-----    315    -----
Dopisi.
Iz Goriškega 16. sept. — Zbornica trgovska v Gorici je razposlala po vsi goriški grofiji ta razglas, ki je za vin o rejce prav zanimiv:
„Zbornica trgovska in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v namen, da se v Gorici ustanovi posebno društvo za vinorejo, ktero bo poskrbovalo, da se bo širila kupčija z našimi vini, da bomo napravljali hranljiva vina, ki se dajo pošiljati tudi po morji. — Mi imamo tudi izvrstno grozdje, in ko bi le drugače narejali naša vina, in ne po starodavnem kopitu, gotovo bi lahko prodajali sladko kapljico v daljne dežele, s tem pa bi si naši posestniki in kmetje svoj slabi stan veliko zlajšali, kar vsak previdi. Novo društvo je dovolila dostojna gosp6ska, in to se bo ustanovilo brž ko se odda 400 akcij po 100 gld. vsaka, ki se ima izplačati v dveh letih, tudi jemlje društvo namesti denarja grozdje primerne dobrote v razmeri od 50 odstotkov. Kdor hoče pristopiti, naj naznani svoj pristop zbornici trgovski v Gorici."
Slovenski vinorejci! To je lepa prilika pomagati si iz toliko nadlog, posebno letos smo veliko trpeli in vsak v6 zakaj, tudi ve vsak, da sam človek si ne more pomagati v takih zadevah, se zedinjenimi močmi je pa napredek loži. — Pristopimo, poskušajmo in pod-učujmo se!"
Iz Stajarskega. V 13. seji deželnega zbora je vprašal gosp. dr. Vošnjak v svojem in v imenu druzih slovenskih poslancev c. k. vladinega zastopnika: „Kaj misli si. vlada narediti, da se praktično vpelje narodna ravnopravnost v šoli in uradih na slovenskem kraju dežele? Ali bi ona hotela ukazati, da naj se v odločenem času uradniki in očitno poverjeni skladavci pisem nauče slovenski jezik in naj v tem uradujejo, ako ne bi hoteli zgubiti službo? Ali bi ona hotela brez pomude slovenske sodnije podeliti v slovenskem jeziku izurjenim uradnikom?" On je v obširnem in temeljitem govoru navedel vzroke te interpelacije, in je rekel med drugim: „Slovenskega naroda, kteri šteje na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Primorskem 1 in pol milijona ljudi, živi v prvi deželi nad 400.000. Ti bivajo vkup in, so sosedje Slovencem druzih dežel. Na slovenskem Stajarskem žive tudi Nemci ali teh je komaj 1 odstotek in še ti so raztreseni po celi deželi. V mestih in nekterih trgih živi do 5 odstotkov tacih Slovencev, kteri ume in govore svoj materni jezik, pa ga zarad nemških ljudskih šol ne znajo niti brati niti pisati. Ostanek naroda, toraj 94 odstotkov je pa čisto slovensk in zna le slovenski jezik. Vendar se je in se še zdaj slovenska mladina brez vspeha v ljudskih šolah nadleguje s ptujim nemškim jezikom. V srednjih šolah na Slovenskem vlada še vedno nemški jezik. V najviših šolah se pa še celo prav nič ne ozira na slovenski narod in njegov jezik. V uradih vlada še vedno tuji nemški jezik. Zapisniki s Slovenci se še vedno pišejo v nemškem jeziku. Slovenske vloge so neprijetne uradnikom in jih še večidel rešujejo v nemškem jeziku. V slovenske kraje se pošiljajo nemški uradniki, med tem ko se službe v nemških krajih podelujejo v slovenskem jeziku izurjenim. Se cel6 za sodnike v slovenske kraje se imenujejo Nemci, kteri le obravnavajo s tolmačem in  ta je diurnist,   kancelist ali pa uradai
-----   316   -----
strežaj. Ta birokracija ima velike zasluge za pokvar-janje slovenskega jezika in je vselej v zvezi z nenarod-njaki, kadar se dela zoper narodnjake. Slovenski narod razkosan v šest del nima dosti moči. Njihovi zastopniki delajo v šestih deželnih zborih in zavoljo tega nima njih delovanje prave moči. V štajarskem deželnem odboru ni zastopnika Slovencev, čeravno jih je 2/s vseh prebivalcev dežele. V deželnem zboru je med 63 poslanci le 8 slovenskih. Znano je vladi, kako se je delalo v tem deželnem zboru s Slovenci in po sedanjem početju se lahko sodi, da se to ne bo zboljšalo. V enakih in deloma še v slabejih razmerah so naši sorod-njaki v druzih slovenskih deželah.
SI. vlada naj tedaj razumeva, zakaj da slovenski narod svoje rešenje vidi le v združenji v eno skupino. To se bere v časnikih, to se je izreklo pri taborih, to se je pisalo že pod ministerstvom Schmerlingovem 1861. leta v peticiji 20.000 Slovencev, to zagovarjajo vsi narodnjaki/'  — Radovedni smo vladinega odgovora.
— Poslanca Herman in Vošnjak sta iz Fran-kovega na Moravskem in od Omladina v Melniku dobila pohvalnico zarad svojih govorov v deželnem zboru štajarskem za pravo narodno, resnico in ohra-njenje Avstrije.
Iz Koroškega. — Ravnokar „Novicain" po telegramu naznanjata dva rodoljuba, da tabor v Bistrici, za kterega je bilo vabilo že pripravljeno, ni dovoljen.
Iz Podbrezij 5. sept. Fr. K-r. — Kdor koli Pod-brezje s prejšnjimi časi primerja, ta bo rekel, da tudi Podbrežani nočejo zaspanci ostati; tudi njih geslo je „naprej!" Veliko je zdaj lepega polja, kjer so bili pred malo leti pusti s trnjem zaraščeni pašniki. Tudi za sadje-in čbelorejo jim je mar; oni imajo pri hišah obilo starega in mladega drevja nasajenega. Posebna hvala pa gre marljivemu gospodarju Alešu Pavlinu, ker ima še posebno skrb do sadjereje, česar se vsak mimogrede lahko prepriča, ako opazuje njegov ob cesti ležeči vrt, ki je jako lepo ogleštan. Naj omenim v pohvalo gospodarju Pavlinu tudi to, da je narediti dal na svoje stroške prav lepo in veliko znamenje blizo 300 gld. vredno. Neki popotnik, videvši to lepo znamenje, je rekel svojim tovaršem: „pravijo, da vera peša; saj vendar to ni res." Očitne hvale je pa tudi vreden Janez Sli bar, podžupan iz Podtabra, ki je šolo in kaplanijo prav iz svojega popraviti dal, ne vede, kdaj bode od svojih sose-ščanov dobil kaj povrnjenega. — 13. t. m. zvečer je tukaj mati svojo štiri leta staro hčerko posadila na mizo k lešerbi, in je šla na to iz sobe. Ko čez malo zopet nazaj pride, dobi malo hčerko na postelji nago, in tako zel6 opečeno, da je umrla že drugo jutro.
Iz Zabreznice na Gorenskem. — Kmalu potem, ko je prišla v deželni zbor osnova nove postave, da se imajo razdeliti menjalke, so soposestniki tacih menjalnih zemljišč na Vrbi že dognali razdelitev tako. To je hvalevredno in kaže, da ne bo treba sile, da se razdelijo na Kranjskem vsi sopašniki in inenjalke.
Iz Planine 17. sept. {„Tagblatt". Čitalnica.) V listu „Tagbl." od 4. t. m. nekdo modruje o dopisu iz Planine v „Novicah." Ne bom na dolgo in široko odgovarjal dopisunu; odkritosrčno povem, da mi je prav iz srca govoril; kajti že zdavnej so omenjeni gospodje i ž njimi še več druzih zaslužili načrtano kazen, toda ne v luknjo, kakor premodri dopisun v „Tagbl." modruje, ampak čez mejo ž njimi, da ne bo sluha ne duha po švabskih patronih. — Kakor že nekaj zim, tako se bo tudi letos naša čitalnica podala v brlog i spala enaka medvedu zimsko spanje. Kaj je neki vzrok tacemu gibanju Planincev? vprašal bo marsikdo. Prijatel, poslušaj me! Kakor znano, bila je pred nekaj leti čitalnica tukaj i napredovala je  o začetku jako dobro.    Al ker
nekaj udov ni bilo ravno radodarnih pri plačevanji i so tudi neki gospodje jako srpo pogledovali, ako so svoje ljudi videli iti v čitalnico, hiralo i vsahnevalo je mlado drevesce vedno bolj. Lani o jeseni sprožili so nekteri zopet misel, čitalnici pomagati i si v to poskrbeti potrebnih novin; mesečna plača bila je na prav malo odločena; nabralo se je nekaj udov, sklical zbor i volil odbor, al — to vse bilo je le na videz, čitalnice vendar nismo imeli. Vsaj je mnogo tržanov — bos ugovarjal mi, dragi bralec. Da, precej jih je, pa le malo pravih rodoljubov. Gredoč nabirat udov, prišel boš do moža, ki na vogalu hiše stoječ vedno v mislih prešteva, koliko obresti ima dobiti od svojih dolžnikov, i še pogledal te ne bo, ako mu celi dan moliš polo v podpis; otresel bo z ramo i šel od tebe. Idi do druzega; že od dalječ ti bo mahal z roko i brbral: „Waš dieže Dumheit", i v nevarnosti si, dobiti eno po grbi, bližaje se s polo sivolasemu možičku. Pater Antonij, ki se se zdaj pravda z nekdanjo čitalnico, vprašan za sobo či-talniško, ti bo jezno odgovoril, da ima toliko žakljev moke, tedaj je nemogoče, le malo prostorčeka prepustiti tej neumnosti. Tacih i enacih sebičnežev, nemarnežev i doktorjev Razdevov našel boš še pri nabiranji udov mnogo i le malo prinesel podpisov na poli. Ako bi se vprihodnje kaj skuhalo, naznanil bom novico z veseljem.                ¦                                      Prostosiav.
Iz gornje Šiške. (Odprto pismo gosp. E. Terpinu!) Ker visokospoštovanega našega župana gosp. viteza Antona Gariboldi-a ni domd, da bi sam odgovoril na umazane otrobe, ki ste jih vezali v svoji „Abfertigung" v „Laib. Zeit.", zato smo prisiljeni m i Vam odgovor dati. — Na stran pustivši predrznost Vašo, da si upate med srenjo našo trositi grde psovke, ki ste jih natisniti dali pod napisom „Ukaz mogočnega župana" in pošiljali po naši soseski, Vas vprašamo samo to: Ako „tiste mestjane nesrečne" imenujete, „ki imajo v naši Šiški kako posestvo" — zakaj ste prišli v Šiško? —kdo Vas je klical k nam? In kaj Vam daje pravico očitati nam, da smo si izvolili možd za župana, ki ima glavo na pravem mestu in srce do naroda našega? Mar mislite, da bote Vi med nas zasejali tisto stranko, ki je Vas volila za mestnega svetovalca? Mar mislite Vi, ki ste, čeravno po njej „povzdignjen na stol odbornika v Ljubljani", vendar pa le od konca do kraja novinec o srenj-skih zadevah, da bote Vi segali v postavno opravilstvo županovo in občinskega odbora našega? Mar mislite Vi, da častiti naš župan ne pozna dolžnosti svojih, a tudi pravic svojih? Ker vidimo, da ste celo nevedni v postavi občinski od 17. svečana 1866. leta, Vam svetujemo, da berite §. 28. črko 10., §. 31. §. 35. §. 40. §. 55. Berite to in podučite se še v druzih §§. občinske naše postave, in videli boste, da je župan naš prav imel, da Vam je prepovedal samolastno sklicevati zbor. Ako je to storil, ni bil, kakor pravite, v svoji „štemanosti razžaljen", ampak ravnal je le po postavi.    Ko bi Vaša misel bila  ta,   da  hočete  iz s v o-
¦v                            '
jega žepa dobrotnik biti Šiški in oskrbeti jej gasil-nico, nihče bi Vam ne branil tega, da to razodenete zbranim sosedom. Ker pa mi o tej „dobroti" Vaši nismo nič slišali in bi se gasilnica vendar le imela napraviti na stroške srenjske, tedaj bi bila Vaša stvar samo ta bila, da bi bili spodobno županu svojo misel razo-deli in ga prosili, naj on skliče odbor srenjski v ta namen, da sliši Vašo misel. Tega pa niste storili, ampak Vi ste hoteli stopiti na mesto županovo in sklicati po natisnjenih pismih zbor, tako pa skakati čez ojnice, ki jih v občinskih zadevah odločuje postava. Ako Vam je tako skakanje v mestnem ljubljanskem zboru drago, ^skakajte! le varite, da si nog ne polomite, — to nas Siščane celo nič ne   briga; al mi pri
----317    ----
nas doma držimo se tega, kar gospod župan za pravo spozna. Iq da*je to res tako, prepričali ste se sami, ker Vaš klic je bil klic vpijočega v puščavi! Mi ne maramo za dva župana! — Ako hočete občini naši v čemur na pomoč biti, hvaležno bo ona to sprejela ; al ravnati morate o tem tako, kakor ravnamo mi, da naznanjamo županu svoje želje in potrebe; on pa je mož, kteremu je blagor naše občine izročen, pa mu je tudi tako pri srcu, da Boga hvalimo, da smo ga volili. Zato pa je tudi dolžnost naša, da ljubljenega svojega župana branimo tacega krivičnega napada, ki ste ga Vi na svet prinesli z gori omenjenimi pisarijami. Ako je Vaša volja res bila dobra volja, pripomoči nam o gasilnici, poravnala bi se bila stvar z besedo. Al, ker ste z groznimi psovkami stopili v „Tagblatt-u" pred svet in ste te brkljarije še v naš domači jezik prestaviti dali in jih razpošiljali po našem kraji, ne verjamemo Vam tega nikakor, in zato nas pri miru pustite s svojo „špricavnico"! Naš gospod župan je že pred Vami čutil potrebo gasilnega orodja, in ako Bog da, bomo si jo že oskrbeli — brez Vas!
20. septembra 1868.
Odborniki občine v gornji Šiški. Iz Ljubljane. (Deželnemu zboru) je v 13. seji dr. T o man izročil predlog: naj deželni zbor priznava potrebo in veliko važnost železnice dolenske, ki se pri Karlovcu ali kje drugej sklene s hrvaško-dalma-tinskimi železnicami. Izročilo seje še nekoliko prošinj. — Po tem posl. Dežman v imenu finančnega odseka poroča o proračunu domestikalnega zaklada za 1868. in 1869. leto (to je tisti zaklad, ki namestuje deželi vzeto premoženje z doneski državne kaše), rri točki: „za podporo tukajšnega glediščinega ravnatelja 1600gld." stavi dr. T o man predlog, da za leto 1869/70 se reče: 1600 gold. „za sedanje gledišče in slovenske gledišči ne zadeve." Dr. Toman vpravičuje ta predlog z važnostjo, ki jo ima gledišče za vsak narod, tedaj tudi za narod slovenski. Po tem pa je bil spet ogenj v strehi. Poslanec Kromer ostro nasprotuje in njemu priklada poročevalec Dežman. — Dr. Bleiweis, dr. Toman in Svetec odgovarjajo in merijo s tisto mero nazaj, kakor je bilo merjeno. Drugi pot po ste-nografičnih spisih prinesemo te govore, ker se tičejo brambe za narodne pravice. Dr. Kaltenegger in dr. Zavinšek ne vidita v Tomanovem predlogu nič nevarnega in tudi nista glasovala nasproti. Obveljal je tedaj predlog z veliko večino. — Dolgo je trajala tudi obravnava zarad prezidanja in povek-šanja norišnice ljubljanske, o kterem je poročal dr. Costa. Predlog je obveljal, da se brž prihodnje leto začne prezidanje, po kterem se bode dobilo za 80 norcev prostora.
V 14. seji je bila spet živahna razprava. Obravnava je bila za napravo deželne sirotnice (Wai-senhaus). Dr. Bleiweis je v imenu deželnega odbora poročal. Po oporoki rajnce gospe Svetine (Medja-tovke), ki je veliko svojo hišo na dunajski cesti zapustila v blagi namen sirotnice proti temu, da nadzor in vodstvo bode pod duhovno oblastnijo. Kazalo se je iz govorov posl. Dež man a, Kromerja in dr. pl. Kalteneggerja bolj ali manj očitno, da jedro njihovih ugovorov je to, da jim je duhovno nadzorstvo na poti. Poslanci Pintar, dr. Costa, dr. Toman, Svetec in dr. Bleivveis so se potegovali za blago oporoko rajnce Medjatovke, po kteri edini bode mogoče sirotam kranjskim kmalu napraviti zavetje, brez nje še veliko veliko let ne. Duhovni nadzor jim ni nič na poti, ker je upati, da se bode dalo s knezo-škofom in stolnim kapitelnom nadzorstvo tako vrediti, da tudi deželni zastop bode pri vodstvu sirotnice svojo
t
moč dobil. Vkljub vsem nasprotovanji so obveljali vsi predlogi deželnega odbora tako, da obravnuje deželni odbor to stvar z vsemi dotičnimi oblastnijami in ob svojem času stavi deželnemu zboru v potrjenje.
—  Na mestni glavni deški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se začenja prihodnje šolsko leto 1. oktobra s slovesno sv. mašo ob 8. uri. Učenci se zapisujejo 30. septembra v vodjevi pisarnici dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure.
—   3. in 4. zvezek „Slavjanskega Juga" je ravnokar došel v Ljubljano.   Drugi pot več o njem.
—  V glediščinih igrah, ki jih je dramatično društvo dalo na čast učiteljskemu zboru, so se razun gospodov Drahslarja, Drenika, Graseli-a, Ravnikarja, Dominika, Tisena in Trtnika odlikovale gospodičine Hohnova, Kremžarjeva in Ja-gričeva, med kterimi je poslednja prvikrat stopila na oder.