem in njegovo gospodarstvo. Snov nam je tako že sama po sebi razpadla v dva dela: v prvem delu govori o fašizmu, v drugem pa o fašističnem korporativnem gospodarstvu. Eno in drugo je obdelano zelo izčrpno in je pisatelj nakopičil izredno veliko gradiva. Najprej nas seznani z zgodovino fašizma, kako se je postopoma boril za oblast in njegovo ideologijo, ki je tudi polagoma zorela v boju z ma-terializmom, liberalizmom in njegovo formalno demokracijo. Potem razpravlja o fašistični driavi, o njenem pojmovanju človeka in družbe in njeni totalitarnosti, ki se zrcali tudi v notranji zgradbi državne oblasti. V nadaljnem preide k opisu fašistične korporativne zamisli, k fašističnim kor-poracijam in 6e po&ebno obširno pomudi ob no- Slovenska številka sarajevskega »Pregleda« Sarajevski »Preglede, ki ga urejuje dr. J. iferšič. znan tudi v Sloveniji kot profesor na gimnaziji v Kranju, je izšel — kot smo poročali — v dvojni številki pod naslovom: Slovenija in Slovenci z bogato vsebino, ki naj pokaže naše življenje in naše kraje od raznih strani, gledanih s slovenskimi očmi. Tako je dr. Melik predstavil zemljepisni položaj Slovenije, prof. Novak Vilko pa še posebej Prekmurske Slovence. Tu pogrešamo članek o slovenski zgodovini. Dr. Cermelj je predstavil Slovence in Hrvate pod Italijo, Filip Uratnik položaj delavstva v Sloveniji, Dušan Ker-mavner pa odmev delavskega gibanja v slovenskem kulturnem življenju, kjer jHiftavlja Cankarja >med prve slovenske socialistične mislece in ga tudi med njimi postaviti na prvo mesto.« V svojem članku pokaže rast tretjega tabora v Sloveniji med liberalci in klerikalci — socialističnega; ta je dobil veliko zaslombo v literaturi najmlajše dobe, ki je zopet odkrila v Cankarju »ideološkega« proletarskega borca. Ta mladina se je »orientirala v duhu naprednih socialno-po-litičnih teženj svojega časa, ki so v skladu z naj-boljšimi tendencami slovenske kulture, ter daje sedanji kulturi tak pečat, da so obe, nedavno dominantne konservativne ideologije danes v položaju očevidne defenzive.« Članek ja tudi pisan s stališča te najnovejše struje, ki jo predstavlja tudi sarajevska revija sama. Ivan Bratko piše o krizi slovenske vasi. Prof. Kidrič pa o Prešernu kot iniciatorju slovenske književnosti. Božidar Borko da lep pogled v današnjo slovensko književnost, vendar smo te misli, da bi med povojnimi dramatiki in pesniki — in to najboljšimi — moral biti imenovan tudi Stanko Majcen in med pripovedniki boli podarjeno domačinstvo .laneza •Jalna (novele). l)r. Bratko Kreft je opisal tradicijo slovenske dramatike, ki se je začela z Linhartom v ognju francoske revolucije in je to revolucionarnost vzdrževal Cankar in jo hoče tudi novo r>okolenje... »V Sloveniji kljub zunanjim videzom ni vse tako mračno in črno, kakor se morda zdi komu izven njenih meja« V post seriptumu pa dobro opozarja na pot, kam pelje ignoriranje slovenske dramatike pri Srbih in Hrvatih: v ignoriranje njihove dramatike tudi pri nas. »Šilo za ognjilo!« Josip Ribičič piše o tradicionalni podeljenosti v svetovnih nazorih tudi v otroški knjževnosti, pa je »Novi rod« in za njim :-Naš rod« prekinil s tradicijo in osvojil slovenski mladinski trg. Tako je ves članek pisan zaradi »Našega roda< ne glede na to, da ni vsa mladinska književnost samo v revijah, temveč tudi druge založbe izdajajo lepa in pomembna mladinska dela. F. Bezlaj je označil razvoj slavistike pri Slovencih v delu profesorjev Prijatelja, Kidriča, Ramovša in Nahtigala. Marijan Lipovšek je prikazal sodobno slovensko glasbo. Angela Vode-tova slovensko ženo kot socialnega delavca, kjer pa govori samo o »Slovenskem ženskem društvu« in »Ženskem listu«. Krščansko žensko zvezo se omenja samo na koncu, ker edina ni podpisala spomenico Slovenskega ženskega društva po potrebi »edinosti v usodnih trenutkih narodnega življenja«. Pesmi so pripevali Franc Albreht (Le molk, pismo Petru Bezruču). A. Gradnik (Orel in smreka), Anton Vodnik (Skozi vrtove). Mile Klopčič (Tri otrokove želje) ter Tone Seliškar (Obup). Prozo predstavljajo Kraigher: Pekel-vice-raj (novele o zaljubljenosti dekana in njegovi borbi z vzdržnostjo). Ingolič: Petrnnova smrt (odlomek iz romana Na splavih, ki je bil priobčen že v Obzorjih), Mrzel: Bog v Trbovljah, in Ciril Kosmač: Kruh. To bi bili glavni članki in leposlovje. V pregledih in zapiskih pa je napisal urednik dr. Kršič oceno 1'etretovega ilirizma. Rakočevič je opisal slovenske kulturne ustanove (univerza, akademija, galerija, opera in drama itd.) ter tudi izdajateljsko aktivnost v Sloveniji, tranji zgradbi korporativnega sistema v fašizmu. ob njegovi pristojnosti in dejavnosti. S tem je prvi del knjige (136 strani) zaključen. Ako je prvi del posvečen nekako splošnim vprašanjem, ki nas uvajajo v poznanje fašistične Italije in socialne pleti njenega korporativizma, se pisatelj v drugem delu knjige loti dosti težje in tudi poznavalcem fašistične Italije manj znan« snovi, namreč gospodarske strani fašističnih kor poracij in njihovega poslovanja. Ta del knjige je gotovo še zanimivejši in nudi bogato snov za študij izredno zapletenega gospodarskega sestava fašistične Italije. Razumljivo je, da totalitamost fašistične države odseva prav posebno tudi v gospodarstvu. Izravnalna tehnika, ki se je spretno t>oslužuje vsemogočna država, naj ustvari »socialni mir« in »socialno pravičnost«. Političnim in socialnim vidikom jo podrejeno tudi gospodarstvo, ki ne predstavlja več onega samoupravnega l>odročja v javnem življenju kakor v liberalni državi. Fašizem sicer pozna v načelu zasebno last, a ji naloži najširšo socialno vezanost, priznava zasebno gospodarsko pobudo, toda nad njo bdi avtoritarna država. Korj>oracije so organ totalitarne države, ki z njihovo pomočjo razmešča delavstvo, uravnava proizvodnjo in plače, narekuje cene, regulira porabo, določa izvoz in uvoz, dodeljuje kredite in se briga za socialno zavarovanje. V poslednjih letih se Italija mnogo trudi, da bi čim bolj dvignila agrarne proizvode v svrho čim popolnejše samopreskrbe. Italijansko gospodarstvo zadnjih let kaže zaradi političnih razmer (vojska v Abesiniji, sankrije, silno oboroževanje) v mnogoč^m znake popolnega vojnega gospodarstva in je zaradi tega težko vedno presoditi, ali so razne gospodarske pomanjkljivosti in težave, ki se javljajo, posledica organske napake v njenem korporativnem sestavu, ali pa le odsvit izrednih političnih razmer, v katerih živi današnja Italija. Avtor zaključuje delo z nekaterimi posrečenimi kritičnimi opombami o korpo-rativizmu, v katerem pa slej ko prej vidi izhod iz sedanje ospodarske zmede. Želeti je, da bi dr. Žebot svojo sedanjo knjigo izpopolnil še z novimi razpravami o korpora-tivnih poizkusih v sodobnemu svetu. Pričujoča knjiga je sicer pisana v nekoliko težkem, mestoma preveč zgoščenem slogu z uporabo gotovo pretiranega števila tujk, nudi pa vsekakor prav ogromno snovi, ki je zbrana z veliko skrbnostjo in vešče obdelana. Knjiga bo tako dobrodošla ne le onim, ki se pečajo z družabnimi in gospodarskimi vprašanji, ampak tudi ostalemu našemu razumništvu, ki ima smisel za znanstveno čtivo. Zaradi tega knjigo dr. C. Žebota toplo priporočamo. Dr. Ahčin. Poslednje besede iz jeklenega groba Pet brzojavnih lističev v usnjatem ovitku posadke iz podmornic« »Thetis« kjer omenja dvakrat napačno, Ha pisatelj Finžgar urejuje mladinski list Mladiko. Marijan Lipovšek daje pregled slovenskega alpinizma. K. organizacijo slovenske vasi. Zanimiva je kronika ter tudi urednikov zagovor.. Večina člankov je zbral in prevedel dipl. phil. Milan Rakočevič, časnikar v Ljubljani. — Kakor smo hvaležni sarajevskemu »Pregledu« za to dvojno številko, posvečeno slovenskim problemom, se vendarle ne moremo ubraniti močnega in mučnega vtisa, da je gradivo preveč enostranska izbrano in slovenska problematika pokazana samo z ene strani, ter tako ne zajame in ne predstavi celotnega naroda. * Umestna zamisel. Znano je, da umetniki nikoli že po svojem bistvu niso trgovci in so največkrat žrtev raznih špekulantov. Saj je znano, kako je slovenski mecen izplačal našega slikarja in mu za slovo še naročil, naj čimprej umre, da bodo slike dobile primerno vrednost. No, da bi bilo ustreženo ne le umetnikom temveč tudi publiki, ki vse premalo pozna snovanje in ustvarjanje naših slikarjev in kiparjev, je pa Kos Anton napravil v pasaži nebotičnika nekakšno stalno razstavo, ki bo dostopna v vsakem času in vsem ljudem. Razstava ima namen, posredovati med ljudstvom in umetnikom, torej ustvarjati vez, ki je bolj ko kdaj vprav danes potrebna, saj vemo, v kakšnih razmerah morajo nekateri umetniki živeti, ko se bohoti šušmarstvo. Ta stalna razstava in nekakšna posredovalnica ima socialno kulturni značaj jp je prav, da se uvažuje in podpira. In prav bi bilo, da se za to ustanovo zavzame zlasti tisti del publike, ki premore denarno kaj več. Našim zavednim občanom naj krase stanovanja domača umetniška dela. Ustanova te stalne razstave je umestna zamisel, ki je pognala iz današnjih razmer in ki bo koristila tako razmahu slovenske kultu re in kakor zboljšanju življenjskega standarda našim umetnikom. Jožet Golabek: Dzieje narodu Inžvrkiego. Ka-towice 193!), str. 54. Profesor jugoslovanske književnosti na univerzi v Varšavi, dr. J. Golombek, ki je letos imel uspešno predavateljsko turnejo po Jugoslaviji in tudi v Ljubljani, je pred kratkim izdal tudi posebno brošuro o Zgodovini lužiskega naroda, ki prav zdaj doživlja svoje najbolj tragične dogodke. Prof. Golombek spada namreč med tiste slaviste, ki posvečajo vso pozornost tako južnim kakor tudi zahodnim Slovanom ter pridno zasleduje češke in slovaške, kakor tudi lužiške dogodke. S prof. Taszyckim spada med največje ljubitelje lužiških Srbov in njihove propadajoče kulture. V tej svoji priložnostni brošuri zasleduje v prvem poglavju usodo polabskih Slovanov od po-četka, ko stopajo v zgodovino in so za kralja Sama bili zadnjikrat združeni z drugimi Slovani v močno državnost, ter tudi poznejše boje z Nemci, ki so jim, vsilujoč vero, grabili narodnost. Po čudežni življenski sili je ostal otok v Lužici, ki se je znal tudi kulturno uveljavili. Prof. Golombek zasleduje vse te pojave kulturnega delovanja do 1848 (ustanoviteljev Matice, časopisov, povesti itd.). V drugi polovici pa nas seznanja tudi s politično delavnostjo lužiških Srbov od 1. 1848 dalje do zadnjega časa, ki izzveni v najtemnejših barvah: »Posebno težko je padlo na Srbe leto 1937, ko je režim sklenil, da popolnoma zatre vsako narodno delovanje naroda, ki ima 150.000 oseb. Začelo se je z aretacijo pomembnih kulturnih delavcev (Morcinek, Cyž. Skala) ter z zaporom tiskarne v Budišinu kakor tudi knjigarne (vse knjige so odpeljali neznanokam), z uničenjem Srbske Matice ter vsega srbskega tiska (Srbske novine. Pomagaj Bog, Lužica, Naša Domovina. Srbski študent. Misijonski glasnik in Časopis Matice srbske). Tako stanje vlada sedaj že kaki dve leti in ni videti,, da bi se kako zboljšalo. Ne vemo, kakšno usodo prinaša Lužičanom bodočnost, v vsakem primeru pa je vreden občudovanja ta mali naro-I, ki je kljub nasilju in preganjanju ohranil toliko živ-ljenske moči in ni obupal nad svojo narodnostjo.« Iz Londona poročajo 9. julija: Na prijavnih obrazcih, kar s svinčnikom vrženo na papir, so napisane poslednje besede posadke iz podmornice »Thetis« za zunanji svet. Ob spoštljivem molku v razpravni dvorani preiskovalnega odseka Theti-»ove nesreče, so prebrali to poslednje sporočilo posadke. Vsa prevzeta je strmela dvorana na mali rjavi usnjati ovitek v roki predsednika, kamor je inženir Glenn, ki te je f 99 tovariši vred ponesrečil, zapisal poslednje besede. Dramatične »o okoliščine, pod katerimi to se pojavile te zgodovinske listine največje pod-morniške žaloigre v zgodovini. Ko je bila posadka dognala, da more samo zunanja pomoč spremeniti njih usodo, so sklenili, da spustijo nekoga z Da-visovim rešilnim aparatom kvišku, ki naj bi taiko-rekoč kot živa boja prinesel ves o nesreči. Ob tem času v podmornici še niso vedeli, da so jo od zunaj že našli. Kakor je znano, se je kapitan Oran prostovoljno prijavil, da ga naj pošljejo venkaj. Nato je inženir Glenn pa kratkem posvetu « častniki sestavil SOS sporočilo, ki so ga kapitanu Oranu povezali v usnjatem zavitku na laket. Če bi bil kapitan Oran utonil, bi bilo to sporočilo na njegovi roki še moglo priklicati pomoč. »Mi smo bili takrat V6i prepričani,« je povedal eden od četvorice, ki se je rešila, »da bo kapitan Oran utonil. Upali smo, da bo njegovo truplo najdeno in z njim tudi sporočilo.« Izredno pretresljivo in strahotno eo učinkovale besede, ki jih je predsednik preiskovalne komisije z enakomernim glasom počasi prebral. Tam, kjer je na obrazcu prostor za datum in kraj, je napisano: »Na dnu liverpoolskega zaliva, 140 čevljev globoko. Podmornica je zarita v dno.« Zgoraj na desnem vogalu je za besedo pošiljatelj: »Thetis«. V brzojavnem slogu sledi nato v suhoparnih, kratkih besedah na petih lističih zgodba o nesreči. Lisi Is Prednji celici preplavljeni. Torpedna cev št. 5, zadnja in spodnja vrata, odprta. Celici sta evakuirani. List 2: Potrebujemo močan dcitok zračnega pritiska ali z opremo kake sesalne cevi od zunaj ali z drugimi sredstvi. Lista 3 in 4 sta opremljena s površnimi risbami o legi podmornice in z besedami: »Potrebujemo potapljače.« Sledijo kratka navodila, kako bi se posadka rešila. Slednjič je na peti in poslednji strani opomin: Čuvajte može, ki se dvigajo iz. zadešnje reševalne celice«. Ko je predsednik končal, je ostalo za hip vse tiho v dvorani. Poslednje besede, ki jih je prebral, so poslednje trezne misli 99 jetnikov v jeklenem grobu. Nato je predsednik oznanil: »Razprava •• jutri nadaljuje«. Da dvignejo potopljeno ameriško podmornico »Squalus«, so izgotovili posebne verige, ki tehtajo 5000 kg; vsak člen zase je težak 70 fantov. ŠPORT Odmev BSK-ove zmage Zmaga našega državnega prvaka BSK-a v prvi semifinalni tekmi, ki jo je preteklo nedeljo odigral z madžarskim prvakom Ujpeštom, je odjeknila v srednjeevropskem časopisju. Večina listov poudarja, da je danes naš državni prvak tako močan, da je kos kateremukoli evropskemu klubu. Poročevalci menijo, da bo imel Ujpešt ogromno delo, če bo hotel v Budimpešti poraziti BSK-a z rezultatom, v katerem bo6ta dva gola razlike v njegov prid. Verjetnejše je, da bo BSK-u uspelo tudi v Budimpešti obdržati prednost, ki si jo je bil dobil v Belgradu ter bo izrinil Ujpešta iz nadaljnjega tekmovanja in se kvalificiral za finalno borbo. Poročevalec »Nemzcti Športa« je v svojem listu priobčil obširno poročilo, v katerem ve povedati, da je BSK svojo zmago popolnoma zaslužil in da bi bil ob malo večji sreči prav lahko zmagal še z dvema goloma razlike več. Kakor se zdi, bo BSK v Budimpešti zavzel podobno stališče, kakor ga je bil v Pragi: v prvem polčasu bo najprej z odprto igro poskusil zvišati rezultat v svoj J>rid, potem pa bo igro zaprl ter jo bo znova odprl spet šele proti koncu drugega polčasa. Njegov točno izdelani W-sistem žanje zadnje čase zelo lepe uspehe. Ker je znano, da BSK na tujem še zleipa ni dobil težjega poraza, upravičeno pričakujemo, da bo tudi v Budimpešti obdržal svojo tradicijo. Madžari se sicer nadejajo, da bodo v Budimpešti zmagali z zadostnim rezultatom, toda upanje je svobodno za vsakogar. Prepričani smo, da se bo BSK tudi v Budimpešti odrezal prav dobro. Njegovo moštvo je zdaj v odlični formi. Solidno obrambo ima, odlično halflinijo in izredno gibčen napad, ki zna igrati moderno, to se pravi učinkovito. V sledečem prinašamo nekaj izjav, ki jih je bil za »Nemzeti Šport« v Belgradu po tekmi prestregel njegov poročevalec. F. Langielder je dejal: »To, kar pripovedujejo o BSK-u zadnje čase, ni niti najmanj pretirano.« Branilec Futo: »Nismo imeli sreče. Zelo slab sodnik,« Szalay: »žoge 6C nisem bil niti dotaknil, samo stekel sem počez in tako se je slučajno odbila žoga, ki jo je streljal Božo-vič.« Sodnik Eiba: »Enajstmetrovko sem moral prisoditi, ker se je bil Dubac na dveh metrih oddaljenosti žoge namenoma dotaknil z roka Tekma je bila lepa, krepka in dostojna.« Trener Ujpešta, Gutmann: »Imeli smo slab dan; v Pešti bomo to že pop-avili.« Engel: »Zsengeller je igral slabo. Taktika Ujpešta je zelo nevarna.« Sziklay: »Morda bi bila žoga šla mimo gola, toda Szalay se je bil slabo postavil.« Kocsis: »Zelo sem jezen na Zsengellerja.« Trener BSK, Mesaroš: »BSK je dobil ,gole iz marmelade'. Mislim, da enajstmetrovka ni bila pravilno prisojena. Prvič se je vse skupaj dogajalo na šestnajstercu, drugič pa tudi roka ni bila namerna. Obe moštvi sta igrali nervozno. BSK je itfral t večjim navdušenjem ter je zaslužil zmago.« Božovič: »Ujpešt je igral zelo dobro. Dobri otroci so ujpeštanski fantje.« Gliio-vičj »Rezultat je realen. Sodnik je napačno prisodil enajstmetrovko, sploh pa je večkrat sodil Uj-peštu v korist.« Kika Popoviči »Sodnik je oškodoval BSK, enajstmetrovka je bila krivična. Tudi pred golom Ujpešta bi bil moral radi enakega prestopka prisoditi enajstmetrovko. Nočem napovedovati, kakšen bo rezultat v Budimpešti.« Arany: »Nič nas ne moti poraz; v Budimpešti ga bomo že popravili.« — Menimo, da so časi, ko se je dalo absolutno računati na prednost domačih tal tudi z ozirom na jugoslovanske klube, ki so bili na glasu, da le doma igrajo dobro, v tujini pa izgubljajo, že minuli. Dandanašnji so naši klubi, ki so dovolj igrali tud: po inozemstvu, tako močni in tako ru-tinirani, da tuje igrišče zanje ne predstavlja več bistveno, ampak Ie postransko važnega taktorja. Madžari so z ozirom na nedeljsko povračilno tekmo, ki jo bo BSK moral odigrati v Budimpešti, kakor vidimo, precej samozavestni. Upajmo, da se ta samozavest ne bo pokazala za upravičeno. Za tekmo seveda že zdaj v Budimpešti vlada veliko zanimanje, saj je Ujpešt najpriljubljenejši madžarski klub. Zanimiva bo primerjava med BSK-om in med FC Bologno, ki bo igrala s Ferencvarošem: oba kluba, BSK in FC Boiogna gresta v Budimpešto z enakim naskokom: z dvema goloma. S temi besedami konča prof. Golombek svoj kratki pregled lužiškosrbske zgodovine, žalostne zgodovine najmlajšega slovanskega naroda, edinega še manjšega slovanskega naroda kakor pa smo ml. td Nekaj novic z vseh strani V Bologni je bila v nedeljo seja Srednjeevropskega pokalnega komiteja. Na seji so med drugim sklenili, da bodo upoštevali pritožbo Am-brosiane zaradi mejnega sodnika g. Vasa. Sklenilo se je, da omenjeni sodnik ne bo več sodil na letošnjih srednjeevropskih pokalnih tekmah. Niso pa sprejeli pritožbe Ujpešta, ki je zahteval, da sodnik g. Eiba letos ne sme soditi v srednjeevropskih tekmah. Komite je odločil, da g. Eiba lahko sodi, ker je bil prijavljen za sodnika v teh tekmah. Na seji so med drugim tudi še sklenili, kje bo odigrana morebitna tretja tekma za srednjeevropski pokal, če bo potrebna. Morebitna tretja tekma med Ferencvarošem in Bolocno bo odigrana v Pragi ter jo bo sodil češkoslovaški sodnik g. Christ. Morebitna tretja tekma med Ujpeštom in BSK oni pa bo odigrana v Trstu. To tekmo pa bo sodil italijanski sodnik g. Dattilo. Tretja tekma bi morala biti odigrana že dne 19. julija. V priredbi Kraljevskega italijanskega avtomobilskega kluba so bile v nedeljo na Reki velike avtomobilske dirke za prvenstvo. Treba je bilo prevoziti 25 krogov po 6 kilometrov. V toku dirk so odstopili štirje dirkači, med njimi tudi Nemec Pietsch, ki so ga nekateri smatrali za favorita. Prvak Italije je postal Villoresi s časom 1 ura 10 minut 41 sek. in ena petina. Tekem se je udeležilo vsega skupaj osem dirkačev. Prireditev je uspela v vsakem pogledu. Dirka za »Veliko nagrado Masaryka«, ki j© bila prvotno napovedana za 24. september, je bila preložena na naslednje leto. V Bordeauxu je prišlo do precejšnje senzacije na profesionalnem teniškem turnirju med francoskimi in ameriškimi profesionali. Francija je premagala Ameriko z 2:1. Pri tej priliki je Francoz Henry Cochet premagal Amerikanca Do-nalda Budgeja z rezultatom 6:3, 5:7, 7:5, Ramil-lon (Francija) je premagal Tildena (Amerika) s 6:4, 8:6, Budge in Vines pa sta zmagala nad Francozoma Cochetom ter Ramillonom gladko z rezultatom 6:2, 6:2. Včeraj ob desetih dopoldne je bil v Parizu start za vsakoletno največjo biciklistično dirko na svetu, — »Tour de France«. Tri tedne spremlja to dirko vsa francoska, ne samo športna javnost, z največjo pozornostjo. Cele karavane časnikarjev m fotografskih reporterjev spremljajo ves čas dirko. Vsi veliki listi pošljejo ekipe reporterjev z več avtomobili, motocikli, pa tudi s posebnimi aeroplani. Letošnje »Tour de France« se je udeležilo 79 dirkačev, ki pripadajo petim narodnostim ter so razdeljeni na deset ekip: dve belgijski, ena švicarska, ena luksemburška, ena holand-ska in pet francoskih. Udeleženci bodo morali prevoziti progo, ki je dolga 4224 kilometrov po etapah in sicer v času od 10. do 30. julija. Prva etapa te dirke je vodila iz Pariza v Cannes ter je merila 215 kilometrov. Na tej etapi je zmagal Francoz Fournier, ki je za 215 kilometrov porabil <5 ur 21 min in 59 sek. Drugi je bil Belgijec Maes, tretji Belgijec Kint. Favoriti so letos Belgijci. Vseh pet prvenstvenih naslovov v Wimbledo-nu je bilo letos oddanih Amerikancem. V moškem singleju je zmagal Bobby Riggs nad svojim rojakom Ellwoodom Cookejem, v ženskem singleju je zmagala Alice Marble nad Kay Stammersovo s 6:2, 6:0. V moškem doubleju sta zmagala Riggs in Cooke nad Angležema Harejem in Wildejem s 6:3, 3:6, 6:3, 9:7, v ženskem doubleju sta zmagali kakor lansko leto Marble in Fabyan nad Ja-cobsovo in Yorkejevo s 6:1, 6:0, v mešanem doubleju pa sta zmagali Alice Marble in Bobby Riggs nad Brownovo in Wildejem z 9:7, 6:1. Sijajen čas je postavil v teku na 800 m nemški tekač Rudolf Harbig, ki je v nedeljo v tekmah za nemško prvenstvo v Berlinu pretekel to progo v času 1 min 49 sek in 4 desetinke. Ta čas je celo za desetinko sekunde boljši kakor čas, ki ga je bil zadnjič postavil njegov veliki italijanski tekmec Mario Lanzi. Za srečanje med Unzijem in Harhigom vlada izredno zanimanje. Oba nasprotnika bosta trčila drug na drugega ob meddržavni lahkoatletski tekmi med reprezentancama Italije in Nemčije. Nekateri menijo, da bo pri tej priliki zrušen svetovni rekord na 800 metrov, ki ga ima zdaj Anglež VVooderson s časom 1 min 48 sek 4 deset. Mladinski tabor 15. in 16. juiiia v Novem mestu 1939 ...................................n............. Znižana voznina Generalna direkcija drž. žel. v Belgradu je i odlokom GD St. 51.099-39 z dne 19 junija 1939 odcMla 75% popust na železnicah vsein članom FQ in članicam DK ter 50% popust vsem ostalim udeležencem mladinskega tabora v Novem mestu. Ugodnost velja za prihod v Novo mesto od 13. do 10. julija, za povratek pa od 16. do 18. julija. Člani FO in članice DK se izkažejo na vstopni postaji e članskd legitimacijo ter kupijo polovično vozovnico in obrazec K 14. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa si preskrbe taborni znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi za brezplačen povratek ix> isti progi, po kateri so dopotovali. Ostali udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozovnico in obrazec K 13. Vozovnico shranijo, v Novem mestu pa si preskrbe taborni znak in potrdilo o udeležbi na taboru, kar jim služi za brezplačen povratek po isti progi, po kateri so dopotovali. Vozni red Telovadci in telovadkinje prihajajo v Novo mesto z naslednjimi vlaki: udeleženci ob gorenjski, kamniški, notranjski in vrhniški progi imajo ugodne zveze z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.35 in prihaja v Novo mesto ob 15.47. S tem viakoni prihajajo tudi vsi telovadci vzdolž dolenjske proge. Na isti vlak ima priključek tudi vlak, ki odhaja iz Kočevja ob 12.15. Telovadci iz mirenske doline naj se poslužijo vlaka, ki odhaja iz Sevnice ob 11.00 in prihaja v Trebnje ob 12.35. Telovadci s štajerske imajo najugodnejšo zvezo preko Ljubljane in naj se poslužijo vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 9.16, s Zidanega mosta ob 11.58 in prihaja v Ljubljano ob 13.22. Belokranjci pridejo v Novo mesto z vlakom, ki odhaja iz Metlike ob 11.20 in prihaja v Novo mesto ob 12.35. Udeleženci, ki pridejo na tabor v nedeljo zjutraj, naj se poslužijo naslednjih vlakov: udeleženci vzdolž dolenjske progo vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 in prihaja v Novo mesto ob 7.27. Na ta vlak imajo priključek udeležepci a proge Zidani most-Ljubljana z odhodom s Zidanega mosta ob 3.52 in prihodom v Ljubljano ob 5.10. Dalje ima zvezo s tem vlakom vlak, ki odhaja iz Kočevja ob 4.00 ter vlak, ki odhaja iz £>L Janža ob 5.49. Belokranjci imajo vlak z od- Sprejemni izpit za učiteljišče Za sprejem v I. razred učiteljišča se lahko prijavijo razen učencev gimiiaaij z opravljenim nižjim tečajnim izpitom tudi absolventi meščanskih šol, ki so opravili zaključni izpit z odlitnim ali pra6 dobrim uspehom in ie niso stari 18 let. A učenci meščanskih šol morajo jeseni pred sprejemom narediti 6ej sprejemni pismeni in ustni izpit iz slovenščine in ustni izpit iz matematike. Ker se dogaja, da dijaki ne vedo, s kakšnim znanjem morajo priti k omenjenemu izpitu, naj Vodarn tukaj ob kratkem nekaj pojasnil. Pri pismenem izpitu iz slovenskega jezika mora učenec pokazati dobro znanje slovnice in pravopisa, a tudi sposobnost za lepo in lahko izražanje. Upošteva se pri oceni tudi zunanja oblika nalog. Pri ustnem izpilu iz narodnega jezika mora pa kandidat pokazati, da ima jasne pojme o pravo-rečju; o razmerju med glasom in črko in da dobro pozna glavna pravopisna pravila; točno mora poznati besedne vrste, njihove oblike ter njih rabo. Predpisi dalje zahtevajo dobro poznanje stavka: prostega in zloženega; vrste priredij in vrste odvisnikov. Iz književnosti pa je treba pokazati samo pregledno poznanje glavnih naših pisateljev. Pri teh izpitih tedaj od dijakov ne zahtevamo, da bi razkazovali bogve kakšno učenost iz literarne zgodovine in iz teorije knjižnosti, pokazati pa morajo trdno znanje v temeljnih vprašanjih slovenske slovnice. To je treba poudariti, ker se dogaja, da zna kandidat govoriti o vsem mogočem — eicer navadno površno in brez razumevanja — a ne loči črke od glasu, ne pozna ne besednih vret ne etavčnih členov, ne loči glavnih stavkov od stranskih itd. — Zgoraj navedeno snov je seveda treba poznati samo v obsegu, ki je predpisan za nižje razrede srednjih šol. Najlepše je obdelana v »Slovenski čitanki in slovnici za drugi razred srednjih in njih sorodnih šol< (sestavili Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar), le obdelavo glagolskih vrst hodom iz Metlike ob 5.06, zaprosili pa smo železniško ravnateljstvo, da uvede na tej progi ta dan delavski vlak z odhodom iz Črnomlja ob 0.3«, kar Je ielezniika direkcija odobrila. Gorenjci, Notranj-ci in Štajerci pridejo v Novo mesto prejšnji dan. Za povratek služi za udeležence s kamniške proge vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 18.15. S tem vlakom naj se vrača tudi mladina pod vodstvom svojih voditeljev. Za vse ostale udeležence i»o najprimernejši vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob 20.20 in prihaja v Ljubljano ob 22.45. S tem vlakom imajo zvezo vlaki proti Št. Janžu, Jesenicam, Mariboru, Rakeku in Vrhniki. Za udeležene s kočevske proge smo zaprosili za poseben vlak, ki bo odhajal iz Grosuplja ob 22.20. Belokranjci se vračajo z vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 21.32 in prihaja v Metliko ob 22.48. V6i vlaki bodo zadostno ojačeni. Lepaki Opazili amo, da so nekateri odseki pustili ležati poslane lepake doma in niso poskrbeli, da se izobesijo. Prosimo, da nemudoma to 6tore. Izobesi It jih na vidnih mestih 1 Godbe Godbe bodo silno poživile slavnostni 6prevod skozi mesto v nedeljo dopoldne. Zato prosimo, da v sprevodu sodelujejo vse naše godbe, ki jim je količkaj mogoče udeležiti se tabora. .V sprevod jih bo uvrstilo vodstvo. Konjeniki .narodne noše, kolesarji Pri sprevodu sodelujejo konjeniki v krojih ln narodnih nošah. Konjeniki, udeležite se sprevoda v čim večjem številu 1 Narodne noše bodo razvrščene po skupinah. Posebne skupine bodo tvorile belokranjske, gorenjske In ziljanske narodne noše, skupina gojena z Male Loke in druge skupine. Kolesarji naj svoja kolesa okueno okrase. Za kolesa bo pripravljena garderoba v bližini stadiona. Vsem prijateljem naše mladine! ■ Porabite zadnje dni za čim večjo agitacijo za mladinski tabor v Novem mestu. Od ust do ust naj gre geslo: 15. in 16. julija vsi v Novo mesto, da bo tabor čim sijajneje uspeli Glavna kolaktura Dri. razr. loterije si je treba ogledati po Breznikovi Slovenski slov-nicL Pri izpitu iz matematike mora kandidat dokazati, da zna dobro računati z decimalnimi številkami in navadnimi ulomki kakor tudi z občnimi in relativnimi števili, kolikor je potrebno za njih uporabo pri reševanju enostavnih enačb prve stopnje. Poznati mora lastnosti geometričnih likov (keka, trikotnika, četverokotnika, ninogokotnika in kroga) in glavne lastnosti geometričnih teles. Kandidat mora znati okretno ravnati z geometričnimi potrebščinami pri reševanju konstrukcijskih nalog. Vse to seveda v obsegu programa za nižje razrede gimnazije. Igr. VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočila izžrebani dne 11. julija sledeči dobitki: Premijo od 505.000 din je zadela srečka št. 83716, 200.000 din št. 6212, 100.000 din it. 8700, 60.000 din št. 25258, 50.000 din št. 39664, 40.000 din št. 90945, 12.000 din it. 45108, 63474, 66309, 85417, 95233. 8.000 din itev. 4249, 8174, 20503, 26529, 37398, 39057, 60988, 83998, 91421, 93236. 5.000 din it. 19568, 26155, 34312, 38424, 40950, 44093, 52025, 53130, 57189, 63227, 63718, 64726, 65097, 68236, 74676, 74817, 80013, 86775, 78820. 2.000 din itev. 1646, 9985, 13652, 14186, 16088, 16125, 26450, 29264, 29421, 30683, 31349, 33212, 36235, 37843, 38120, 41810, 51899, 53901, 56104, 62603, 63280, 65786, 70187, 71738, 72286, 88101, 90983, 93365, 98564, 98635. Nadalje je bilo Izžrebanih še preko 1000 dobitkov po 1000 din. — Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, dobitke lahko takoj dvignejo. Naslednje zaključno žrebanje V. razreda bo trajalo 20 dni, in to od 12. avgusta do 9. septembra, in bo izžrebanih 36.000 dobitkov v skupnem znesku 56 milijonov 946.000 din. IZOLACIJA PROTI VLAGI. TEMPERA« TURNIM SPREMEMBAM IN ZVOKU PRODAJNA ZALOGA V LJUBLJANI MATERIAL trg. družba z o. z. Ljubljana, Tyrševa c. 3Aa Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?! Afrika se bo v peska zadušita Iz Pariza poročajo, da se francoski listi bavijo s senzacionalnimi članki o nevarnosti, s katero Sahara ogroža Afriko. V pustinjah in savanah, ki so južno od Sahare, je gladina talne vode zmeraj v večii globini, medtem ko reke in potoki nenadoma spremenijo svojo staro strugo in se obrnejo drugam. Hkrati je v raznih krajih zmeraj manj rastlinstva. Južni del neskončne puščave ' je prav tak kakor peščeno morje, ki se venomer vali dalje tako da 6o morali celo vojaške postojanke izprazniti. Peščene sipine so polagoma prekrile oaze in so zadušile še poslednji ostanek rastlinstva. Gladna, žejna dežela se razteza od obzorja do obzorja in se bolj in bolj veča. Učenjaki so dognali, da se puščava od 15. stol. dalje razširi vsako leto od 3000 km še za en km. Da bi preprečili to prodiranje peščenih valov, so Angleži in Ffatlcozi zasadili na vsej peščeni frpnti 12 km širok gozdni pas kol nekako obzidje, za kar so potrebovali 16 milijard dreves in armado več 100.000 delavcev. Le tak orjaški pas gozdov bi mogel preprečiti širjenje puščave in vzpostaviti deževno podnebje. Čuden časopis V ameriških Združenih državah izhaja časopis, ki objavlja samo poročila o zločincih in njihovih zvijačah. Ta list ima jako resne čitatelje. Ameriški lastniki hotelov so naročeni na ta list, da so zmeraj opozorjeni na delovanje hotelskih tatov in o njihovih najnovejših trikih. Samega sebe je kloroformiral V Londonu živi zdravnik, ki je iofiral svoj lastni avto, ko se je peljal k bolniku. S seboj je imel steklenico kloroforma, a na vožnji se jc steklenica odmaiila. S plinom, ki je uhajal iz steklenice se je zdravnik omamil in je z avtom zadel v drug avto, pri čemer sta bila oba avta poškodovana. Sodiiče je zdravnika oprostilo, vendar je moral plačati 84 šilingov škode. Stara — dobro vpeljana Kamnoseška delavnica v Skoplju se proda, ali se sprejme druiabnik-strokovnjak Potreben kapital 200.000 dinarjev Reflektanti naj se zglasijo v upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika 1940« Vzajemna posojilnica r. t. z o. s. f Ljubljani, niklošiceva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4 % do S % po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka) Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Inserirajte v ,.Slovencu" I SLEPEC Datcktivaka povest 23 Počakal sem trenutek in nato potrkal na Bteklo.^ Uržkono je bil ropot, ki 6em ga bil napravil, mnogo manjši, nego sem ga čutil zveneti v mojih nervozno občutljivih ušesih. Prostor je bil tako skrivnostno tih. Celo megla 6ama je bila videti kakor okamenela, kajti bila je težka in debela, tako da si v duhu čutil nekakšno težavo, če si hotel z roko seči vanjo. Pa se vendarle nisem mogel pripraviti do tega, da bi iznova potrkal, ko ni bilo nobenega odziva. Namesto tega sem stopil na stopnico in skušal pokukati v prostor Zdaj pa sem opazil, da je notri neka temna z zavesami zastrta vdolbina; a ker se zavese niso čisto stikale, mi je odprtina med njimi dovoljevala diagonalni pogled v notranjščino za njimi. Razločil sem lahko žarenje ognja nad hrbtiščem vsem stoječega ležalnega slola, soba sama pa jo bila videti nenasta-njena. Mislil sem si. da je nemara moj vabitelj zaspal na tislem ogromnem stolu poleg ognja. Ko sem se spet malo zamislil, kaj naj bi storil, eem iznova glasneje potrkal na steklo. Zdelo se mi je, da je zdaj na votli, stekleni ropot odgovoril odmev za mojim hrbtom. To domnevo je nedvomno povzročila kakšna visoka vzporedna stena za menoj, ki je v taki noči nisem mogel opaziti; a odmev. ki je na ta način prišel izza mojega hrbta, me je tako preplašil, da sem nehote odpahnil steklena vrata ter stopil naravnost v sobo. Moj prvi pogled mi je povedal, da Jo tu nekaj narobe. V sobi je bila nedvomno nekakšna borba. Težka zavesa je bila namreč, kakor sem zdaj opazil, na pol odtrgana od svojega pripenjališča; neka miza v hiši je ležala prevrnjena na tleh, a na njenih kvišku štrlečih nogah je slonel prekucnjen raztegljiv zaslon. Soba sama je bila vsa v nereda: kup razmetanega pohištva, nekoliko polomljenih stolov a čudno svetlikajočimi ee belimi razami na nalomljenih mestih, malone vse je ležalo v neredu na tleh ali pa stalo v neprimernih kotih. Nekam strahotno jo bilo videti v sedanji skoraj ledeni tišini vse te dokaze o nasilnem premikanju. Samo ena stvar je bila videti na svojem pravem mestu — debela hrastova miza, pokrita s knjigami in pisalnimi potrebščinami, ki je stala peči nasproti. Ko sem jo radovedno ogledov-sl, je nenadoma zaprasketal ogenj in migljajoči pobllsk steklenega plamena je osvetlil zasenčeni konec podolgovate ntlze. Pa še neka drugega je ta hip priklenilo naso moje oko, nekaj, kar je štrlelo na oddaljenem koncu Izpod mize — človeSka noga. Da. človeška noga. pri kateri Je prav ta hip na navzgor obrnjenem palcu žarko zamigotala na la-kaatem obuvalu luč od peči. Ne morem povodati, kako dolgo sem slrme.1 v tisti čevelj. Bržkone sem pričakoval in upal, da se bo premaknil pred mojimi očmi. Bili so trenutki, v katerih bi bil mogel priseči, da se je res premaknil. To je morala biti očesna motnja, povzročena po svetlobnih žarkih, ki eo presledkoma migljali na blestečem se palcu, ko je jela svetloba prodirati do njega. OsrČen (>o domnevi, da se noga giblje, sem se odplazil okoli mize na drugo stran ter našel — no, trden dokaz, da se noga ni gibala in da se ne bo gibala nikoli več. Truplo, ki je vznak ležalo ondi In imelo eno nogo nerodno podvito pod seboj, roke iztegnjene. In dlani obrnejene kvišku, je bil gospod Po«i8ouby Paget. Na belem nagubanem oprsju njegove srajce je bil temnordeč okroglast madež, na sivi, debelo-dlakasti indijski preprogi pa luža svetlordeče krvi. Povsem jasno m! Je bilo. da Jo mrtev. Prepo-gostokrat sem bil navzoč pri sodiščih in sodnih preiskavah ln preveč aetn hil ie slišal o znakih in pojavih smrti, da ne hI bil o tem prepričan. In na mah ko sem bil prepričan o njegovi smrti, sem plaflil odondod, da b| ott spravil pokonci hišo. Ko pa sem bil zunaj sobe, eem sprevidel, da jo hiša zavita v popolno temo. na sem v naglici začel štorkljati in motoviliti okoli, da bi bil poiskal stopnišče zadaj ter prišel do prostorov za slu-žinčad. Kajti čeprav mi jo bilo znano, da je Pon-sonby Paget vdovec, sein vendarle mislil, da bi bržkone utegnili kakšni sorodniki stanovati v njegovi hiši, pa sem sodil, da bi bilo varneje prrti najprej v stik s kakšnim domačinom. Naključje pa je hotelo, da so prej našli domači mene. kakor pa jaz nje: kajti ko sein po stopnišču štorkljal k prostoru za uslužbence, se je prikazal na vrhu stopnic neki moški v sami srajci in hlačah. V eni roki je držal svečo, v drugi grebljico. »Kaj pa hočete?« je zakričal e tresočim se glasom. »Tiho.« sem mu pomignil. »Moje Ime je Chance. Pridite ter mi pokažite, kje je telelon — nekaj se je zgodilo.« Ko je v negotovosti strmel name, so ie prikazalo za njegovim hrbtom več oseb v belem; s prestrašenimi obrazi so se ljudje tiščali drug k drugemu. »Pridite že,« sem silil. »Ste vi tisti, ki ga je pričakoval gospod Paget?« je vprašal moški. »Da.' Potem pa sem dodal, da bi ga bil pomiril: »Vi bi nti bili morali dati večerjo.« »Tako je, gospod; v zajtrkovalni sobi je zdaj,« Je dejah kakor da sem samo zato šlorkl>l gor, da bi ga bil vprašal po večerji. »Oh, bedak, odpravite ženske nazaj v posteljo ler pridite takoj dol « Toda ko je bil doli pri meni, je hil mož povsem na mestu. Prav zares, po vsem tem, kako je premagal prvi pretresljal, ko je našel svojega gospodarja mrtvega, som sklepal, da je bil bodisi zelo krepkih živcev ali pa da ni posebno ljubil umrlega. Z nekakšnim olajšanjem aem zvedel od nJega, da gospod Paget nima sorodnikov v hiši. Moje prvo opravilo je bilo nato, da sem telefonsko obvestil krajevno policijo, kar ni zahtevalo mnogo časa, drugo pa, da sent javil novico Pecordu ter naprosil uredništvo, naj prihrani prostor za nadaljnje |>odrobnosti. Človek ni zaman dober časnikar. Medlem ko sem pričakoval policijo, sem z vso silo pisal, kajti vedel sem, do Ijodo v uredništvu že hoteli vedeli za mrtvašnico ter imeti v splošnih obrisih sestavljeno poročilo o umerjenem človeku. Vremenske neprilike niso ovirale policije pri prihodu. Najprej je prišel samo en stražnik, po vsem videzu s svoje službene postojanke, in je prevzel varstvo nad sobo. Takoj za njim so prišli nadzornik in dva druga uradnika v spremstvu zdravnika. Pokazal sem nadzorniku svojo legitimacijo in mu povedal svoje zadevščine. Toda navzlic temu, da bi bil moral nemudoma oditi do svojega lista, mi ni hotel dati za to dovoljenja. Prav zares, odkazal mi je stol ob steni, tako da je ede.i izmed njegovih spremljevalcev stal dokaj zanesljivo nad menoj, ko je zdravnik preiskoval truplo. Slišal sem jih, ko so rte med seboj razgovar-jall, nisem pa mogel razbrati, kaj je to bilo. Nato jo zdravnik prišel na mojo stran, pogledal na rokave mojega suknjiča in odkimal proti nadzorniku, ko se mi je prej opravičujoče grobo nasmehnil. »Moral je biti pijan.« je dejal in se obrnil proti nadzorniku. »Pravim vam, Green. roka, k| ie zasadila tisti nož v srce. je bila »kušena — vajena ravnanja z nožem. Morilec je sunil navzgor, a ne navzdol, kakor bj človek storil po naravnem nagonu.« Nadzornik je stiskal med posameznimi kosi pohištva in očilo iska! kakšnega znaka o morilčevi navzočnosti. Videl sem, da ni bilo nič premaknjeno; samo on je z očmi delal, medtem ko smo vsi drugi samo gledali. Že hw> nato pa smo ga videli, kako se Je naglo pripognil ter potegnil nekaj izpod prevrnjenega zaslona Videl sem, da je bila to palica svetle povrSine. Ko jo |e trenutno preudarno ogienovai, je prišel k nam. Otroiki kotiček. Pravljica iz gozda H Y'i (36) Potolažil se je z okusno jagodo. Ves se je pomazal po licih in nosku, tako je tekmoval z Zlatokljunčkom pri jutranji pojedini Vse manufakturno blago prodajamo po Izredno nizkih cenah. Le v VaJo korist bo. te nas (imprej obiSIetel M AN UFA K TURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA Mestni trg 22 (37) Kar zasliši Mezinček iz bližine: »Rega, rega, ne trpini več tega, kvak, kvak, kdo falot je tak, da krade jagode kraj mojih mlak.< Mezinček skoči k jezeru, da bi poiskal žabo Skopuljo. H. SUTTNER Brezobvezen ogledi KOLESA kupite dobro in poceol tudi oa obroke pri LJubljana Aleksandrova 6. GAMA Gnojnične črpalke brzoparilniki štedilniki oovi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje PodriaJ Ciril, Ig 147 pri Ljubljani MALI OGLASI V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas tS din. — Mali oglasi t« plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovora glede malih oglasov treba priložiti znamka $lužbeiščejojj||$lužbodobe Gospodinja lsče mesta prt gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru št. 1017. Kmečko dekle z dobro gospodinjsko Šolo, ki se razume na vlso gospodinjstvo. Išče službo, najraje v župnišče. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru št. 1024. (a) Strokovnega mojstra Iščem za proizvodnjo sive lepenke. Izdelane lz starega papirja na kolergang ln holender. Ponudbe na: Fabrlka hartlje — Veliko Gradlšte na Dunavl. (b IVajenci ii Vajenke za umetno vezenje In predtlsk sprejme Matek & Mike«, Ljubljana, Frančiškanska ulica. (v) Učenko kmečko, pridno dekle, se sprejme v kuhinjo. Restavracija »Ljutomer« — Rotovškl trg 8, Maribor, etlbler. (v) Kuharico za vse z dolgoletnimi dobrimi spričevali, 30—40 let staro, zanesljivo ln zdravo, Išče proti dobri plači družina brez otrok v Mariboru s 1. avgustom. Pismene ponudbe na naslov Gospa A n d e r 11 k , Ma rlbor, Trstenjakova ulica 23. Znanje slov. ln nem. jezika zaželjeno. (b Prodamo Mamice! Najceneje kupite otroške vozičke pri »Tehnik« Josip Ban j al, LJubljana, Miklošičeva 20. (1) Knjigovodkinjo(-djo) sprejme Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju. PdgtaJ: per-fektno znanje trgovskega knjigovodstva. Prošnje s spričevali ln označbo zahtevane plače Je vložKl do 20. julija t. 1. (b) Čitajte in širite »Sl^^ca« Dekle-služkinjo pridno, pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem v dobro hišo. Naslov v upr. »Slovenca« št. 11290. (b) Vsemogočni je danes nenadoma poklical k sebi, previde-nega s svetimi zakramenti, svojega zvestega služabnika, pre-častitega gospoda Blaža Rebolja župnika v Beli cerkvi v 66. letu starosti in 42. letu mašništva. Pogreb bo v četrtek, dne 13. julija ob devetih dopoldne v Beli cerkvi. Novo mesto, dne 11. julija 1039. Karel Čerin, inf. prošt, dekan. Urarskega pomočnika prvovrstno moč, sprejmem s 15. julijem. Mesečna plača 2000 din. — Cenjene dopise na Jakob Mulavec, urar, Kralja Petra trg, Maribor, (b) Dekle vajeno kuhe In pranja dobi službo k tričlanski družini. Svetje 3, Medvode. Dve kuharici perfektnl (ena Mehlspel-serln) sprejmem za MUn-chen. Predstaviti se od 3 do 4. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11249. tt>) Dotrpela je, nas za vedno zapustila in se preselila tja, od koder ni vrnitve, moja prisrčno ljubljena in blaga žena, naša dobra, skrbna, zlata mamica, stara mama in teta, gospa Frančiška Ahlin roj. Peršin v 76. letu starosti. Truplo naše nepozabne mamice bomo položili k večnemu počitku v četrtek, dne 13. julija 1939 ob petih popoldne, ko jo bomo spremili na njeni poslednji poti izpred hiše žalosti Ježica št. 16 na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah. Jež i ca, dne 11. julija 1939. Vinko, soprog, loiet in Valentin, sinova. Marija por. Joras, Frančiška. Antonija por. Ložar, Ivanka, hčere in ostalo sorodstvo. Točaja treznega, poštenega ln marljivega, ki se razume tudi na kletarstvo - Išče restavracija Varoška pivnica, Zagreb, Gajeva 9 (b) Vnajevn ODDAJO: Konjski hlev skladiščem, oddam. — Krakovska ulica 21. (n) Tovarniške prostore v LJubljani, primerne za vsako Industrijo ali za skladišče, oddamo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11217. (n) ODDAJO: Sobo s kuhinjo oddam z avgustom 2 «11 3 odraslim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11282. (č) Stavbni les večja množina suhih tramov naprodaj po nizki ceni, dokler traja zaloga. Rudolf Veleplč, Ljubljana VII., Sv. Jerneja C. št 25. telefon 27-08. (1) Za potovanje Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova c 13 Telefon 22-S7. Denar Hranilne knjižice 3*/« obveznice b> druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolj« BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova «0 Razno Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah in drogerijah originalni karton 32 din. Zastopstvo dokazano najbolj vpeljane tekstilne tovarne, odstopim proti odškodnini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Tekstil 1020«. (b) Iščem stavbenika za zidavo štlrlstanovanj-ske vile v centru mesta, v obliki dvojčka, proti nizkim obrestlm za polovico vile. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11288. Popravilo in obnova otroških vozičkov. Bogl-mlr Divjak, Maribor — Ključavničarska 1. (r) Objave Opozorilo! Gorečan Heda, posestnica v Sockl pri Novi Cerkvi, opozarjam vse, da moj mož Gorečan Ivan nima pravice ničesar v mojem imenu prodati, niti dobiti posojila. Izjavljam, da ne bom plačevala za nJim nobenih dolgov. — Heda Gorečan. (o) KATERA IZMED VAS 2EU IZGLEDATI MLADA? Senzacionalna iznqjdba A «-» ii m m X«n 3pomočjo KOiBtV IZGINJAJO GUBE 2«a* 50 U lahko Izgledate kakor ti «e-jej« saae 35 leL Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — ravno tele kakor vitalni ele-menti v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je znameniti profesor dunajskega vseučilišča. ki ge je pridobU Iz skrbno Izbranih mladih živali, Ta ekstrakt, Imenovan »Biocel«, M Je zdaj v rožnati hrani za kožo Napravite Tokalon. Uporabljajte jo vsak (a večer. V vsakem trenutku Vašega POIZKUS! span3a 1,0 Vaša koža srkaIa t® vitalne elemente. Vsako jutro, ko 6e zbudite. Je Vaša koža Jasnejša, svežje, bolj i gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti za deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo ln polt, e kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka. S hranami za kožo Tokalon 6o uspešni učinki vsekakor zajamčeni. eli pa se denar vrne. Industrijsko podjetje potrebuje samostojne strokovne prodajalce za vodstvo podružnice, prodajo pohištva (oprave). — Prednost imajo s šolsko izobrazbo za risanje in prakso za prodajo oprave. Za poverjeno podružnico je potrebna ianičevina. Ponudbe je poslati na upravo »Visungc a. d., Beograd, Karadjordjeva ulica 81. LETOUIŠČR Pension »Velebit« v Pagu z dobro domačo kuhinjo ln zdravo morsko kjlmo, popolna oskrba, vključno vse takse 40 din. (e) Naročajte u SLOmCA- □ najcenejši shvenski dnevnik Kavarniška oprema kompletna, pod Izredno ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod Stev. 971. (l Hruške, slive, špingle sveže, debele In okusne kg 3.25 din. Zaboji 45 kg. franko voznina razpošilja O. Drechsler, Tuzla. ' (1) Kolesa vseh vrst, najugodneje kupite vendar le pri »Tehnik« Banjal, LJubljana, Miklošičeva 20. x Premog ^ koks, drva nudi I. Pogatnlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Postraiba brezhibna Moške srajce spodnje hlače, kravate In nogavice še vedno najceneje pri I. Tomšič na Sv. Petra cesti 38. (1) VINA prvovrstna po najugodnej. ših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Orehova jedrca med ln vosek dobite najceneje : Medarna. Ljubljana, židovska ulica 6. (1) Berckel-tehtnico dobro ohranjeno, takoj ugodno prodam. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Berkel« 11283. (1) Kupimo Jeklen zvon ca 240 kg, č, dobro ohranjen, kupimo. Srednja vas v Bohinju.