TORS Amerik anski Slovenec i List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. T. številka Joliet, Illinois, 84. januarja JL908 Letnik XVIII ž ..''. . ■ ' .i. ■.. ' - ■■■... .......... ' ' ■•' — ■■■■..',„;............. - ■ ■ ...... ... ..jg 46 DNI ZASUTI V ROVU PA REŠENI. V Nevadi v Giroux-rudniku prestali delavci muke kakor v peklu. rešeni kako« po čudežu, ^ dolgi dobi bili v zvezi z vnanjim svetom po neki cevi. Ely, Nev., 24 j an. — Ko so bili 46 dni ujeti v Alpha-rovu Giroux-rudni-ka, ki se je prosil, so bili A'. D. Bailey, J. Brown in Fred McDonald ko-Oečno rešeni. • Ob poldeveti uri sinoči je bil Bai-'ey spravljen iz rudnika; 14 minut kasneje je sledil McDonald in čez na-' da'jnjih 10 minut Brown, Ko se je do-|f.;z'iala vest o rešitvi omenjenih treh rudarjev, šo se oglasile vse parne pi-illi v rudniškem okraju in, vsi zvonovi v mestecu: so zapeli, dočim je prebivalstvo radostnih lic korakalo po cestah. , Veselo iznenadenje. _ "Ah"! To je bilo vse; kar je Bailey Pustil, ko je prišel na površje; potem 56 je opptikal molče v naročje svojih" pričakuj očlh ga tovarišev, ki so ga Vedlj v bližnje poslopje, kjer se je «n'alu okrepčal. "Ali si ti tu, Ar.tur?'' S temi besedami je korakal McDonald do svojega «rata, ki gči je ,č,a.knI.; ob vhodu v rov. Zdi se nji, kakor bi utefeej. peklu." , Brown je bil boljše volje. Ko je dospel na poVršjv. »o l$e njegove pr-besede: "Ali ima kdo čik zame?" Bi to i,ii v ok izginil v usttt. je ■/ nasmehom sledil svojim fova- "United Miners of America." Indianapolis, tnd., 21. jan.—V Tom-linsoriovi dvorani je bila danes otvor-jena 19. letna konvencija premogarske zveze "United Miners of America". Kacih 1000 delegatov iz okrajev trdega in mehkega premoga v deželi se udeležuje iste. Konvencija bo trajala do dne 30. januarja in poteni se bo vršila letna konferenca zastopnikov premogarske združbe in rudniških posestnikov v določitev plač za prihodnji 2 leti. Predsednik .T. Mitchell, ki še ni popolnoma okreval od svoje zadnje hude bolezni, je bil pozdravljen z Ži-vio-klici. Unija št. 859 iz Bellevilla, lil, je poslala Mitchellu ljubavno ča-šo. Nova unija. Goldfield, Nev., 18. jan. — Tukaj se je pred nekaj dnevi ustanovila nova premogarska združba, zvana "Nevada Miners UiTion". Nadomestiti ima sko ro razpadlo krajevno unijo v zvezi z "Western Federation of Miners" in seveda je pod prav posebnim pokroviteljstvom združbe rudniških posestnikov. OeJvobpditev.' "', .'Vosj, bi-icln trije'-'zasuti .delavci lu osvobojeni, jc dosbola včeraj Sliidne. v Jtlv in • mnogo ljudi je slo k vhodu v rov,- Ampak šele ob '••* i- P' ■.tči^ffe-i.! ves-. iz oine*.;dit c je posrečilo izprazniti hod-S Igi^nik' do "mesta, kjer je trojica prebila 46 dni v temoti. Na znamenje z zvon cem je prišla vzpehjača na površje in v njej Bailey, ki so ga tovariši pol Prenesli pol vedli do bližnjega poslopja. Bailey je najprej vprašal po svoji 2eni. ki ni mogla biti na mestu radi dvojega obolelega otroka. No, kmalu K: bi! Bailey vstami, s pomočjo z dveh Prijateljev, oditi domov. Tudi McDonald in' Brown sta že po kratkem od-Počitku odšla domov. Kako so živeli v rovu. Bailey, Brown in McDonald, kakor S--: tudi dva Grka, so delali dne 4. dccem-;/' hfa v rudniku, ko se je preduh delo-:{; ma zrušil. Grka sta bila ubita, a osta* i . l»m trem se je posrečilo, doseči ore-;,■ palni prostor, čegar trdni strop se ni 1 "dal pritisku kamenja. Najprej se je •Mislilo, da je bilo vseh pet usmrče-n|h, a kmalu so bili slišati signalni u-.^-ari ob šest palcev debelo vodno cev, 'ržečo navzdoli v črepalni prostor .'.'n Po tej cevi so potem zasuti trojici K-spuščali doli Vode in hrane, medtem V so se opravljala reševalna dela. Nadalje'je bil spuščen doli skozi cev . 'najhen stroj za telefoniranje, tako H'. ^ so zasuti delavci vedno ustmeno °bčevali z vnanjim svetom. Eno uro oženjen. Milwaukee, Wis., 21. jan. ■— Iz Red Lake Fallsa, Minn., poročajo, da je premožni farmar John Anderson iz Piumnera. Minn., vzel zA ženo gospico Jessie Barry na temelju odgovora, ki ga je prejel na tu-ki ženitni oglas.,Etf6. uro po, poroki, ko sta sedela v hotelu pri obedu, je tplada žena nasproti svojemu soprogu izrazila željo, da bi pila ■/. njim steklenico piva in kadila cigareto. To 'je farmarja tako razkačilo, da je svojo mlado ženo takoj zapustil, tekel k bližnjemu 'odvetniku in vložil ,;ra.zpbročno... tožbo;; ? , . ■ - V sanjah sc prikazal. u, v M® H-&, JI: V Ta j Ionih IZGREUI V BERLINU NA DNEVNEM REDU. Krvavi spopadi med brezposelnimi delavci in preodločno policijo. dirindaj i v parlamentu. Državni kancelar knez Buelow povzročil divje psovanje. Berolin, 22. jan. — Izgredi, ki so označali zadnje dni v Berolinu, so se vršili danes v zbornici cesarskega parlamenta, kjer je odločna odklonitev državnega kancelarja kneza Buelowa odgovoriti na interpelacijo (vprašanje) socialnih demokratov glede splošne volivne pravice za pruski deželni zbor povzročila hrupno, dolgotrajno razburjenje' med vladnimi nasprotniki. "Lažnik", "hinavec", "policijski vohun" so bili nekateri pridevki, ki so frčali semtertja, in sredi največjega dirindaja so ministri zapustili zbornico,, dočim se je razprava nadaljevala. Dva poslanca sta se tako skregala,' da bo posledica dvoboj. Izven zbornice je vsepolno policajev stražilo vse dohode vanjo, in pp ulicah so ves dan jezdarili policaji, da preprečijo obnovitev včerajšnjih izgredov. Kako je nastala kramola. Rus, Japonec in Američan. Petrogfad, 20. jan.—Tukajšnji glavni časopisi še vedno razpravljajo vožnjo ameriškega vojnega brodovja in v zvezi s Utn mogočo vojno med Japo- nijo in Ameriko. Nekateri časopisi trde, da je prva nagromadila ogromnih množin vojnih potrebščin in da Se vsestransko, pripravlja za vojno. Časopis "Rulj" poroča, da se ameriška vlada dogovarja z Rusijo zaradi porabe pristanišča Nahodkaby v obmorski pokrajini kot postaje, ža' bro-dovje. Potem dostavlja, da je bil obisk ameriškega vojnega tajnika Tafta v Petrogratlu S tem v zvezi. Vladna Sdasila to seveda najodločneje zanikajo. f Ali res? & • New York, 20. jan. — V govoru, ki je imel v neki tukajšnji šoli za dekliška ročna dela, jc sodnik prisednik v višjem sodišču mesta New York o-LPoiunil sledeče: "V tej deželi, posebno v podeželskih mestih, kjer imajo v izobilju vse-k4r se rabi za kuhinjo, ne nudi ta žal nič dobro pripravljenih jedi. ženske povečini ne znajo kuhati ali samo prav slabo. Jedi so slabo pripravljene in neužitne. Otroci dobi-vajo neprimerno, netečno hrano. De-avec, ki se čez dan trpinči, da pridobiva živek za svojo družino, dobiva večinoma slabo pripravljeno neprebav-hrano. Nikakor ne dvomim, da ysled tega mnogi moški zahajajo zve-Cfr v gostilne, da se celo iz obupa "dajajo pijančevanju." Finančni položaj ugoden. ^Vashington, 22. jan. — Zakladui-tajnik Cortelyou jc danes riažna-da s« jc' deželni finančni položaj tak" zelo zboljšal, da so se začeli je^ lriati nazaj vladni denarji, ki so se v 'denarni stiski dali na posojilo narod-llim bankam. Za sedaj je od nevr-Gorskih narodnih bankfaahteval nazaj t; §10,000,000. dočim se jc jednaka svota ' oovrnila, vladi že dne 26. decembra. ; Vkratkem sc začne polagoma zalite-> 'tm vati nazaj vladni denar tudi i/, drugih [ ,/e, "arodnib bank. refnn/oci gospici Litev" A !■!• \ord'?e -e' r'liK&zal aijeai pred . kacinii ?0 kt! umrli .ded v -an j ah m ji pok i-?la i...litest ft. v s ta:ri y kn tereni.'' je: bilo baje skritih $4000 v zlatnikih: Pri-hoijuteg.l jut;., j. bilo llwO lUjfe t? , l.aiirkh.i liii^^^it- ''Rudcgp A-livcrt'd je ela ižza. o.sv&boditvcrlo. vojne v isti hiši in stara peč, ki se sicer več ne rabi, se je pustila v spomin na istem prosteiru. "Črna roka." Pittsburg, Pa.. 21. jan — John Gon-site, ki je poskušal od svojega rojaka, premožnega Italijana Jps. Gun seri izsiliti $1.0,000 in je po zavrnitvi tega z nožem obdelal, je bil zaradi težke telesne ranitve sproztian krivim in obsojen v kaznilnico za pet lfet. Neki član "črne roke ' je zadnji teden v Bal-timoru, Md.t izpovedal, da so ti ro-kovnjači nameravali od bogatih Italijanov v Pittsburgii"s smrtnimi grožnjami izsiliti $50,000. Za ali proti? _ Hull,. Anglija, 21 jan — Delavska stranka je v tukaj danes prirejenem zborovanju zavrgla z veliko večino popravek (amendment') k ustavi strankini, po katerem- bi bila stranka obvezana za socializem. Hull, Anglija, 22.' jan. — Delegati k tu zborujoči konferenci britanske delavske stranke so danes sprejeli resolucijo, ki izjavlja, da je socializem konečrii cilj strankin. Delegati, ki zastopajo nad pol milijona članov, stranke, so glasovali za to resolucijo, ki je bila navdušeno sprejefa Zapustili Rio Janeiro. Washington, D C , 22 jan.. — Pod admiral Evans je obvestil pomorski department,^ da je ameriško vojno bro-dovje, izimši tovorno ladijo "Arethu-sia", zapustilo luk'o v Rio de J.niiieiro, Ladjedelci zaštrajkali. Nevvcastle-on-Tyne, 22. jan. — Preteči štrajk lacljedelcev v Tyne-distriktu se je danes uresničil, ko; je 4000 mož ostavijo delo, ker se jim je plača znižala. Po socialistih stavljena interpelacija je bila tako spretno zložena, da ni bilo misliti ria viharno sejo. Vprašanje sc je glasilo: " Iz katerega vzroka' smatra 'državni kjuicolar splošno vplivno pravico,- kor je že dovoljeiia 'zA volitve v cesarski. p.irlanViut za škodljive , koristim uij^ izmed zveznili držav?" Ivo u držrtvrii kancelar kni'aht p# prečitanju interpelacije začel.govorit^'n d predvs m s\ trii ^ocirili^t^ptt, 114- p daljiijimi deinonstracijtini:,' U tie n"fi- " ""' p,n:vljnjo-iK-: .V'tsdol-pij^Vahijitga vlšii:. Obrnjen proti spciriVdem^krHtoin, ki so. se irptiičn<> jsnicijfili, j: Tihem morju okoli otokov Havvaii, je danes pomorski minister Podadmiral Saito izjavil zastopniku združenega časopisja v razgovoru sledeče: "Glede razmeščeaja: japonskih voj-"ih ladij .'mmatno nobenih tajnosti Pred Ameriko in drugimi deželami. Pomorski pribočniki dobivajo vsak dan pbročjla., o bivališču vojnih ladij, in v ta jc laijko pogledati. Nobena ladij a jap0jt||fega' .brodovja ni ameriškim bi ' 1 nam Tihega morja' bliže r^e-go \ nkopki. Vte bojne ladije se tta Iia j a »: 1 o v svojih -domačih !s<"-ta ,'iu, Si«- V \ . i-... - i.' k i. 1\ ; 1 r'.! ali Sa- sf'bu, in Umi ;o ti;d: r-e 'lu>k;-. Z te um t, ,1 izven,'domačega' vodovja. j U po ena kužarkr. v. lukali , Hankow, Fuchovv, in mnj'/j-•4(|r« '.fcriira;.': flue 25'. ^Ceylf'nu/i&z Manih'.. .. v.sjsvia , dve v Spaiighain in ne l«djje v Koreji. .Tri oujadr,".-ttarj;', :eti.-i v / Colombo rho pri- " jpi jim) WnMcr h W1 ALI DO THAW ODSOJEN ALI NE? Bliža se konec glasovite pravde zaradi umora bogatega newyorskega pustolovca. sojen bo prihodnji teden. Tudi njegova žena pripovedovala še enkrat strašno povest. PiBWTO'i '-I: "Lažnik", "looov" itd. V naslednji razpravi je bil konservativec K ret h imenovan "potepuh") hinavec, "lažnik, lopov, obrekovavčev policijski špijon itd., ko je Socialistom očital, da krezposlence zapeljujejo k izgredom, a sami se drže na varnem.. Predsednik grof .Stollberg nikakor tu bil vstami, vzdržati red in mir "Mi zahtevamo iste pravice za javne i demonštracije, kakor obstojajo v drugih evropskih deželah." je rekel socialdemokrat ič ni poslanec Fi'cher, m socialistiiso popolnoma pripravljeni, prevzeti odgovo-nost za demon-: st racije." Krvav spopad. mi J*.. IE FijOTHW por-1 on- fl|< ' ' Poplačan" čez 19 let. «.n>l?alhewit,Kt, 20 ;m- — VV. Gearharti iz Mr drida. I« . je po zadnji volji C: E.'Tiiompsbna. nedavfio"umrlega v Chicagi, .podedoval $10,000, ker je pred 19 .leti. rešil življenje soprogi in hčeri pokojnikovi. Maroko. ■Tanger,"22. jan. — Pravijo, da je protisuh.ln Mulai Hafid; spordčil odličnim domačinom,:, da je sveto vojsko j proglasil "samo . zato, da pridobi po.d-poto, raznih rodov proti" svojemu bratu, -Uititmi Abdel Azizu Mulai Haiid izjavlja, da bo Evropce in njih last-jitnd pustil pn imrti, istotaku po niih dfelej u>. edene vte.formc. Berolin, 21. jan. Socialni demo- kratic so organizirali berojinske brez poslence, ki so danes v mestu priredili 5 velikih shodov. Udeležilo se jih je nad 15,000 oseb. Govorniki so na shodili kazali na dejstvo, da je sedaj ,v Berolinu 24,826 unijskih rokodelcev brez dela h število neunijskih brezdelcev je pa uprav ogromno. Pq shodih so delavci priredili po-ccstiie demonstracije. Pri teh je prišlo do krvavih spopadov: s policijo zla sti ;0ii0 na konjih, ki jc neusmiljetk s sabljami udrihala po lemcn raulil Dunaj,, 21. jati. — Navzočnost a'v-stfo^ogrske delegacije na Reki je dala povod za velika izgrede, ^ katerih so se skoro vse. rnestii iastopane narodnosti spopadale. Hudo so se, spoprijemali' Hrvatje, Ogli in Italijani,' tako da je ,tekla krt "Policija se je -morala obupno truditi, tla je napravila spet mir. t. lant delegacije so bili, kjerkoli so se pokazali, pozdravliani z divjim rpi-tjem. Haywood za predsednika. New York, 22, jan — Ko je' danes semkaj prišel. Eugviic- V Debs, se je uradno razglasilo, da bo William D-Haywood- s^-iaiiški. kandidat :za .predsednika Zdrttž. držav, in v tem ozirti se bo začela živahna agitacija po vsej deželi. Izvrsttio službo opustil. New York, 22. jan. -- Leslie M. Shaw, bivši zakladniški tajnik, se je odpovedal svoji'službi s plačo $36,000 kot predsednik Garjtegie Trust-koin-panije. Zakaj? Ker se hoče spet po-svetiti politiki in nastopiti kot kandidat za predsednika. Umori v Berolinu. Berolin, 22. jan,—Že spet se 'je izvršil v Berolinu pozornost. vzbujajoč sirov roparski umor, ko se še ni poleglo razburjenje nad zadnjimi še ne pojas* njenimi, .zločini, ko jc bila neka ženska razparana 111 druga' po živinsko raz-grizetia. a Vdova Nu.llj.bck, ^tara 77 let, je imela neko heznico in je bila najdena kot truplo z razbito, črepinjo. 6 zločincu ali zločincih ni :sledu. ' . . Ker je umor j enka; sloveht, da ima v svoji kleti' mnogo (leiiarja, spominja 'dejanje na več stičnih' ntkaj izvršehiH: hudodelstev, Newyoriki, krčmat ji hudi. ■ New York, 22. jan. — Večina .s;'du-narjev noče prippziuiti zvišanj^ cetie ža pivo, ■ proglašenega po ttiknjšnji združbi "Brewers'" As-0c,ia,tion" in sicer za, $1 pri sodcu ter je ž,e odioctld protestirala na Velikem -hodu, ki se ga je udeležilo nad 1000 krčmarjev, češ,, zvišanje' cene je kršifcev protitrus-tovske postave. , Izgredi na Reki. New York, 22. jan. — Druga pravda proti Harry Thawu sej bliža svojemu koncu, kajti že danes je nastopil kot priča prvi po zagovorništvo klicani zdravniški veščak, dr. Charles H. Wagner. Pred tem je bil med drugimi pričami zaslišan Anthony Com-stock, podpredsednik družbe v zatiranje pregrešnosti. Izpričal je, da je pozno leta 1904. prišel k njemu Thaw in tožil čez pregrešna dejanja Stan-forda White in mnogih njegovih prijateljev. Čez leto dni mu je Thaw pisal več pisem in ;"e večkrat prišel v glavni urad omenjene družbe. . Do-tična pisma so bila prečitana. Navajal,a, so imena namišljenih žrtev §tan-forda White in njegovih pajdašev v zloglasni umetnikovi delavnici na 24. cesti. White je bil v teh pismih itn«"* novan "Blackguard", in Thaw je rekel, da je hiša "posvečena Orgijam pod nadzorstvom peterih ali šesterih zločinskih lopovov". Evelyn Nesbit-Thaw kot priča. Proti pričakovanju je bila v pon-dclj ek iti torek zafelišain JI rs. Evelyn Nesbit - T.liaw, soproga . Harry K. Tha\va, kakor sploh, zna.tio obtpže.nc-g• da, 1 ritv"15'1- ••fftitekt •. m niilijo" iiflrjt} 'Staiafoi-'da White <"n pripove-tS^i'. air .!•■ v(ljug!c j?pf!a)io po' cia prasketa. Poljskem, ki pripada.jo Po-; Ijakom, vakozvant naseijetalni komisiji izsiliti, da-se" potem nasele na ta zemljišča z držav no pomocj«; Nemci Kancelar je rekel, : da se mora. ta pre-iio v svoji' preprostosti zelo, 'ganljiv. Četveri duhovniki razirM vcrbiži)'0.vcdanj so "prečita',! -vojt- pogrs'Wic molit1.-. Vsaka krsta ,ie loeepa od bližnje po zidu w, opeke. Pozneje se n pravi nagroben -pom. itil,. na bte-uti Imdo navedena ..iiileha, vseh. .pog-reiiuiee.v. ..'a- Strašni hajduki. '. '''..^ 'Sofija,., B<®ftr|!(ko, 20. jan —- .''Seni-, ■ J kaj je duties dospel;?. \i>*t tt s>t|tet4* , 'j. 11 r 11 .: i v. • < . 1 ' > i,! ,: \j. .j'i'u , »i«« Olli'ts'ti-ru..v' 'Se^O-rtjll', SO'' j. imeli'. vašcatii -i v*1: javnem oarlcu . nefif j slavnost. jc' :' prilomastjlb krdelo ■ gr-' 'šR'ih'::ra/,l.').o'j'!ii;lfo'v, o'pTctiilb'.'li'ise,' .s'e^na,-lo v||(čžtjie vabje m I^B poMia z.ažg.a- ' .,'' l.o. Kacih 40 oseb, ^ičibbfeiiV.žetisk, i-n ■". ;otrok, je storilo v plamc-tiih ■ smrt. Pet madžarskih vseučilišč. Budimpešta, 20. jan. — 'Naučl\i "minister grof Apponvi namerava ustanovili pet madž,tiskih vseučilišč, in si-cur večinoma ', nemškem ( !) jezikovnem okroiju. Te akadetnične velike šole imajo dobili mesta: Požitn, Ko-Šice. Szcgsdin, Delu ozin in Pečuh. TSO^cpaiurtvilj. Poljaki protestirajo. Berc-lin, 20.; jan. — V P rušiti poslanski zbpVtiici je bila v tretjem čttanit! •kotiečno sprejeta proti Poljakom naperjena predloga, ki uravnava (!) pridobitev zemljišč potom razlastitve ter dovoljuje tako ha Poinanjskem in Xa-padncin"Phiske'm'.v ubsi gu 70,000 hektarjev- 'Pred odločilnim glasovanjem so'. p.o-:;,m' zp::' stranke p'6'udarjule. še eiilrfrft svoje, stališče. Poljaki" pa; so ^'ovcinn pr<-te-tirali proti nair.er:ttail csci- nasil-t vit ■ • '. '.,.£ttic V/aJjh obsojen'. go. H!,, -fej jnn; '-„.- J,,hn R. ni,:,k'oč takp. ninti'ueni 'in vplivni: bifpkir. politik in izdajateli' časnikov, bo m, li;!,"'. .,;;>•.;>.?!,:. pVeosUile dni; prebiti v'. lcfižfiiltiiij.i.' . Bil. je. s.i.i.oztifi'Jt krivim v 54 slučajih, da je slabo u-pr%'lja!' ClifjpMo■ Kihonal-b?nko .Sijajna' zmaga. I'aiiger, Marok,,. 17. jan. — Semkaj je do^p(d') ' est O httdtTil, deset m- tra-j^jočetn boju, ki '-'je vršfi včeraj med o-ldeikott! 'fr;;ticoski.h" \.qjuko», 11 od-delkoni 'Ma-arov: po;i vo-lst-v.en '...'v!'«-Jai Rilud« (eiu'gft ',/med Mul.d Hafi-Of a ill n< r.vlbi) \ ml 1 t>.l ni h!i/u' Settala. Pod poveljstvom francoskega . n;(dpov.eljuika ^siVv-ral D"Am.;td:i4, .lasi je bi"1 .-ovni,"mk v ini, §) Imeli dvnpet rtmj-new r-. vdikb število Arabcev: je bilo t:?mfcciTth. !<;Neki zdravniški časopis zutrjuje, da' mod dri.nljr.nsko vcjjto 210,000 n*.'.šivih padlo v bitkah, a. vsak., šliri leta pokonča 750.'HH! oseb samo, tuber-kttloza. Če pomislim«;, da se da. ta bolezen preprečiti, poteni ne moremo razumeti, zakaj so ljudje tako malomarni. Casopi-d «0-.diiMikrat opozarjali svoje čitalce na d i '.vi-, da jetika lahko za bra ni aH ozdravi od začetka, če se pivl.iavila ohranijo v polni moči. Bolezen napada sasuo oslabljene ustroje. Mi (t. j. Triner & Co.) spet svetujemo vsem čitakem, naj uživajo Trinerjcvo ameriško zdravilno grenko vino, prirodno toniko in kriči-stilca svetovne slave, bržko jim opeša slast, da izgube svojo navadno moč. To since deluje naravnost na želodec in čreva, tako da ^pet popolnoma pre-bavljajo in tvorijo novo, cisto kri. Na-Ipravi te krepkega in spodobnega ugnati v kozji rog marsikatero bolezen. V lekarnah. Jo's. Triner, 616-622 So, Ashland Ave., Chicago, HI. Prodaja mesa v soboto dne 25. jan, Za oaie injo ba-d-o. . Washington,. 17. 'jan:. -■■■ .Ivong.fr';s.!:'!ik' '.forhieš i/ Ness' \'ovka je pred.jo.fil včeraj na..črt; ztk'fei za tisto nOv t tov osredlije' (c*nlfal)uij bank«', hnen"-vati se ima ";rli.<': tbtited .S'-i'tes 'Na t; i final Bank, of. America^., nien;; ima znašati $1£J0,000,000 Csto&oč dal-nic po $1000) iii glavni urad 1'tna biti v ;Washingtoni;. Dunaj; 22. jan. ...... Opo-oka'.zvidn.ii pefek;' uflirlega vliV**^" \ oj\ orft* Fer-(Hnandn To-kai!>.!v^-5ra s- jt> odprla., V u o ':. f 1 -d hj e, i n tt i,,-! n i ši; v< 1: r... .. ; ;,. ..74 S nv»'> 1 .reb'arca, runt «1 > .''. , , , ,.... 6e Pori; Oh'tip.s,. funt 'pe>..,. ':......... .'.'.al'Oc Najboljša svinjina, funt 510....... Najboljikituut .iio;.'. ......,:.,:, Ma»i \ ;p'oudaiu ima po., . . , :J'.;.'::,Rc i stifl ^ . riu |at jo, , . i ., ,10'i ':K,c»ttp:d.. S.'.'.a':.::!;;, 'funt/ 1'lambtt:.'K "i- ;:t -' k, fltjit ;X> (r>0brf C '-t Aintkc*. fnht po ., :";.'.: Se VRjbnfcpe •■n^ , Hm t pn ,. . .'. H|'C 1!" r'... 'h a.. 'S'!:: t !)• . . f ant po .,. , . . 1S C j« ' \ I l i.atV';. ti n -J.'.. Vlia> 1 »a s prj^oroeinuu u^rg 1 z-fitopiti^tH' Juhn LOVŠ-:, , Z''.' .'V,'' Roja kom v.,S:,ir Fnnpiscq, Califor-nr pripor^ ">t#t ti«}* ^ 1 t »pr-ikft g.; JoKii.-Staiiha;'..-, ■ ■■: i',.V:'.;;:;:.' Uprav. "Amer. Slovenca." ■ iiffei* Prodaja se v vseb lekarnah Zdravilni navod brezplačno, Vprašajte za Severov Slovenski almanak za leto 1908 AMERIKANSKI SLOVENEC,24. JANUARJA 1908. hišo oteli. Našemu štorrtfanu bi bil tudi skoro štor pogorel; k sreči so ogenj še o pravem času opazili. Še pr'dem. Simon Jesenšek. Mt. Olive, 111., 19. jan. — Cenjeni gospod urednik! Prosim priobčite ta moj dopis v A. S., ker se čutim pri-moran dati pojasnilo rojakom, ki so mi na zadnji-moj dopis dopisovali. Da se pa tem in tudi še drugim vstreže, dam jim tu naslov od raznih državnih Land Officov, kamor naj vsak piše, ako hoče v tem aH onem kraju se naseliti in dobiti to zemljo zastonj. V Washingtonu so U. S. Land Offici v: North Yakima, Olympia, Seattle, Spokane, Vancouver, Walla Walla in Wa-terville. V New Mexiki so: Clayton, Lascruces, Boswell in Santa Fe. V Californiji so: Eureka, Independence, Los Angeles, Oakland, Redding, Sacramento, Sicsanville in Visalia. V Oklahomi so: Alva, El Reno, Guthrie in Lawton. Ako kateri želi še kje drugje državno zemljo, lahko poiz-vem zanj na zahtevanje. V Texasu so napravili lanski) leto postavo, da se vsa državna zemlja od časa do časa proda od $1 do $5 aker, to je, samo dobra zemlja. Takozvanega skrape landa je pa še povsod dosti in tistega še vsak lahko dobi zraven kolikor hoče za mal denar. Dobil sem ta teden pismo, da tista zemlja, kjer se ni po treba gor: naseliti, je že vse prodana od 1. nov. 1907 in do sedaj bilo jo je 96,148 akrov in nobena korporacija je ne more kupiti, le vsak sam zase in za svoj prid, in več kot 4 sekšen po 640 akrov tudi ne more kupiti. Sedaj je še ve^ milijonov državne zemlje v countyjih, kjer se mora po preteku treh mesecev gor naseliti, odkar je prošnja sprejeta in on en štirideseti del kupnine gor plača. Boljši county-ji po mojem mnenju so: Duval, Zavala, Webb, Wal Verde, Terrel, Presidio in Brewster. Tu lahko že vsak vidi na zemljevidu, da je dosti vode in tudi železnice so, kar je glavna stvar za farmarja., Tudi je zelo na jugu, kjer j"e milo podnebje in raste vse severno in južno sadje in žito; ter je blizo Meksikanskega zaliva, odko der pride poleti hladen veter, Nemci so Sedaj kar trumoma selijo v Texas,.prodajo svoje farme na severu in gredo na jug. In ako Nemci lahko zdržijo tam, zakaj bi pa Slovenci ne? Samo korajže je treba! Rojaki, sedaj so povsod slabi časi in čas je že tudi, da se naš narod otrese jarma kapitalista. Ker sem jaz razvidel iz pisem na moj zadnji dopis, da je prav dosti rojakov, da bi si radi pridobili farme in se tudi ne ustrašijo težkega dela ocl začetka; in za ie obdelane farme, ki stanejo precej denarja, jih je prav malo, da bi jih lahko kupili. Vsak jamra za denar, toraj sem jim podal tu naslove, kje lahko poceni pridejo do farm. Tudi ni potreba biti celi državljan, zadostuje prvi papir. V naselbinah, kjer Vas stanuje več rojakov skupaj, odkritosrčni in pošteni eden z drugim, in ako se posameznemu pre težko zdi iti na homestead, lahko dva ali trije dobite zemljo in jo daste zapisati na enega in potem gre eden tja in drugi služijo šc nadalje denar in ga pošiljajo njemu; ako pa ni dela, grejo pa vsi za ta čas na kmetijo, in ko preteče 3 ali S let si razdelijo zemljišče. Ali kakor v Texasu, ko lahko dobi eden 2560 akrov, dela eden prvo leto in drugo leto proda drugima dvema dvetretjine proč seveda kar na videz in tako imajo že drugo leto vsi zadosti jesti in dela'. Kateri pa ima kaj več denarja, pa lahko že kupi obdelane farme, ki se dobijo še po ceni v Minnesoti, Montani, Virginiji, Maryland, Washingtonu, Oregonu, Colo-radi in sploh povsod, nekod cenejše, drugje dražje. Za naslove naših dveh rojakov v Chicagi že veste in druge tudi jaz lahko pošljem na zahtevanje skoro od vseh držav. Vsak naj piše PO eno karto na vse družbe in dobil bo knjige in pojasnila; naj vpraša tudi za rojake, ako je kateri že kupil od te korporacije in tako si poišče ta boljše, piše dotičnemu rojaku in poizve vse. Ako je vse v redu, gre pogledat zemljo in jo kupi. In tudi naj rojak vpraša na ondotiiem recording officii, ako je zemlja prosta in res last te korpora-cije. Kjer jih je več rojakov skupaj lahko pošljejo samo enega zanesljivega moža pogledat' zemljo in tako si prihranijo stroške. Toraj vsak vidi, kako je potreba sloge med nami in koliko nepotrebnih stroškov bi se prihranilo, ako bi vsak tudi rad kaj storil za drugega, Poglejmo mormonce, ki so se naselili v Idaho in Utah. Tam gre njih duhovnik in kupi več tisoč akrov zemlje in potem zbere svoje rojake in jim razdeli kmetije. Ravno lansko leto jih je veliko se preselilo v Cana-do in tem je lahko, ker so složni med seboj in pomagajo eden drugem«. J'az dam to pojasnilo v ta dopis, ker sem od mnogih poizvedel, kako lahko eden še premalo vajen ameriških razmer pride z goljufi v dotiko, in ker sem resnico in pravicoljub, vleče me naklonjenost do svojega naroda, da storim kar je v moji moči za prid naroda. Meni nič mar, če me kateri posluša ali ne, se smeji tertu dopis« ali ga resno premišljuje. Mislim Pa> ('a vsak, ki se bo ravnal po teh vrsticah, ga ne bo grevalo. Vsak lahko piše sam ali pa piše meni in jaz bom zanj pisal. Upam, da v par letih bomo tudi mi lahko bolj ponosni z našimi farmarji in da se bo njih število vedno bolj množilo. Čas bi že bil, da bi bolj zase delali, ne pa za kapital. Katerega pa še vedno vleče v sta ri kraj,, naj pa pomisli, ko bi ne bilo boljše iti tja vsako drugo leto malo {np- Severova drnvinska zdravila so pray zanesljiva proti vsem navadnim Š {boleznim. Ni so zdravila, ki zdravijo "VSAKO." ^ r*j% tfj # tj? tjj # tir* <& Vnetje pllju^ nje mnoge žrtve. Vnetje pljuč ima-ogromno število vsa ko leto. Mož ali žena v najlepši dobi je lahko žrtev te bolezni. Hiter pre hlad povzroči naglo smrt v par dne-vih Vsi smo tej bolezni povrženi, ra di tega je treba hitro odstraniti nasledke te bolezni v začetku. Začetki iste so: mrzlota telesa, bolečine v prsih, težko dihanje, mrzlica in kašelj. Začnite z odstranjenjem teh nadlo* ter rabite Severov balzam za pljuča ki bode odstranil nerede. Postavite bolnika v obsežno in dobro ozračeno sobo; ribljite njegove prsi s SEVE ROVIM OLJEM SV GOTHARDA (50c) in dajte mu SEVEROVE FEB ROKURE (75c), proti mrzlici. Balzam za pljuča ima čudežno moč v tak ih slučajih'. Pomanjša vnetje in kašelj ter zdravi pljuča. SEVEROV BALZAM ZA PLJU.ČA je precenjeno zdravilo vseh prsnih in pljučnih bolezni, kakor oselski kašel j, prsna tišina, hripa, hud kašelj ki ako se zanemari, privede človeka do jetike. Cena 25 in 50c steklenica! Okrepča življenje. Slabost, žalost, nezadovoljnost — to so tri reči, ki bra nijo človeku do napredka v življenju. okrepča vsak organ in daje veselje do življenja. Prenovi življenje. To je ide-jalna tonika za človeško življenje; krepča ves sestav. Cena 75c. Nahodni glavobol. Prebavne organe lahko ohranite v redu ako rabite Severov Laksoton (25c) in proti glavobolu je najboljše zdravilo Severovi Praški zoper glavobol in nav-ralgijo. Cena 25c. Anton Pospishil iz Tony, Wis. piše sledeče: "Severovi Praški zoper glavobol vedno odstranijo moj glavobol. Na nje se vedno zanesem." Gnila in trobnjena jetra. Jezik je nekako nečist; bolečine okoli želodca in nenavadno polna je desna stran telesa; glavobol nadleguje in v ustih je-nekak neprijeten okus. Ko se tako počutite, vedite, da so vaša jetra in obisti v neredu. Storite svojo dolžnost in rabite v takem slučaju Severo-vo Zdravilo za obisti in jetra, ki je najboljše zdravilo. Cena 75c in $1.25. Severov kričistilec. Štefan Paholsk- iz Anita, Pa., piše sledeče: "Ja, Štefan Paholsky in vsa moja družina se Vam u iskreno zahvalujemo za dobro medicino Severove-ga Kričistilca. Moji ženi je hitro pomagal; ozdravil jo je čudežno, da sedaj postaja vedno bolj prijazna vsak dan. Sedaj je nežna kakor cvetica; rudeča kot roža, za kar se oa moramo zahvaliti Vašemu kričistil-cu." Cena $1.00. W. F. Severa Co. CEMMrs na počitnice in se pokazati tam kot barona >11 potem zopet se nazaj v Amer.'ko podati na svoje posestvo, ne pa nazaj v Ameriko kot delavec in zopet dela iskati in hoditi s trebuhom za kruhom. Koliko družin že občuti to letošnjo krizo, in kar so si v par letih prihranili, bo sedaj šlo iz žepa in potem v boljšem času zopet začeti z nič. Ako pa na kmetiji se rhačiš par let,- ne boš potem poznal krize in jesti in tudi piti bo zadosti, ker vinska, trta in sadje daje boljšo pijačo, kot je pivo. Zdaj pa pozdravim vse rojake po širni Ameriki in tebi, A. S., pa želim obilo uspeha. Math. Gaishek. Seattle, Wash., 4. jan. — (Konec dopisa.) Naši inteligenti po nekoliko časa le gledajo, kje fee bode bogastvo .dalo vloviti brez vsacega truda. Radi vidijo, da bi se jim človek odkrival, Priklanjal in da bi ž njim delil zaslužek žuljavih rok. Vsega tega kar na debelo pričakujejo, a ko vidijo, da tega "i. pa že zvijejo, če drugače ne, koga napumpajo za vozni listek, pa hajd v deželo inteligence! In iz domovine pa slišimo potem psovke, kot n. pr. živijo tam kot živina, so, pijanci, kvartopirci, •n bogvedi kaj še vse. Tako naš gospod Mulaček v Ljubljani vsakojake neslanosti buči čez nas. Ali pa gospo-dme Sirovatka v Zagrebu v svoji nedavno izdani brošurici kot za poduk meče kar na debelo blato na svoje hrvatske zemljake, katere je videl v Ame rici- Seveda, mogoče jim je prodal Prepoceni delnice' za Hrvatsko Zastavo. ki so bile samo po $10.00. Sirovatka Slovence v tej brošuri tudi imenuje, pa le toliko se spominja, da smo se jeli preje kot Hrvati tu naseljevati in da napredujemo, le. "previse se bavi-s cerkvijo, pristavlja Sirovatka. Tako vidimo našo inteligenco, ki večinoma pride sem z namenom, češ, tam J(''i bodemo smukali, saj so neumni, mi smo pa študirali". Ali brate profesor, jezite se kolikor Vam drago, ampak tu v Ameriki velja rek: Kdor de'a, ta ima. v Mogoče si bode kdo mislil: Kaj vleče dopisnj^ vse to o naši inteligenci, bežeči nazaj v domovino, sedaj na dan 111 Poje zopet hvalo nekaterim Japon-cem. (ja pijenjj kakor pišem, je vzrok to, k^r je Japonec danes to, kar nekateri naši kriče, da so, češ, "tiarod-nj smo," ln pri tem tU(jj ostanejo, dokler vidijo, da jim kaže do dolarčkov; aIl> ko teh ne dobe, pa hajd v domovino 'n po onih, ki se jim v Ameriki niso hoteli odkrivati in jih ne z dolarčki obsipati. Da, Japonec je prvo naroden zato, ker ima dobre voditelje, a teh med nami primanjkuje. Kar se Japoncev tiče, jih sicer vsaj ljudstvo ameriško preveč ne spoštuje, •n to zato ne, ker dela to ljudstvo prepoceni ter je na kvar delavstvu. Ali mnogo se pn lahko človek priuči od njih: oni so varčni, bistroumni in v svojih stanovanjih ljubijo nad vse snago. Sploh so dandanes, odkar so vsaj videli zmago nad mogočnim ruskim tiarodom, svetovno bolj znani ter skoro preponosni na to. In kot je nemški cesar pred nekoliko leti svaril svet pred rumeno nevarnostjo, to je pred Japonci, ta strah mogoče prešinja danes ameriški svet, ki se mnogo popra-šuje: ali je res, da je šla naša mornariška vojska le na vaje tako daleč, kot sedaj pluje? In danes zopet: kje je japonsko vojno brodovje? Ali ni bilo jednako skrito na ruske ladije pred Port Arturom? Da, nemškemu cesarju, ko je svoječasno svaril pred rumeno nevarnostjo, se je vse smejalo in ameriški časopisi so ga prinašali v svojih šaljivih podobah s podpisom strahopetec ali Mihče ali Mihec ali Vilče i. t. d. Ali danes vse molči o tem in ameriški listi vsak dan prinašajo razne vesti o japonskem vprašanju. Seveda, skoro je nemogoče) Ameriko premagati; ali ravno tako so Rusi mislili pred vojno z Japonci, ne spominjajoči se, da mravljinec, kakor j.e majhen, si iznese mravljišče ter naredi škodo in luknjo trdemu lesu kot tisočkrat težjemu sadju od njega... Vse tako premišljeval sem, ko praznoval sem Božič ter Novo leto obTihem morju, kjer je mnogo narodnosti in Japoncev, pa da v malokaterem kraju toliko, in nekateri so precej bogati. ''orej, kot sem Vam obljubil pred odhodom iz Jolieta, da Vam malo popišem mojo pot, tako sem storil. Le oprostite, da sem tako dolg z mojo slabo (oho!) pisavo. Silvestrov večer kot pričetek novega leta 1908. obhajal sem v Black Dia-mondu, Wash., v družbi veselih Slovencev, v stanovanju ondotnega kranjskega (gorenjskega) krojača, in imeli smo se še precej izvrstno. Kot veste, sem se prišel zdravit semkaj, k sem precej v začetku novega leta zdravila vrgel za plot in se od veselja bolje počutim; ali vsejedno še malo boleham, še malo kašljam. V kakem mesecu, upam, se zdravi vidimo. Bog daj! Jolietčan. White Rock, Utah, 19. jan,—Cenjeno uredništvo: Ko ravno pošiljam naročnino, naj še omenim nekaj besedi, če se jih vam zdi natisniti v list. Tukaj smo trije Slovenci, ki smo si pred dvema letoma dobili zemljo ali homestead, ko so delili Indian Reservation in smo se vsi oprijeli dela. Jaz in Matevž Žagar imava že vsak nekaj živine in tudi že precej zemlje razdelane in pa obgrajene. Jos. Klančnik si je pa šele hišo postavil in nekoliko ogradil in toliko da si zemljo obdrži. Zemlja je tukaj dobra, raste vsaka stvar, kar se vseje. Smo že vse poskušali: ajdo, proso, fižol, bob, grah, turšico, vodne malone, moš-melone in vsake sorte žito in kuho in ^se sorte sadje. 'J S nekaj let bode tukaj jako lepa iiijm* dovitna dežela, ker ljudje so se d oprijeli dela. 2e skoraj na vsakih akrov stoji mala hišica in pa n£i zemlje se vidi razorane in pa obg1 ne. Dobi se pa še tudi lahko <1 zemlja, ko je še frej. Ce bi kate: veselilo iz novega farmo delati še lahko dobi zemljo od stric S; za $16.00 160 akrov.' Toliko naj ** stuje za danes; čez čas bodem P*®^ kaj sporočil. Konečno pa srčen Jj je zdrav vsem čitateljem tega lista, 'f Ce Amerikanski Slovenec, pa želim ^ če go novih naročnikov in pa še >'S{ | s^re. Jos. DemsW* ^ Minneapolis, Minn., 12. jan. — Pf1 Am. SI., pošiljam naročnino in ? sim, da mi boste list še zanaprej 1 iv no pošiljali. Tukaj niso časi tudi nič pred"' S Tudi nas Kranjce je zadelo. Dej» >< še vsi, ali manjšo dobo dneva. ^ plače so utrgali. Ko smo imelir V prej n. pr. $2.00 za 10 ur, ima: "c a daj $1.75 za 9 ur, in ponekod še tudi več ljudi nima nobenega zasWp* Pozdrav! Jos. Pazderfj ta Pošitf! t?! V! j, Chehalis, Wash., 14. jan. Vam naročnino za list in obenem ji« sporočam, da novega tukaj ni se" je nič ko to, da se slabega časa tr<^ S[ mo, ker kapitalisti hočejo sanii f & pogoltniti in podse spraviti, kef tta močnejši ko pa država. Tukaj *>'J šo mo prav nič zime, dež gre no rn3 Pa vsaki dan in gartrože pa vseglih jfcg Frank Ri«fe >n Pozdrav. PRATIKA prestopno leto -stane 10c - 1908 -PiSite po njo na-- Amerikanski :: Slovenec - Joliet. 111. Denare v staro pošiljamo: ...... za $ 10.30 .............. 5° za $ 20.40 .............. 100 za $ 40.80 .............. zoo za $ 101,75 .............. 500 za $ 203.50 ............. za $1016.00 .............. FRANK SAKSE1 109 Greenwich St., New 6104 St Clair Ave., NE., 1 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 22. jan. — Torej bo vendarle dela "plenty", namreč v naši je-klarni Illinois Steel-kompanije, če smemo verojeti našemu dnevniku "The Joliet Daily News". Ta vam piše z včerajšnjega dne takole: "Jo-lietska tovarna Illinois Steel-kompanije bo zanaprej zalagala waukegan-sko tovarno 'United States Stell'-kor-poracije s palicami (billets), ki jih potrebujejo tamošnje žičarne. To veliko naročbo so prejeli včeraj tukajšnji uradi in pozdravljena je bila kot najbolj dobrodošla novica, kar jih je Joliet sprejel izza več mesecev: saj pomenja 'ronanje' v velikih depart-mentih tukajšnje jeklarne z dejansko polnim parom. To pomenja delo za plavže, 'converter' in veliko paličarno (billet mill). Zaloga potrebna za Waukegan bo okoli 2,000 ton palic na teden. Tukajšnja oddelka zvana 'billet mill' in 'rod mill' zalagata 'Scott stret'-tovarno in tovarno v Rockdalu s palicami potrebnimi za izdelavo žice (wire). Waukegan pa_ ima svojo lastno paličarno (rod mill) in je dobival palice (billets) iz drugih tovarn imenovane korporacije. Nova naroč-ba bo bržkone povzročila, da bo moral oddelek 'billet mill' poslovati z vso močjo, a 'converter' in plavži bodo morali delati tako, da bo dovolj jekla za 'billet mill'. Delavci v jeklarni so bili že 'scagani' zaradi premalo dela, ampak nova naročba bode pregnala ves vzrok za boječnost." Tako piše naš imenovani angleški dnevnik ter dostavlja. "Iz vseh delov dežele prihajajo neprestano poročila o zboljšanju razmer in povračanju 'biz-nesa' v .njegov pravšni položaj. Illinois Stcel-kompanija je dobila zadnji teden naročil za 82,000 ton malih jeklenih tračnic (rails), kar kaže na ponovno delavnost v rudarstvu in očrto-vanju novih želežničnih črt. Okoli Pittsburga počiva samo še do 60 od-sto plavžev, dočim' jih je počivalo 75 odsto okoli dne 1. t. m." -— Plavž št. 1 v jeklarni Illinois Steel-kompanije je začel spet poslovati zadnji petek zvečer. Od štirih plavžev počiva samo še št. 3, ki pa bo tudi kmalu popravljen za poslovanje, pravijo, da do dne l. febr. — Tukajšnji Slovenci zares napredujemo. Naši podjetni trgovci in obrtniki prav nič ne vzdihujejo vkljub "slabim časom", ssjj dobro vedo, da se vrnejo spet boljši. Sedaj imamo v slovenskih rokah tudi najlepši pogrebni zavod v mestu. Alderman Anton Nemanich je namreč kupil v Chicagi zadnji teden tri prekrasne vozove, kot jih nima lepših noben tukajšnji pogrebni zavod. Posebno inoderna je nova ambulanca, katero bo odslej lahko vsakdo klical v slučaju nenadne nesreče Itd. Novi "hack" je tudi uprav impozanten. In tako začenja Nema-nichev pogrebni zavod novo dobo še lepšega razvoja. Čestitamo! — "The Catholic Record", glasilo Zap. Kat. Unije, donaša v zadnji št. sliko in životopis našega rojaka g. Blaža J. Chtilika, ki je kot član društva sv. Martina št. 80 W. C. U. pridobil društvu 67 novih članov in si tako stekel zlato medaljo 1. 1903. G. Chu-lik, naš dobroznani trgovec biva v Ameriki že od 1. 1886. Tudi g. Karol Sitar je omenjen, da si je istotako zaslužil zlato kolajno 1. 1904. — Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa rojak Jernej Kolerič, rodom Štajerec. Tukaj ni imel znancev in tudi pri podpornem društvu ni bil nobenem. V bolnišnici se je izdal za Nemca, a ob njegovi smrti so ga vsi Nemci zapustili, in tako je bil pokopan kakor berač na občinske stroške in na nemško pokopališče. N. p. v m.! Evo vam, rojaki, zopet zgled žalostne smrti vsled lastne brezbrižnosti. Zavedajte se vedno svoje "narodnosti in vstopajte v slovenska katoliška društva —- pa glejte, da ne bo prepozno! —• Šolska deca naše farne šole sv. Jožefa priredi veselico v korist naši cerkvi v nedeljo 2. februarja ob 3. uri popoldne v Golobičevi dvorani. Veselica bo nekaj izvenrednega. Ne zamudite omisliti si vstopnico, ki stane samo 25c. — John Mulac (ali "Jack the Dauber" in "Jack the Slasher") je bil v ponedeljek pred okrožnim sodnikom s svojim zagovornikom, g. S. E. Freun-dom. Vedel se je baje skrajno čudno, kakor pravcat blaznik. Mr. Freund ga upa rešiti kaznilnice. — Hripa se poslavlja od Jolieta. Vendar je še dokaj tudi naših rojakov hudo prehlajenih. Influenca je vrgla na posteljo med drugimi g. Frank Za-vršnika. Od hude pljučnice je okre-val g. John Šuklje. — Tacega ognja že davno nisi'no inieli v našem mestu, kakor zadnjo soboto zjutraj, ko je zgorela ena največjih dvoran v Jolietu, takozvani "Robesson Hali" na South Joliet cesti. Od veliccga poslopja so preostali samo štirje zidovi. V poslopju je bila velika klobasama in salun. Skupna stvarna škoda znaša $37*000, a je le deloma krita z zavarovalnino. Pa še večja nesreča bi se bila lahko pripetila: v'eč gasilcev je namreč komaj uteklo smrti. Hudo ranjena sta bila gasilski načelnik Langdon in gasilec Clemens, a neki tretji je bil zelo opečen. Ob tem požaru se je dogodil ganljiv slučaj pasje zvestobe in človeške nehvaležnosti. Neki gospodar v gorečem poslopju je trdno spal, ko zdajci prilaja njegov pes in ga spravi s postelje. Pa v naglici je gospodar zaprl sobo in pozabil v nji psa, ki je potem storil junaško smrt. — Pisma na jolietski pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gajan Karol, ■Jurkovič Mijo, .Ladekič Stanko, Pla-tiša Milanko, Sobot Gjuro, Toffant Emil, Težak John in Požek Mary. — Kamenolonici zaposleni pri tvrd-ki Commercial Stone Co., ki so nedavno zaštrajkali, nameravajo nasilno zavirati zopetno otvoritev dela,s štraj-kolomci. Gre se za kamenolome se-verozapadno od našega mesta, kjer je navadno zaposlenih 300 do 400 delavcev. — Pratike in sicer Blasnikove iz Ljubljane so konečno dobiti tudi v knjigarni A. S. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Cleveland, O., 21. jan. — Na uredništvo A. Slov.! Prosim vas, da svetu nekoliko odkrijete dejanje brezverskih vandalov, naših brezverskfh Kranjcev. Ti zlobneži so vdrli v četrtek 16.. januarja 1908 v katoliško cerkev Žalostne Matere Božje po noči. Odprli so tabernakel, kelih vrgli po tleh in pa-teno in namazali svete podobe s farbo. To so storili tisti nasprotniki cerkve sv. Vida, kateri so privrženci g. Kazimir Zakrajška. Ko bi bili tisti hudobneži odnesli te stvari, bilo bi dosti lepše za njih in za vse tukaj živeče Kranjce; tako so pa bogoskrunci napravili veliko sramoto svojemu narodu. Tukajšno časopisje najostreje napada tukajšnje Slovence. Ta cer-ke Ž. M. B. stoji 11a St. Clair Ave. 4118. Pred nedavnim časom je bila še grško-iztočnega veroizpovedanja. To cerkev je milostljivi gospod škof za-rental in postavil Father Stefanič-a za župnika. Ko je prišel v petek 17. jan. Rev. Stefanič maševat, ni se malo začudil, ko je zagledal po tleh vse razmetano. Tukajšni detektivi zasledujejo prav pridno storilce in če jih do-bodo, bodo okusili vso strogost tukaj-šnih stric Samovih postav. Zakaj taka sirovos,t se ni še prigodila, odkar stoji to mesto, tako pišejo vsi angleški listi brez izjeme. Enako govorijo angleški sodniki in poliemanje, ki so si to dejanje ogledali. Ko bi bili bum si, bi bili odnesli te reči, ti so pa samo pokvarili in onečastili svete stvari. Čudno je, da se na svetu še zmiraj do-bodo taki Iškarjoti, in da jih ni Bog vpričo kaznoval. Medtem ko so eni v cerkvi razbijali, so drugi zunaj stra-žili, plesali in norce brili. kazen jim ne odide, če ne na tem svetu, pa na onem. Nadalje vam naznanjam, da gre v Clevelandu z delom še zmiraj slabo. Res se nekoliko povsod dela, ali na tisoče jih je še brez dela, Lahko rečem, da dve tretjini ljudi ne delata. Kdaj bo boljši, ne ve nihče. Obetajo časopisi vse, da bo drugi teden; ali za gotovo ne ve nobeden. Kadar bode boljši, hočem vam sporočiti. Vreme imamo vsakovrstno, prav hude zime še dozdaj tukaj ni bilo, če ne bo še prišla kasneje, tako kot je bilo zadnje leto. Karol Jarc. Los Angeles, Cal., 17. jan. — Cenjeni nam Amerikanski Slovenec: Naznanjam vam par vrstic iz naše soln-čnate južne Californije. Kakor povsod, tudi tukaj občutimo finančno krizo, katere je skoraj, konec, in še vedno imamo "clearinghouse scrip." Od tukaj je umestno uradništvo na tisoče Stradajočih Mehikancev poslalo nazaj v Mehiko, in'veliko Japoncev zapušča Ameriko. V večjih krajih so odslovili veliko Japoncev, in nadomestili z belimi ljudmi; kakor pišejo v tukaj-šnem časopisu, da tudi po okolici sad-jerejci in po premogokopih odslavlja-jo Japonce in nadomeščajo bele delavce. Še vedno nekaj ljudi pohaja po ulicah. Ako hoče kateri delati, si že priskrbi delo. Tukaj je sedaj veliko ljudi od vseh krajev, in ostanejo tu čez zimo, ker solnce je toplo, kakor poletu. S pozdravom vsem Slovencem po širni Ameriki, in vam veliko dobrih na ročnikov. Jože Vesel. La Salle, 111., 19. jan. — Nanagloma je tukaj obolel Jakob Jeruc iz Cider Pointa; dne 15. t. m. zvečer je bil previden se sv. zakramenti, Bolan je tudi bil naš rojak A. Jerovc;* upamo, da bo kmalu okreval. Prvi krst je bil letos v župniji sv. Roka in sicer sta g. T. GolOb in ga. Helena dobila hčerko Heleno. Prva oklicana sta bila g. Aleš Sever in gdčna. Marija Pire. O-klicev pričakujemo še mnogo drugo nedeljo. Dne 15. t. m. sta trčili skupaj dve cestnoželeznični kari; enemu strojevodju je roko zlomilo. Ta dan je bil bolj nesrečen pri nas. Alojz Har-telnu je vsa obleka zgorela, škoda znaša $150.00. Sreča je še bila, da so AMERIKAMI SLOVENEC, U. JANUAI|ja 1908 Ign. Žitnik, odpove?4040^ petni kandidaturi de v 0 c f j 1 Detela. V C ž) U. 1 lici tržaški cela roparska banda, katera je morda umorila tudi kočijaža Vidava. —Matko Mandič, znani isterski slov. poslanec, je obhajal na Novega leta dan 25 letnico svojega političnega delovanja. — Cesar v Istri. Kakor javljajo časniki, pride cesar prihodnjo spomlad za dalje časa na Cigalo blizu Lošinja ter bo na poti tje obiskal tudi Pulj. IZ STARE DOMOVINE John Golob #608 N. Broadway Joliet, Illinois Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 2, S, 4 do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglaau-jem harmonike in orgije. KOROŠKO — Po štetju slovenskega katoliškega političnega društva živi na Koroškem 118,000 Slovencev. — V Žihpolju so popravili romarsko cerkev, katero je bil požar zelo poškodoval. — Nov polk. Ustanovi se nanovo štajersko-koroški gorski topničarski polk. — V Velikovcu na Koroškem bo začela poslovati z novim letom hranilnica in posojilnica. — Celovški glavni kolodvor je dodelan kar se tiče vnanjosti, samo notranjščine še niso gotove. Cela stavba je zelo moderno urejena ter se posebno odlikuje s harmoničnim, okrašenim pročeljem. Henrik H. & Menno H. S T Jk. S SEN Sobe 201 tn 802 Barbor Bldg, JOLIET, ILLINOIS. JAV rvjt & NOTAH C? Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n. iam in boleznim, lje vsakovrstna v notar-ko spadajoča pisanja. Gov nemiko in angleško. HRVATSKO. — Amerika in Hrvaška. Hrvaška poljedelska banka naznanja, da je lani prišlo iz Amerike na Hrvaško od hrvaških izseljencev 83 milijonov kron. Poljedelska banka poziva Hrvate k snovanju poljedelskih zadrug, ker sicer se ves denar, ki prihaja iz Amerike, zapije ali pa porabi za ženska le-potičja. — Pobegli tvorničar. Iz Oseka je pobegnil tvorničar očeta Viljem Schwarz. Zapustil je 300,000 K dolga. — Za novo katedralo v Sarajevu. Kanonik vrhbosanskega kapitelja Ivan Koščak, ki je odpotoval pred letom dni v Ameriko, da nabira med ameriškimi Hrvati za zgradbo nove katedrale v Sarajevu, vrnil se je te dni v Sarajevo in prinesel seboj 40,000 K. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V .< MESTU. <*»; CENA $i.oo do $5.00. ~ FLEXER & REICHMANN lekarnarja Cor. Bluff »ad Exchange 9tr—t» JOLIET. ILL. a W. Brown, prod« Bobt. Pilota«, podpre!« W. G. Wlloox, ktilr. — V katoliško cerkev je prestopil na Sv. Gori pfi Gorici protestantov-sko-puritanski pastor I. A. Knaflitsch. Zapustil je svojo bogato službo in se iz hrepenenja po resnici oklenil katoliške cerkve. V času, ko suhe veje odpadajo od debla katoliške cerkve, poganjajo nove čvrste mladike s tem večjo močjo. — Groza pred ...V-venskim naseljevanjem v Trstu iti (Sonc. je Italijane, ki se boje za umetno italijanstvo teh mest. Italijani snujejo sedaj "Narodno ekonomsko zvezo", ki bi ovirala invazijo Slovanov v italijanska avstrijska mesta s tem, da bi podpirala Italijane in bi prevzela tudi kolonizacijo italijanskega elementa v one kraje, v katere sedaj Slovani nevarno prodira- — Občinski odbor n;>0-t0+0+00 deželna vlada razpustila. , .. pod ured- — Kako se praznijo mos '"a v va~ vro Jenko iz Vrha je bil obSt okrajnim sodiščem na 40 K gk . roma 4 dni zapora, ker je dejal p«. ' stniku Antonu Ančniku, da "vse ukr'< de, kar vidi". Očital mu je tudi druge lepe stvari. — Anton Ančnik je bil obsojen pred okrajnim sodiščem na 40 K globe ozir. 4 dni zapora, ker je pso-val Jenka z dolgo vrsto lepih imen. Ančnik je vse psovke pripoznal. — Za 16 vinarjev davka — opomin. Nedoumen je fiskus. Opomin — za 16 vinarjev! — Ta opomin je bilo treba pisati, vpisati v vložnem zapisniku, v dostavno knjigo in dostaviti. Vse to za ogromno vsoto 16 h! — Ali ni enostavneje, če se znesek pripiše k prihodnjemu plačilu? — Cof — ki karak-terizira avstrijsko uradovanje. —Novice iz Suhora pri Metliki. Pred kratkim se je tu osnovala Rajfajzenov-ka. Navdušen govor o gospodarskem zadružništvu je imel državni poslanec g. Josip Gostinčar, nakar se je takoj sestavil odbor in člani nadzorništva. Zadruga, koji načeluje domači gospod župnik Jak. Pavlovčič, sedaj posluje v župnišču. Prvi uradni dan sta otvorila gosp. Vinko Kramaršič, revizor "Zadružne zveze" v Ljubljani in metliški kaplan g. Peter Natlačen. Oba sta v izbranih besedah kmetom pojasnjevala pomen in koristi hranilnice in posojilnice. Zadruga sedaj vrlo napreduje.— Za župana je zopet izvoljen posestnik g. Franc Tome. Svetovalci so: Jurij Ambrožič, Anton Bohorč in Jožef Kle menčič. Vsi so odločni možje S. L. S. — Gospod Fran Regally, c. kr. okrajni sodnik in načelnik sirotinskega sveta v Metliki, je daroval 105 K za sirote, katerim so se preskrbela obuvala za zimo. — Definitivnim učiteljicam je imenovana na trirazrednici gdč. Kornelija Koncilija. — Radi škrlatice, ki se je pojavila med šolskimi otroci, je šola za štiri tedne zaprta. Štirje otroci so že umrli. | ŠTAJARSKO j UAMMVVWWWVVVWWWVVVWWW — Nov hotel v Slovenski Bistrici. Posojilnica v Slovenski Bistrici je pre-zidala svojo dosedanjo staro gostilno v moderni hotel, kateri se bo otvoril prihodnje leto. Ker se bo gradila spomladi normalnotirna lokalna železnica, ki bo vezala mesto s slovenjebi-striško postajo južne železnice, ter bo Slovenska Bistrica, kakor se zatrjuje, ob enem dobila električno razsvetljavo se sme pričakovati, da bo slovcnjebi-striška dolina, ki leži ob vznožju zelenega Pohorja in ima toliko dosedaj še malo poznatih naravnih krasot, tudi živahnejše obiskana od tujcev in posebno letoviščarjev. — V mariborsko bogoslovnico so vstopili sledeči gg.: Brvar Ignacij iz Št. Lamberta pri Litiji na Kranjskem, Goleč Ivan iz Polja, Hohnjec Franc iz St. Jurija pod Sv. gorami, Kompol-šek Franc iz Št. Jurija ob južni železnici, Kranj c Marko iz Št. Petra pod Mariborom, Medvešek Alojzij iz Celja, Citizens' National mi Kapital 1100,000.00. BARKER building, joliet, ill. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3- dec. 1906. Uloge po En DOLAR in ve£ se prejemajo v tem oddelka. ObreBti se plačujejo od vlog po 3 OI>STOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjen« piipiSe gto^iiižfna lirvi dan mesec* januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsakM vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Zdrui držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. V slučajih nesreče izvijenja udov, ako shoM kost it svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno jv znamko sidrom na eti- a ^ v8ek tekairnah po >$r 25 in 50 centov. F. AD. R1CHTER & C0. 215 Pearl Street, New York. — Trst, 28. dec. Blizu Sežane je napadel neznanec posestnika Antona Turka, ki se je peljal v domačo vas. Turk se je rešil, neznanec pa je za njim streljal. Zdi se, da se klati v oko I KRANJSKO. j ^------- |i ~~ Iz Amerike se je pripeljalo na ljubljanski Južni kolodvor dne 24. decembra 248 Hrvatov, 100 Slovencev, ® Makedoncev in 152 Ogrov; dne 29. 150 Hrvatov, 30 Makedoncev in !s? Slovencev. Lep Božič. Iz Ljubljane z dne (R dec p0r0cajo: Letošnji Božič je nekaj izrednega. V gorah cvete resje, Cvetoči teloh pozdravlja namestu sne-'etošnji Božič. Z Mirne na Dolenjskem se. poroča, da ondi cveto marje-"Ce in trobentice. k*"- Grozdje o Božiču. Na vrtu g. ®ergmana v Novem mestu je še v prešlih božičnih praznikih visel na vin-trti velik, svež grozd. —• Vič-Glince. (Blagoslovljenje nove Cerkve.) Dne 22. dec. je bila blago-J ?wijena nova cerkev sv. Antona na I Viču. Obred je izvršil preč. provicijal § • Placid, pridigal in maševal na to. ,~< Dr. Šusteršičeva konferenca z mi-,4 B'lstrskim predsednikom. Z Dunaja se IT Poroča: Dr. Šusteršič je imel daljšo j J^nferenco z ministrskim predsednici baronom Beckom in so pri tej fl Mliki razmotrivali tudi razne za kranj t8*0 deželo važne zadeve. Ministrski P'edsednik se osebno zavzame za to, t ?a se vprašanje uimskih podpor hitro '"ugodno reši. Z zgradbo belokranj-železnice se bo čimpreje začelo. 4 'Prašanje ljubljanske obrtne šole je J| * dobrem tiru. Zahteva pomaknjenja J -fobljane v drugi razred aktivitetnih ~°klad je sedaj pri osrednji statistični ' Komisiji, da natančno izgotovi obseg J, °inosno efekt te odredbe, ki je pa še tp jj1 Pričakovati. Vendar je tudi ta za-ijy v dobrem tiru. J v,— Železnica Postojna-štanjel. Med M . Ostojno in Razdrtim bo štacija Gori-V »e- Pri Razdrtem, kjer bo seveda tudi j}- ta<%, bo približno 1400 metrov dolg J ||re!ior proti Senožečam. Senožeče do-if „e v bližini farne cerkve štacijo. Iz rf ?etl°žeč bo tekla proga proti Gaberku, I *Jer bo tudi manjši predor. Blizu ce-rske hiše bo postajališče Dolenje-Potem bo tekla bodoča proga po e^odolski gmajni proti Štanjelu. . T" Železnica Štanjel-Divača. Z Du-?Ja se poroča; Poleg železnice Šta-^Jcl-Postojna hočejo merodajni krogi t j} ac^ti tudi progo od Štanjela mimo '» j • nievasi do Divače, kjer se zveže I ls'rskimi državnimi progami. J iv"""- Slovenski klub je pri razpravi o ! |®eIokranjski železnici dal dva govor- J»a: Šusteršiča in poslanca Ja-JPp. Načelnik "Slovenskega kluba" jBR Šusteršič je predlagal več izpre-ki so bile sprejete. Vsled nje-!l®?Qvega izpremenjevalnega predloga je s S^ogočeno vladi, da napravi progo iz ji pnomlja-Metlika v Kočevje. Spre-| vetR je bila tudi resolucija, da naj se I ?P°rabljajo pri zgradbi nove železnice t( ce domači delavci in da se podržavi if ,esta skozi Lašče v Ribnico in Ko-t vie. 'V X ' j r Umrl je 27. dec. popoldne v St. J hi.11 ob Savi tamošnji gospod žup- l a!k g. Ivan Sakser, rojen dne 12. P sPr>la 1857 v Ljubljani. V mašnika po- : tn n leta 1879 Je služboval pokojnik 1 v°LkaI>elan v Predosljah pri Kranju, ' .Križih pri Tržiču, v Trebnjem, bil fi i,, CliciJ"at »a Gorici pri Domžalah ter v Pnik v Hotedršici in zadnja tri leta . Jakobu ob Savi. Pred kratkim . ^ daS?m Je obolel za vnetjem sapnika, J D le moral opustiti poduk v šoli ter f.*0v°re v cerkvi. * V Umrl je 21. dec. v Veliki Dolini i ji {f'n°šnji župnik vč. g. duhovni svetnik ^ !i : ar>čišek Brulec. Pokojnik je bil ro- , .J dne 24. julija 1843 v Stopičah in ; i1 jj v mašnika posvečen leta 1869. ; i u?-boval je potem kot kapelan nekaj r,1(feCeV v Dole,,ji vasi Pri Ribnici» 1« »j 5f sedem let katehet na uršulinski !' y1. v škof j i Loki, od leta 1878 dalje 1 e Iv1? k'1 župnik na Veliki Dolini. Tu-inJ-Je Sez'dal novo lepo župno cerkev f ^Pnišče, kot predsednik krajneera j skega sveta pa je deloval v prospeh jj^.6 ter pozidal šolsko poslopje. V ■ || klanje zaslug, ki si jih je stekel te-6j('ln svojega službovanja, je bil lan- : ik odlikovan in imenovan knezo- J Qf,jskim duhovnim svetnikom. I .Električni tok ga je umoril. V : tou Je umoril v tovarni električni delavca Andreja Lavrenčiča iz ^ Crdoba. Iz celega telesa mu je elektrika. Ko so vstavili elek- ; Cn' tok, je padel mrtev na tla. ] |HJbil je v Grahovem Anton Modic 1 1 S« 0,}emega posestnikovega sina Fr. J lief0 'z Grahovega, ker je Sega s pr-t na 111 »a čelo kazal, da so fantje, ki so ' i kočarja Lunko, neumni, ako 1 ill' f .'fe^, Stepli so se na Gradu pri Bledu ri|rnie v neki gostilni. Anton Valant, 1 Kokalj in Janez Hudovernik 1 n°^em zabodli Jožefa Sokliča in t"Tk ton| Valanta ter ju zelo težko po-jAlovali. Prepeljali so ju v ljubljan- j j'^ bolnišnico. Soklič je štirikrat pre- . t, en, pa 1j0 težkoda okreval. piv Bl>zu Šmarja, v Zibiki, so c f 1 na Štefanovo zjutraj trije fantje š 24 letnega Antona Orača, kateri je va-soval pri dekletu Ani Močnik. Zločince so že zaprli. — Mrtvega je našla Franca Pintarja iz Št. Mavra, bivajočega v Podgori, njegova svakinja. Pintar je bil vdovec. Našla ga je na trebuhu ležečega v kuhinji. Rano ima na desnem sencu. Pintar je bil star okoli 45 let. Hiša stoji proti Grojni tik hiše št. 5. Sodi se, da je Pintarja kdo ubil. —Osebne vesti. Župnija Rovte nad Logatcem je podeljena č. g. Matevžu Sušniku, župnemu upravitelju ravno-tam. Za župnijo Turjak je prezenti-ran č. g. župnik Alojz Bobek iz Godo-viča. — Štiridesetletnico službovanja je slovesno praznoval v Krškem gospod nadučitelj Adlešič. Šolska mladina z učiteljstvom in meščanstvo mu je prirfedilo lepo slavlje v šolski telovadnici. — Polkovnik Jožef Tomše je pozvan v artiljerijski štab. — Brezskrbna mati. Dne 17. dec. je po Črni vasi s tremi otroci beračila neka Cimpermanova. Ker je bila ona sama, kakor tudi otroci, polna uši, so se je ljudje povsod branili vzeti pod streho. Za nameček, da so uboge sirote zaradi materine lenobe morale pasti uši, jih je še neusmiljeno pretepala, potem pa popustila 81etno hčerko in 5 letnega sinčka, sama pa z enim otrokom neznano kam pobegnila. Mater oblastva sedaj zasledujejo, otroka je pa vzela v oskrbo posestnica Apoloni-ja Vidmarjeva v Črni vasi št. 27. — Viktor Parme opereto "Nečak" je prvikrat igrala vojaška godba iz Pulja na Silvestrov večer v veliki dvorani hotela "Union" v Ljubljani. — Poslanec Jaklič je govoril o važnosti jugoslovanskih pokrajin za Avstrijo, a te pokrajine je vlada doslej zanemarjala. Brez Adrije Avstrija ne more imeti nikake svetovne trgovine, ne more obstati kot velevlast. Hvaležni smo, da se je vlada odločila za Be-lokranjsko-dalmatinsko železnico, a to je šele prvi korak, da se zamujeno nekoliko popravi. Vlada je doslej skrbela za germanizacijo na našem jugu, pri tem pa je zaostal gospodarski razvoj. Gospod poslanec je potem navajal nekatere nasvete, kako bi se gospodarsko in kulturno povzdignili kraji, ki jih on zastopa v zbornici: kako bi se povzdignila živinoreja, kako bi se po-ševalo pridelavanje krme, da naj se podaljša kočevska proga do deželne meje itd. — Predavanje p. Roeslerja. V Ljubljani se mudi vsled povabila ljubljanskega knezoškofa znani učenjak p. Roesler, ki je imel predavanja za žensko inteligenco v veliki dvorani hotela "Union". Velika dvorana je bila čisto polna odličnega ženstva iz vseh krogov; 900 dam pri znanstvenem predavanju — to je častno za Ljubljano! V prvem govoru je slikal in utemeljil nagon človeštva po sreči in neutešljivo stremljenje po popolni resnici. To potrebo človeštva pa uteši edinole krščanstvo, religija "Osmrtnosti, Kristus, ki je večna resnica. —Društvo slovenskih profesorjev je imelo drugo glavno skupščino v Ljubljani, pri kateri je bil izvoljen za predsednika prof. dr. Žmavc, ker se je prof. Orožen vsled znane afere Proft temu mestu odpovedal. O omenjeni aferi je imel tajnik dr. Ilešič obširno poročilo med splošnim odobravanjem. Mnogo se je na zborovanju govorilo — Perutninarska zadruga za Kranjsko se je osnovala dne 2. jan. v Ljubljani. o slovenskih učnih knjigah za srednje šole, o srednješolstvu sploh in o maturi. — Društvo dobro napreduje ter ima že 146 članov. — Zdrobljeno steklo v potici je dala jesti snaha 73 letni Margareti Preles-nik na Vrhpolju pri Kamniku. — Izredna sreča. Neki lovec je eno popoldne ustrelil blizu Dražgoš 1 srnjaka, 1 srno, 1 zajca, 1 lisjaka in 1 jazbeca. — Novo slovensko gospodarsko pod jetje. Deželna vlada je dovolila ustanovitev akcijske družbe "Delniška družba kranjskih parnih opekarn" s sedežem v Trnovem pri Ilirski Bistrici. — Jednega vlomilca pri trgovcu Je-bačinu v Ljubljani nekega Adamskega je prijela v Pragi policija. Bil je pri "delu" z dvema tovarišema, hotel je o-ropati neko hišo. Adamsky je bil član triperesne tatinske družbe, katera je vlomila tudi pri židovski tempeljski blagajni v Gradcu in pri davkariji v Černovicah. Imen svojih tovarišev noče izdati. Jebačinu so takrat odnesli 10,000 K. — Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani je pričela dne 2. prosinca poslovati. — Volitve v kranjski deželni zbor se vrše v kmečkih občinah dne 21. februarja, za mesta in trge dne 28. februarja in za veleposestvo dne 6. marca. — Med dosedanjimi vrlimi poslanci bodo kandidirali dr. Šusteršič, Dem šar, Povše, Jaklič. Kandidiral bo tudi •7-* . ..*1 — nejo potne kc od Sv. Križa pri Ljuto-e v drugem /ič Franc iz St. Petra pri 11 upravičen S]ana Franc iz Št. Jurija ?ore. Zator.j, ymek Mihael iz Pišec, glejte, da oA*ton iz cirkovc, Verzelak ara tke m, kcQorenje Ponikve, Zivortnik ist:. tarega trga pri Slovenjem- r iskalno . -47 zaključilo z 11 tu hočemki slovenski napisi so torej :nih razmefem stodiš.ču prodrli! To je društvo je inaža za celjski občinski svet p,492.12 st'irski, deželni odbor. Držav-n"n letu je paf tudi utemeljilo svojo raz^ostan jako, jasno in odločno. V razsoir d se'namreč priznava, da je v Celj 1 tudi slovenski^jezik deželni jezik in da je za javni promet v Celju slovenski jezik potreben. •—Železnica Purklja, Št. Lenart, Ptuj in Brežice. V seji dne 19. decembra so vložili poslanci Roškar, Korošec in Benkovič predlog za zidavo železnice Purklja, Št/Lenart, Ptuj in Brežice. — Unirla je, zastrupljena s subli-matom v Trbovljah, 20 letna Frančiška Golkonda.. — Poizkušen samoumor radi dveh litrov fižola. V Loperšiču, okraj Ormož, se je z lovsko puško ustrelil v prsa 45 let stari posestnik Ivan Ra-kuša. Ranil se je smrtnonevarno. Vzrok: prepir z ženo radi dveh litrov fižola. " — V Laškem trgu so bile dne 30. dec. občinske Volitve. Izvoljeni so sami nemškutarji. — Svojo ženo je hotel zažgati. Alojzij Stergar je živel v zadnjem času s svojo ženo v vednem prepiru. Zgubil je namreč službo ter se nato udal pijači. Svoji ženi je grozil večkrat s puško in nožem. Radi tega mu je žena mnogokrat ušla ter se skrila pri sosedih. Tudi 23. oktobra je zagrabil Puško in nameril na svojo ženo, hoteč jo ustreliti. Ušla mu je potem v Maribor. On pa misleč, da se je zopet pri sosedu skrila, je iz jeze na svojo ženo zažgal sosedovo hišo, ki je pogorela. Sos 21. jan. 1908. Dr. št. 21 članic. društvu Marije Cist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3529 Frančiška Jakše, roj 1889, 3530 Marija Starčevič, roj 1880, 3531 Marija Brumnjak, roj 1878, jf 3532 Ana Beli, roj 1878, spr. 21. jan. 1908. Dr. št. 56 članic. društvu Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 3533 Terezija Sever, roj l> roj 1877, spr. 21. jan. 1908. Dr. št. 5 članic. * društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3534 Ana Mušič, roj 1868, 3535 Ma-j, rija Gostič, roj 1866, spr. 21. jan. 1908. Dr. št. 11 članic. društvu sv. Srca> Mar. Ill, Barberton, Ohio, 3536 Neža Lavrič, roj 1885, j, spr. 21. jan. 1908. Dr. št. 18 članic. ^ društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3537 Ana Šterk, roj 1886, 3538 Jera Žagar, roj 1882, spr. 21. jan. 1908. Dr. št. 46 članic. n PRESTOPILE ČLANICE: d društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2100 Ivana Brulc, 1840 Marija Maly, 13. jan. 1908. I. dr. št. 16 čla. IL dr. št. 16 članic. - SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE, društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1034 Margareta Zaletel, 31. dec. 1907. Dr. št. 111 članic. n SUSPENDOVANE ČLANICE. d društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 2869 Ana Klum, 14. jan. 1908. Dr. št. 9 članic. n ODSTOPILE ČLANICE. d društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 2985 Antonija Hribar, 15. jan. 1908. Dr. št. 26 članic. n IZLOČENE ČLANICE. d društva sv. Anton* Pad. 71, Goff, Pa., 2274 Frančiška Smerkol, 7. jan. n 1908. Dr. št. 9 članic. d društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., Ana Tončič, 13. jan. 1908. 0 Dr. št. 12 članic. d društva Marije Čistega Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3103 Marija Dolok, 15. jan. 1908. Dr. št. 37 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 20. jan. — Gospod urednik, prosim nekoliko prostora v vašem cenjenem listu A. S. Ker je novoizvoljeni odbor društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. še neznan, posebno iz Jolieta živečim članom omenjenega društva, zato opominjam vse ude tega društva, da od sedaj naprej vsakateri član društva sv. Jožefa št. 2. K. S: K. J., kateri ima karkolisi-bodi v društvenem oziru, naj piše na sedanjega tajnika Mich. Urshicli, 115 Indiana St. Nadalje se da naznanje, da ker še vseh udov ne poznam, da naj se po-žurijo, da plačajo svoje društvene prispevke oziroma Jednotine prispevske o pravem času, ker s tem si prihranijo nekateri člani kakor tudi tajnik velikih neprilik, katere lahko zadenejo bodisi enega ali druzega. Nadalje dam vedeti vsem članom društva sv. Jožefa, da kateri ima plačati društvene oziroma Jednotine prispevke oziroma Jednotine prispevke mogoče, vendar ob določenih urah in namreč vsako soboto celi dan kakor tudi ob nedeljah, med tednom pa od 6. ure zvečer naprej. Tudi društvo sv. Jožefa vabi vse Slovence, kateri še niso v nobenem društvu, naj pristopijo v naše društvo sv. Jožefa, katero ustreza v vseh potrebah v bolezni: društveni bratje jih obiskujejo in društvo mu deli podporo kolikor največ more, in v času smrti: si pa lahko vsakdo misli, koliko hvaležnosti ima v prvi vrsti ud, ker je bil pri podpornem katoliškem društvu, in v drugič K. S. K. J., ker je že tolike-rim ob času žalosti solze brisala, in v tretjič katoliškemu podpornemu društvu, ker ga je izvabilo, da je akorav-110 nesrečen vendar v drugem oziru srečen, kajti bil je pri katoliškem društvu in zagotovljen je, da ako ravno že ležeč pod grudo vendar pa je še živ med svojci, ker spominjajo se ga v goreči molitvi! Zdaj pa vsem bratom društva sv. Jožefa bratski pozdrav, tebi, A. S., pa obilo naročnikov in predplačnikov. M. E. Urshich, tajnik. mejo potne liste, kajti to vsak ve, če je v drugem mestu brez potnega lista, ni upravičen do bolniške in smrtne pod pore. Zatorej člani našega društva, glejte, da opravite svojo dolžnost v kratkem, ker to bode le v vašo korist. Fiskalno leto našega društva se je zaključilo z dnem 31. decembra 1907, in tu hočem omeniti nekoliko o finančnih razmerah pretečenega leta. Naše društvo je imelo $3,101.13 dohodkov in $2,492.12 stroškov. Preostanek v zadnjem letu $609.01. K temu se prišteje še preostanek od leta 1906 $2,249.44 ter inventar društvene premične lastnine v vrednosti $183.80. Skupno društveno premoženje 31. decembra 1907 $3,042,-25. K stroškom spada na glavni urad Jednote poslanih $1,708.00, bolniške podpore in drugih stroškov izplačano $784.12. Društveni denar se nahaja na treh najbolj slovitih bankah v našem mestu in sicer 11a Workingman Saving Bank, German National Bank in First National Bank. Res lepi dohodki v enem letu, toda tudi ogromni stroški v istem času. Vkljub temu pa smo ponosni na preostanek, za kar se ima društvo zahvaliti društvenemu odboru pretečenega leta, kateri je z vso močjo deloval v korist in prospeh društva. Dne 1. januarja 1908 je prevzel društveno vodstvo novi odbor. Želeti in upati je, da se ne samo finančno, ampak da se tudi število članov pomnoži v tekočem letu, kajti le pri tem tudi društveno premoženje raste, za kar je dolžnost vsakega člana, da priporoči v društvo svojega znanca in pri jatelja kot dobrega člana. Delujmo zložno, ker v slogi je moč. Vsi za jed-nega, eden za vse! Slednjič pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi pa, vrli list A. S., želfrn obilo novih naročnikov in predplačnikov. John Mravintz, tajnik. ! ! J. J. KUKAR, ZASTOPNIK Joliet, 111., 22. jan. — Naznanjam članom društva sv. Frančiška Sal. 29. K. S. K. J., da bo društvo imelo iz-venredno sejo dne 25. januarja ob pol-osmi uri zvečer. Ta seja je ostro zapovedana članom imenovanega društva. Na tej seji imam sporočiti društ. važno pismo, katero sem prejel od predsednika K. S. K Jednote. Ta seja je sklicana pod kaznijo 50c za vsacega uda, ki se je ne udeleži. Ker na navadno mesečno sejo udov malo prihaja, zato upam, da se bo fcc seje udeležilo mnogo članov. Z bratskim pozdravom! Martin Težak, delegat. So. Chicago, 111., 20. jan. — Vsem sosestram in združenim . sobratom vseh bratskih društev K. S. K. J. naznanjam, da smo priredile ženske društva Marije Čist. Spočetja št. 80 K. S K. J. zadnjo nedeljo 19. januarja sijajno predpustno veselico. Pri tej priliki skazali so nam posebno čast bratje vitezi sv. Florijana in sv. Jurija, z njihovo res obilno udeležbo. Prvo jim bodi izrečena srčna zalivala za tako čast, kar pa hočemo o prvi priliki kolikor mogoče storiti tudi me svojo dolžnost! Pri veselici svirala je godba spretnih slov. muzikantov pod vodstvom g. kapelnika Drag. Medoša. Za red in dober prigrizek skrbele so pred vsem cenj. gospe: Jeti Jakovčič in M. Stanko, da je bilo res vse hvale vredno. Za izborno postrežbo gostov skrbela je tudi skrbna naša predsednica gospa Uršika Kučič. Kličem vsem onim, ki še dosedaj niso v nobenem kat. društvu naše matere K. S. K. J., prosim naj pristopijo čimpreje v varno zavetjc.Istotako vabim sosestre, naj redno prihajajo k mesečnim sejam! Končno pozdravljam vse sosestre "Živele!" Rezika Ziherle, I. tajnica, 189—95th St. Allegheny, Pa., 17. jan. — Cenj. g. urednik: Prosim, da natisnete par vrstic v priljubljenem nam listu Amer. Slov. Navesti hočem napredek in položaj našega društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J. Vprvič naj omenim, da je naše društvo priredilo veselico dne 30. decembra 1907. Veselica se je dobro obnesla. Vkljub temu, da je po spojitvi me sta Allegheny s Pittsburgom po no-vej upravi strogo prepovedana vsaka opojna pijača, je vendar ta akoravno suha veselica prinesla društvu čiste ga dobička $97.35. To je dokaz, da so tukajšnji Slovenci jako vneti za napredek društva. Dalje naznanjam članom našega dru štva, da je bilo na zadnji glavni seji sklenjeno, da vsak tisti član društva, kateri ne plača njemu spadajočih doneskov eden mesec, naj se pred drugo sejo opomni po tajniku, in če pri drugi seji ne plača (ali pri seji ne prosi, da ga društvo še nadalje počaka), naj se suspenduje brez daljnega opomina. Zatorej opominjam vse člane, da naj redno prihajajo k društvenim sejam, saj to ni težko, priti enkrat na mesec za par ur k seji. Saj to je vsakemu v njegovo korist, da izve, kako mu društvo obstoji. Posebno opominjam one člane, kateri stanujejo izven mesta, da si vza- Rocksprings, Wyo., 15. jan. — Cenjeni urednik: Prosim Vas, da nam natisnete teli par vrstic v nam priljubljeni list Amerikanski Slovenec in glasilo naše blage Jednote, da naznanim vsem članom in članicam, da je naše društvo izvolilo sledeči odbor za leto 1908: Predsednica Mrs. Johana Romouš, podpredsednica Mrs. Ana Paulitz, taj'nica Miss Johana Starman, blagajnica Mrs. Marija Kershisnik, zastopnica Mrs. Johana Ferlic, zapisnikarica Mrs. Terezija Demšar, zdravniška obiskovalka Mrs. Ana Tolar, poslanka Mrs. Marija Kershisnik, računski pregledovalki Ana Pavlič in Johana Ferlic. Naše društvo prav slabo napreduje. Zadnje leto smo pridobile 4 članice, letos upamo, da jih bomo pa več. Naše društvo bi bilo prav lahko veliko, ako bi Slovenke hotele. Pa vsaka se izgovarja: "Jaz nimam časa hoditi na seje, če se seje vršijo prav enkrat na mesec." Upam, da se število naših članic letos podvoji. Tukaj je Slovenk okoli 125, rečeno: stopetindvaj-set. Ako bi hotele Slovenke, bi bilo naše društvo lahko v ponos naši slovenski naselbini. Zdaj pa končam in vas vse člane in članice pozdravljam v imenu celega društva, in tebi, Amerikanski Slovenec, želim veliko novih naročnikov in predplačnikov. Z Bogom! Johana Ferlic, zastop. |vseh parobrodnih družb. £ Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J*, kttk:AR : 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street. Joliet, 111. Pijte samo "Elk Brand" pivo. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah j. IP. Kiiisra Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. Posoimemoflenar aaposestya German Loan and Savings Bank M VRTIN WESTPHAL, 212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL. Newark, N. J., 14. jan. — Vrli ured niče! Izvolite uvrstiti izbor novih u-radnika podpornog društva Novi Dom št. 102 K. S. K. J. u Newarku, N. J., za godinu 1908. te Vam najsrdačnija zahvalnost za učinjenu uslugu. Predsednik i tajni Chas. Miškatovič, podpredsjednik i podtajnik Frank Intihar, blagajnik Avgust Marsch, zastupnik i delegat John Gosar, nadzornici: Ignac Supanc, Josip Pavlič i J. Skerbe, bolnički odbor za članice Mary Supanc i Olga Miškatovič, bolnički odbor za člane J. Supanc i J. Pavlič. S pozdravom Chas. Miškatovič, I. tajnik, 335 15th Ave. Goff, Pa., 10. jan. — Cenjeni urednik, prosim, priobčite tele vrstice v naš priljubljeni list. Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. J„ ki niso bili prisotni pri glavni seji, ki se je vršila dne 4. januarja, da so izvoljeni sledeči člani v odbor za leto 1908: Predsednik in delegat Anton Tome, podpredsednik Anton Slanovič, I. tajnik John Tome, II. tajnik Franc Ogrin, blagajnik Andrej Jereb, nadzorniki Anton Hribar, John Pov- she, Martin Jereb, bolniški obiskovalci za Goff, Pa., Fr. Riwič, za Luxor, Pa„ Alex. Demšar, za New Alexandria, Pa., Alojzij Hribar, redar Franc Klemenčič, vratar Franc Terfila. H sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. In ker sem že veliko čital v novicah zaradi gospodarske krize, naznanjam, da tukaj v Goff, Pa., nismo še čisto nič občutili sedaj, ko je že po enih krajih konec tega, dela se zmirom dobro. Ali tega, je prišla pa na nas. Tukajšni frospodarji premogovih rovov so že odtegnili 6 odstot. To nam naznanja slabe čase. Z Bogom! John Tome, 1. tajnik. — Rojaki naročajte se na Amerikan-skega Slovenca, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTF NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalila pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k&m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. IZa/toraj roj alti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THEE 33 COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Sir. NEW YORK, N. Y. JANUARJA 1908, AMERIKA — in oziral se je v negovosti sedaj name, potem zopet na Holmesa. "Prosim, blagovolite sesti," mu je dejal moj prijatelj Sherlock. ''To je moj tovariš in prijatelj dr. Watson, ki mi pomaga reševati težavne stvari. — S kom imam čast?" "Imenujte me grof Kramm — iz X. Upam, da je vaš prijatelj mož, ki ve, kaj je čast in diskretnost in ki se mu sme zaupati stvar največje važnosti. Drugače bi mi bilo ljubše, da obravnavava sama." Vstal sem in hotel zapustiti sobo, toda Holmes me je prijel za roko ter potisnil nazaj na sto]. "Oba ali pa nobeden," je izjavil odločno. "Vse, kar bodete povedali meni, sme prav-tako slišati tudi ta gospod." Grof je zmajal z obema ramama. "Potem mi morata oba brezpogojno obljubiti, da bodeta dve leti molčala. Pozneje nima ta zadeva — moje ime izvzemši — nobenega posebnega pomena več. Sedaj pa ne pretiravam, če pravim, da bi dotična zadeva v tem hipu lahko vplivala na evropsko zgodovino." "Jaz se zavezujem, da bodem molčal," je dejal Holmes. "Jaz istotako." "Oprostite mojo masko," je nadaljeval skrivnostni obiskovalec, "toda ona visoka oseba, v katere imenu sem tu, želi, da ostane njen posredovalec ne poznat. Obenem pa priznam, da sem si nadel tuje ime." "To mi je bilo takoj jasno," je pristavil mirno Holmes. "Razmere zahtevajo največje obzirnosti. Preprečiti in odvrniti je treba velik škandal od vladarske hiše. Da govorim odkrito, zadeva se tiče presvetle rodovine..... vladarske hiše v UtMk-—__ Preprečeni škandal v kneževini 0 (Angleški spisal C. Doyle.) m?m Holmes se je zopet naslonil in za-tisnil oči. "Tudi to mi je »bilo že jasno", je mrmraje govoril. Vidno iznenaden ozrl se je tujec na mirno raztegnjeno postavo najspret-nejšega in najdelavnejšega policijskega agenta v Evropi. — Holmes je polagoma odprl oči ter nestrpno zrl na svojega orjaškega klijenta. "Ali bi. vaša visokost ne blagovolili pripovedovati cele zadeve," je opomnil Holmes; "potem bi mi bilo mnogo lažje kaj svetovati." Tujec je skočil s stola ter razburjen korakal po sobi semintje. Naposled si je z obupnim izrazom raztrgal krinko raz obraz ter jo vrgel na tla. "Prav imate;jaz sem vladujoči knez. Čemu naj poskušam to prikrivati?" "Res čemu?" je tiho dostavil Holmes; "še predno ste, visokost, izpre-govorili besedico, sem Vedel, s kom imam čast imeti opraviti." Najin neobičajni gost se je zopet vsedel in si gladil svoje visoko, belo čelo. "Saj umete, in umeti morate, da ni moja navada, da se sam in osebno pečam z enakimi zadevami. In vendar nisem mogel te delikatne zadeve izročiti kakemu posredovalcu, ne da bi se mu moral popolnoma zaupati, V nadi, da dobim od vas pomoč in svet, sem prišel v London nepoznan." "Potem prosim, vaša visokost, govorite," je dejal Holmes ter iznova zamižal. "Zadeva je ob kratkem sledeča: Ko sem pred petimi leti dalje časa bival v Varšavi, seznanil sem se z neko pustolovko, po imenu Irena Adler. To ime vam skoro gotovo ni popolnoma neznano." "Prosim te, doktor, poglej v mojih zapisnikih," je dejal Holmes, ne da bi bil le za hip odprl oči. Že pred več leti je imel navado zapisovati vse podrobnosti, tičoče se ljudi ali pa drugih stvari, kar se mu je baš zdelo važno. Težko bi bilo o-meniti kako stvar, o kateri bi on ne vedel ničesar povedati. Tako sem tudi našel životopis omenjene osebe med nekim židovskim rabincem ter nekim kontreadmiralom, ki je nekoč spisal razpravo o ribah na morskem dnu. "Daj da vidimo," je dejal Holmes. "Hm! Rojena v New Jerscyu leta 1858. Altistinja, hm! Prva pevka na cesarski dvorni operi v Varšavi — da! Slovo je dala gledališču in odru — aha! Živi v Londonu — res je! Vaša visokost ste prišli v dotiko s to mlado osebo, imeli ž njo razmerje, ji pisali nekaj pisem kompromitujoče vsebine in sedaj želite ta pisma nazaj. Ali ni tako?" "Popolnoma tako — ampak kako — "Morda se je vršila tajna poroka?" "Ne." "Ali kaki dogovori oziroma pogodbe?" "Tudi ne." "Potem ne razumem prav vaše visokosti. Vzemimo, da bi hotela ta mlada oseba pisma rabiti v svrho izsiljevanja ali v kak drug namen — kako pa naj dokaže izvor in pristnost?" "Toda pisava?" 1 "Brez skrbi! Ponarejenal" "Pa moj posebne vrste papir?" "Ukraden." "In moj pečat?" "Ponarejeni" "Ampak moja slika?" "Kupljena!" i "Toda slikana sva skupaj na eni sliki!" "Za Boga! To jc nevarno. Visokost ste zakrivili s tem veliko neprevidnost." "Bil sem brez misli — do blaznosti !" "Visokost, kompromitirali ste se resno!" "Takrat sem bil še zelo mlad in še ne vladar. Star sem šele sedaj trideset let." (Dalje prih.) za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstni ti barv, oljev In ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah Alexander Haras,*? Chioago telet. 2794 telef.N 62 7.. ANTON NEMANICH 205-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone m73. Northwestern Phone 416. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" ^^^^^^^^^^^^ muSkatol vino po 50o galon. Na zahtevan je pošjem uzoroe. Vsa naročHa pošljite na Stephen Jafcše, —Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,Ca> S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St, Joliet, III šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St N. W. Phone 344. FRANK MEDOSH 9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. South Chicago E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTER I Posebnost je fPale Wiener Bier. Joseph Stolni, SOUTH BLUFF STREE JOLIET, ILL. v\cen sjL/ > J^ tOBttVB TBnrsjva y ^ V/ Ko kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se yam pripeti, da —- izgubite okus se trudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, Id popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivoatL , V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Aveuue, CHICAGO, ILL. . Triner jeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje! ^ I- Ker sem se pred nedavnim časom aženil, svojega prijatelja Sherlocka golmesa več tednov nisem videl. Moja sreča je bila v ožjem domačem krogu popolna, kakor je to pri vsakem običajno v začetku rodbinskega življenja. — Holmes pa se je rad izogibal družbi. Prebival je še vedno v najinem starem stanovanju v Baker-ski ulici, zakopan med starimi knjigami in je takorekoč plaval med umetnim uspavanjem in vzbujajočo se ener gijo svoje bistroumne narave. Njegovo glavno zanimanje je bilo še vedno v razmotrivanju hudodelstev in zločinov; njegova izvanredna sposobnost, predvsem pa nenavadna spretnost v opazovanju ste pomagali, da je često-krat našel pot do rešitve tajnosti, o katerih je policija že davno izgubila vsako upanje. — Le včasih sem čul, da se je govorilo o njegovem delovanju. — Čul sem med drugim, da je bil nozvan v Odeso v zadevi umora Tre-pova, in naposled o neki zadevi vladarske rodbine holandske, v kateri je »a sijajen način dokazal vso svojo Spretnost. Nekega večera, bilo je 20. marca 1. 1888., peljala me je pot slučajno v Ba-kersko ulico. Začel sem namreč zopet izvijševati zdravniško prakso in se ravno vračal od svojega poklica. Ko sem se bližal dobroznani hiši, se nisem mogel ubraniti hrepenenja, da obiščem Holmesa ter izvem, s katero zadevo se baš sedaj peča. Vedel 5em, da njegov izborni talent nikdar ne počiva. Njegovo stanovanje je bilo razsvetljeno in ko sem se ozrl na okno, sem videl tudi senco njegove suhe in visoke postave. Z rokami na hrbtu in povešeno glavo, je korakal z urnimi koraki semin-tja po sobi. Le predobro sem poznal njegove navade in sem takoj vedel, da $e gotovo peča s kako zadevo. Brez-dvomno je bil na sledu kaki novi za-gpnetki. Pozvonil sem in kmalu sem bil v sobi, v kateri sva prej bivala skupaj. Njegovo obnašanje je bito nravno prisrčno. Sicer to ni bila njegova navada, vendar pa se mi je zdelo, da ga je veselilo, ker me je zopet videl. Iz- j pregovoril je komaj' besedico ter mi s prijaznim namigom velel' sesti v naslonjač, ponudil mi je smodke ter pokazal v kot na omarico r. likerji. "Kakor vidim, ti zakon dobro de," je pričel. "Menim, da si pridobil na teži sedeminpol funtov, odkar sem te ; zadnjič videl." , "Ravno sedem," sen' mu od'govorit ' jaz. I "Res? — No, mislil sem nekoliko več. Pa samo nekoliko več, Watson, -r- Tn prakso izvršuješ zopet, kakor j vidim. Tega mi še nisi povedal, da se nameravaš zopet upreči." — "Od kod torej veš to?" "Saj vidim, namreč izvajam. Tudi | to vem, da si bil nedavno ob nevihti zunaj, in pa da imaš jako nerodno in ^ ?anikrno hišiuo."' — "Toda. dragi- Holmes," sem vzkliknil, "jenjaj vendar! Pred nekaj stoletji bi te bili gotovo na grmadi sež- ; gali. Res sem bil pretekli četrtek zu-ijaj mesta, odkoder sem se vrnil do • kože premožen in ves umazan; toda ; »e morem poj miti, odkod ti to izvajaš, kvr sem se takoj preobleke!. In moja hišina je v resnici nepoboljšljiva. Moja soproga ji" Je že odpovedala. Toda za vse ji ji svn»ii n listke; pošiljam denar v staro domovino in piisrekujein pri kupovanju zemljišč in lot. VSAKDO "VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRJ Ako kupujete pri nas si prihranite denar. 910 N. Ohioig > Stre« JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strnkft spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. GENERALE TBAMAMIQM FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVO IE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros Halo, Johnv! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne v«i, da je največ zabnve v GOSTILNI. JOHN KOŠ1ČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL Tie MitJIM Bail. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Amerikanski Slovenec, samo za celo leto. $1.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podprcdsednjl ROBT. T. KELLY. bla«ainik Ma "Oglu Chicago in Clinton uli« Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, r\no žganje, dobro vino in tržim dišeče smedke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanfch 400 Ohio St., Joliet, 111. likali izseljevati na svoje močne in trdne gradove.—Tudi je zaukazal (1. 1418.) na prošnjo meščanov, naj se pri cerkvi sv. Nikolaja zopet prične šola ki se je bila opustila. Iz tega se vidi, da je Ljubljana imela zgodaj svoje učilnice. Za njim je dobila Ljubljana vladarja katerega sme po vsej pravici"svojega očeta" imenovati. Ta je bil Friderik IV. Vže na potu v sv. deželo se je Friderik mudil v Ljubljani in ko se je vračal, podaril jej je mnogo trgovskih pravic. Leta 1440. je bil Friderik izvoljen za rimsko-nemškega cesarja. Zaradi razdelitve dednih dežel se je vnel med njim in bratom Albrehtom prepir. Albrecht se je združil z ošabnim Celjskim grofom Ul-rikom ter je drl z vojsko proti Ljubljani (1. 1441.), ko je bil Friderik ravno na potu v Nemčijo, da bi se dal slovesno venčati. Zapovednik Ljubljani je bil hrabri Jurij Apfalterer, ki je sklenil braniti mesto do zadnjega moža, da-si je štela oblegovalna četa nad 16.000 mož. Celjani so napadli mesto in metali debelo kamenje vanj. Brambovci so hrabro odbijali vse napade in oblegovalci so se morali zadovoljiti z ropanjem in požiganjem po okolici. Dan pred sv. Janezom 1. 1442 so oblegovalci odrinili od mesta. Poveljnik Turn, katerega je b'l Friderik s 13.000 vojaki na pomoč poslal, zasačil je tolpo Celjskih vojakov ter jej pobral novce in druge dragocenosti, katere so nameravali v Celjskem gradu spraviti. Česar niso po Lju-bljanskej okolici opustošili vojaki, pokončala je velika tolpa kobilic, ki je prifrčala v 20. dan avgusta v te kraje. Cesar je slišal o zvestobi in hrabrosti Ljubljančanov in zato jim je potrdil stare pravice. Leta 1444. je prišel sam v Ljubljano se sijajnim spremstvom, med kateri^ je bil tudi Enej Silvij, cesarjev tajnik in poznejši papež Pij II. Posebno važno dejanje Friderikovo za Ljubljano in Kranjsko je ustanovitev škofije. Ker je spoznal živo potrebo posebne škofije za Kranjsko, in iz hvaležnosti, da je bil 1458, leta rešen smrtna nevarnosti, ustanovil je Ljubljansko škofijo. Velika in lepa slika v svetišči nad velikim oltarjem stolne cerkve nam kaže to nevarnost-in Friderikovo prikazen. Leta 1458. sta namreč cesarju po življenji stregla vdova posledriega Celjskega grofa Ul-rikn, katerega so Ogri zavrat.no umorili« in njen vojskovodja Ivan Vitovic, A po noči se prikaže cesarju st. Nikolaj-—tako se-pripoveduje-—ter ga resno opomina, naj se umakne v 'grad, ako se hoče nevarnosti izogniti. Cesar je to storil in ušel pretečej nevarnosti, Da se pokaže hvaležnega, sklenil j,e sv. Nikolaju na čast; ustanoviti novo »škofijo v Ljubljani. V 6. dan decembra 1461. leta je podpisal v Gradcu v pričo dveh kardinalov več škofov in mnogo grofov in plemiče v ustanovno pismo Ljubljanske škofije se stolnini proštom, dekanom in 10 kanoniki. Papež Pij II, je potrdil 1462.,leta ustanovo ter jo podvrgel neposredno papeževej' stoliei, Prvi %kof je bil Žiga pl. Lamberg,, bivši župnik v Sinartiiu poleg: Kranja. 'K novej škofiji so pripadale raz ven stolne cerkve sartio še te župnije po Kranjskem: sv. Petra, poleg mestnega obzidja (ta župnija je jako stara, ker še tu vže 1248. leta hahaja župnik Lju-dev.it); Šentvid nad Ljubljano, Šmartno poleg kranja,. Naklo, Vodice, Radovljica, Svibno in Šentjernej na Dolenjskem.' Tako je/pojavil cesar Friderik temelj duhovnemu ajedinjenju Kranjskih Slovencev; vendar je z malo 'izpremembami oftalo tako še mnogo'let tja do 1-787. 1-'.—Cesar Ferdinand I. je 1533. 1. podaril tedanjemu škofu Krištofu pl Raubarju ; častni naslov "kneza." Ko je bil leta 1751. :zatrt Oglejski patrija.rhat, bil je večji del Kranjske voivodine, pripadajoč k omenjenemu patrijarhatu, zdruieii»z novo ustanovljeno Goriško, nndskofijo. A r ar Jožef H. je izra.zil željo papei'i -Piju VI., naj se bolj primerno uredijo škofijske me.j.e. Tedanji škof g-vi Karol Her-be.rstein je v ta nameri/, odstopil 47 duhovni; po Koroškem in Štirskem.a za izgubo je .pripadlo k Ljubi janskej škofiji iMd 100 duliovnij po Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem. Tudi je bila Ljubljanska ..škofija.- o tej priliki povzdignj* na v nadškofijo (1787. 1-Vr Ali ta-čast je trajala samo do 1806. teta Naslednje leto jej je bilo tudi vže-fo častno jnne "knežijo", katero je pa 1 $26. letu cesar jprunc 1: škofu A. A. \\ otfu blažega spomina zopet podelil. Lota 18,30. so se škofiji priklopile. du-htivni.je. Bistriške,. Postoujske in Ipav-ske d-.-kanije, n trflefst pozneje še du-Ivovnijfi Motmška. Od šili dob, so deželne "niqje tudi škoiijue. 1885. izvoljeni knčzoskof/ dr. J. Mi-ija je W *v .vrsti škofov; Ljubljanskih. Ali še. večjo čažit/jc skaznl cesar- Friderik I V. Ljubljani, ko jo je napravil za glavno m<--to Kraiiijskej vojvOdini, katera je nastala, po zapombjem združenji Gorenjskega, Dolenjskega, Metlike, Pivke iti iltugih 'delov Notranjskega. kakor smo vže/poprej omepili. Novic jej je, podelil'rajnih pravic in potrdil -stare, - podpiral obrt in .trgovi-110.■ Deželi pti je leta,, 1463. zaradi njene izvanfedue ' zvestobe pomnožil m izboljšal grb ter jej zfi stalno-ustaiio- ! vil d,eželue, barve: belo-modro-nidečo. j Tako je postala 'Ljubljana za dobe ' Friderika središče iu stolica Sloven ee.m. ,, ././-'..'■'- Iz srednega veka nam je Še to za--biiježiti. da so koroški vojvode v L ju- ; bljaili tudi novce kovali. Vziasti se nahajajo novci iz dobe vojvode Bernarda (1. 1202—1256.) Nova nevarnost je pretila v dobi Friderika proti slovenskim pokrajinam od krvoločnih Turkov, kakor nekdaj od Avarov in Ogrov. Tu naj omenim samo onih napadov, v katerih je Ljubljana trpela. Vže 1469. leta je prilomastil bosni-ški paša Vejbeg na Slovensko ter skušal z jedno četo zasesti Ljubljano, a zavoljo hrabrosti Ljubljančanov mu izpodletelo. Leta 1472. se je krvoločnih Turkov pridrvilo kot listja in trave in ubogi Dolenjci so stokali pod britkim mečem. Turki so vse poplavili, pomen-drali, požgali in pomorili ter drli naravnost proti Ljubljani. Z divijo navdušenostjo so začeli naskakovati mesto. Sreča jim je bila ugodna in pri-drli so v Šentpetersko predmestje in Poljane, zažgali lepo Šentpetersko cerkev, ali v notranje mesto vendar niso mogli. V pridobljenih ulicah so si napravili močne okope, a glavni tabor so imeli pri Šiški in za sv. Krištofa cerkvico "v Jami" Ljubljančanom srce ni upadlo; krepko so padali nad sovražnika, pregnali Turke najpred iz predmestja Poljan in oteli Šentpeter. Turki ostavivši svoje šotore, povrnili so se v Bosno. To zmago so Ljubljančani dolgo potem vsacega leta =lavili za sv. Krištofa cerkvico na velikonočni ponedeljek. Leta 1473. so Turki divjali mimo Ljubljane dalje čez Kokro proti Koroškem. Takisto tudi 1492. leta, vračajoč se s Koroškega, po Ljubljanskej okolici, kjer so skušali razdjati in pož-gati predmestja. Odslej so prenehali za nekaj let divji turški navali. Ljubljančani so si prizadevali, da bi uredili občinsko življenje, ker jim je cesar Maksimilijan I. 1504. leta dovolil, da si smejo po svojej volji izbrati župana. Prvi Ljubljanski župan je bil Ivan Lanthieri. Vsled turških napadov je nastala huda draginja in lakota po vsej deželi. Tej bedi se je pridružila 1509. leta še druga. Hud potres je razrušil kri-ževniško hišo in cerkev, vicedomovo poslopje, 8 mestnih obzidnih stolpov, jeden del mestnega ^obzidja, deželno hišo in še druga trdna poslopja. (Dalje prih.) MALI OGLASI KRANJSKA MESTA NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, I'M N. Broadway, Joliet, 111. PRODA SE GOSTILNA, S TREMI pravimi kegljišči, lepa dvorana za društvo in plašna dvorana. Dobro mesto za Slovenca ali Hrvata, a obenem dober promet. Prodaja se radi odhoda na deželo. Zglasite se pod št. 626—628 S. Centre Ave., Chicago, -gap; Premog NAJBOLJŠI Wilmington Limp Pretf PRODAJEMO PO $3.50 f tono. Za gotov denar.) Razvažamo premog na vse strani J mesta. Naročite ga pri nas, prihranite S'J denar. NAPRODAJ ŠIVALNI STROJ . IN peč za plin (gas stove). Še novo. Proda se poceni. Math. Požek, 306 Granite St., Joliet, 111. 6t3 American Coal Co* Cor. Chicago in Columbia Sts. JOLIET, ILI» OBA TELEFON ŠTEV. 67. LOTA NAPRODAJ EN BLOK IN pol od hrvaške cerkve na North Broadway; ta lota je bila kupljena pred nekaj leti od rojaka Anton Horvata. To je prazna lota naspr ti 1115 N. Broadway, je za ogledati. Ker jest že več let stanujem v zdo-laj omenjenem mestu, in tudi mislim za zmiraj tukaj ostati sem se namenil loto prodati. Za podrobnosti pišite ali se oglasite na Anton Skalla, 9627 Ave. M„ So. Chicago, 111. 6-3n POTREBUJE SE POŠTENO IN zanesljivo dekle za knjigovodstvo. Vešča mora biti slov. in angleškega jezika. Oglasi se naj v uradu "A. S." ali pa pri J. J. Kukar, 536 Belvedere St., Waukegan, 111. 7—5 OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsa^ vrste. Prinesite jih k nam; mi jih P"1, pravimo, da izgledajo kot nove. PfVl uzoree mišega dela vas bo prepričal- | Delo izgotovimo točno za mal de* nar. i Maroko. Tanger, 11. jan. — Mulai Hafid, brat sultana maroškega Abdel Aziza, je bil dne 4. januarja y Fezu, enem izmed glavnih mest maroških, proglašen maroškim sultanom, in obenem je bila proglašena sveta vojna proti vsem kristjanom. JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, IV* Pokličite nas po telefonu N. 488. Chicago 489. Javna zahvala. Slavni director Collins N. Y. Medical Institute! Prejela sem Vaše pismo in zdravila, katera so mi v tem kratkem času izdatno pomagala ter me ozdravila. Se Vam zahvaljujem in tudi Vas bodem priporočala mojim znancem naj se na Vas obračajo, ker ste edini zdravnik, kateri v resnici zaiiiore pomagati. Š,e enkrat se Vam zahvaljujem ter ostanem hvaležna do groba; Marija Mayer, 16 Seeley St., Little Falls, N. Y. 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. priporoča rojakom svojo POZOR, ROJAKU urejeno Moderno gostiln' National Buffet v katerej bodem točil najboljše poj terjevo pivo, izvrstno žganje, doma' vino in prodajal dišeče smodke. Prodajani premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, f 203 Ruby St. —i N. W. Phone 825. Joliet, P Dobro delo se jamči. Delo je nrno, ker sta dva brivca veno pr i roki. Phone 1422. Northwestern Slovensko-Amerikanski Frank Sakser Co., ^ * fiito pivo v steklenicah. land, Ohio. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL- »* ........................ .... _____. ...... : . ......'...................—........ ;...............................| Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem."gpH \ Kranjska hranilnica v Ljubljani, j USTANOVLJENA LETA 1820, £ »prejema vloge in j i b obrestuje po 4 odstotke ter /plačuje renin i .davek sama. f I Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. tied 69 milijonov krett. jI l Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. fj I Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa JI | 85,105,396 kron, ♦ in sicer znašajo med drugimi zakladi: :fK % Zemljeknjižno zavarovane »f Š terjatve..............37,877,422 K «. ♦ * «. Posojila občinam in kor- «■ ♦ . "'■"". "C • rr i,1 ♦ . „ «' V poracijam ............ 1,979,582 K Uk l - * Menice................. 738.000 K fl X ' ■ Vrednostni papirji....... 32,977.286 K J t Z ">'•' '"**t,. ' ? ', ,'/ 4l'////,;;._.. Vrednost hiš v Ljubljani, "vi t ■ :v , Trstu in Dunaju ter f i r 11 , gr;lscm.....2'920'893 J t Čisti upravni dobiček—razen • M J se pridenejo rezervnim zak' . . JH I ......................'mSm nim zavodom, društvon-' -i X;l I na Kranjskem. J .................. ............., , ■ A » m^ LJUBLJANA. 1 (Dalje.) c --{ Severna in vzhodna ljudstva, ki so I drla proti jugu in zahodu preko naše t domovine, pomandrala so tudi večino \ prejšnih stanovalcev. A prvotni slo- t vanski živelj se je pomladil s prihodom novega slovenskega naroda (v t letih 551—592.) Naselil se je poleg t Drave, Rabe in Mure, Save in Soče— \ med Dunavom in jadranskim morjem. 1 V teh mejah so se ohranili Slovenci še j do današnjega dne, če tudi so se meje e po pritisku Nemcev, Madjarov in La- 1 hov nekoliko stisnile. s Na razvalinah nekdaj cvetoče Emo- t ne se je kmalu vzdignila nova našel- j bina. Ko so si Longobardi prisvojili c Norik in Panonijo, sezidali so okolo 527 1. v sedanjem Gradišči novo trdn- 1 javo. Pozneje je Narzes, slavni grški t vojskovodja cesarja Justinijana, pre- 1 magavši Longobarde, mesto olepšal in č utrdil 554—580 1. Ko je prišel potem t v nemilost pri cesarji, preživel je tu c poslednje dni svojega življenja. ( Po teh krajih živeči Slovenci so vz- 1 dihovali skozi polstoletja pod krutim 1 gospodarstvom divjih Avarov ali Ob- < rov, dokler jih ni iz te krute sužnjesti ( rešil Samo, ki je ustanovil veliko slo- 1 vansko kraljestvo 624 1. K..kili sto i let je bil zdaj mir in cvetelo je bla- s gostanje; Slovenci so živeli pod svo- i jimi vojvodi in župani. Tudi v Lju- r bljana še ni bila deželi glavno mesto. \ Ali mir ni dolgo trajal; jela ga je t kaliti nova nevihta, preteča od zahoda. Frankovsko gospodstvo se je širilo j: vedno bolj in bolj. Iz začetka so se i Slovenci bojevali s Franki skupaj pro- i ti neusmiljenim Avarom; ali s tem so g si zamenili le gospodstvo, Za Karola 1 Velikega 788 1. so si Franki podjarmili s deželo. Izvestno je, da so zasedli tu- 1 di holmec ob mestu, sezidali ne njem ; grad in ga utrdil', a okolo njega se je \ jela širiti sedanja Ljubljana ob des- 1 nem bregu Ljubljanice, nasproti starej ( Emoni. 1 V poprejšnih stoletjih je trpela de- i žela veliko kvare po divjih Avarih a zdaj zopet po divjih Madjarih, ki šo se x bojevali proti Nemčiji in Italiji. Oko- ( lo 919.1. je bila. krvava bitka z Mad- , j ari poleg Ljubljane. Ko je Oton I. j 955.1. uničil moč Madjarov na polji ob j reki I.chu, začela je Ljubljana .zopet s cveteti. Na gradu je bila deželna ; knežka pfalca, . da-si za tega čaša Lju- ( bljau še ni bila deželi glavno. ni(3sto. j 1 Iz desetega stoletja naprej nimamo; sporočil. Verjetno je, da so. si' Nemci j prisvojili te kraje, in slovenski narod 1 jim je bil suženj. ' i ' .-"Sicer- te-je Ža dolgo noč pokrilii, - ;; In \ gasnil bil ti /.godnje zarje svit; j Ko.mnogim sestram ^reča je svetila ^ Bil tebi blišč prijazne zvezde skrit, s Osoda grenka ni te zadušila, , Nad tabo čul moči nebeške ščit, I11 po, stoletjih spet si oživela. ( V lepoti rajski večno boš živela." . —Dkiškt. Po divjih Avarih. in drugih narodih ■ •jg zginilo tudi krščanstvo iz naših . krajev. Da so s-c naši pradedji pokri- stj.aiiili, gre v pr ve j Vrsti h vala Qg'ej- ] sk'im patrijarhom, vziasti sv. Pavli mi a (od 776 do 802 1.) in Šolnograškim ; nadškofom. Ker so pa oztui 11 ovali krščansko vertt /Nemci, - kateri niso znali slovenskega jezika, razširjalo .se je k- počasi, iz te dobe imamO tiidi• hajsiarejše slovstvene slovenske spo- . menike. Pripoveduje tudi, da so ' pobožni' brodniki vže 745 1... sezidali 1 čcrkvico Nikolaja —Oglejski pa- ' trijarhi, so-.bili višji cerkveni: glavarji ■ ■ ter so imeli veliko oblasti; ž njimi so '; tekmovali koroški vojvode Ortenbur- 1 gerji. V jcdenajsiem stoletji je o Ljubljani ' zabiležiti le malo novic. Leta 1006. I je morila huda kuga ljudi po Ljubljani in njcijej okolici. Valvazor nam poroča, da je pomorila nad r 17.000 ljudi. ;To .število, da-si nekoli- 1 ko/prenapeto, kaže nam vendet, da t je bila Ljublj.Hna vže močno obljudena. 1 Tudi trg.ovina je bila jako živahna v tem stoletji. Znana sta nam dva tr- j govca, prvi. Peter P.erlak, ustanovil t j c sirotišnico (1.041. l,)r drugi: Bal- r dovic po imenu, sezidal je'cerkev sv. z Filipa, katera, se je pozneje izročila 1 frančiškanom iu je: bila ..pozneje pos- s večen.'. Materi Božjej —Kako pobož f nega,-dulia so bili Ljubljančani v onej 1 dobi,, kaže- n/am poročilo, v katerem s čitamo, da se/je- podalo (1057. L)/pije-', i i ko sto romarjev: na daljni pot v Jeru- \ zaleni. 'Večino teh romarjev so Ar- \ abci pomorili, a nekaj so jih odpeljali r v sttžujo.st. 'Tudi brez prijetnih za- I- bav' Ljubljančani v rečehej'.dobi' iri«o. 1 : bili. Leta 1092. je priredilo narešin \ stvo dirko z lad'ijami po Ljubljanici \ ter odločilo \ ta name n troje daril: to-. ' vor'viit;i/,: .Lvat/le- sHkna /in dvoje nOga- I vie; Kdor:je hotel dobiti prvo darilo, r mora! je pometat/i svoje tekmece z e drogom iz tadije v Ljubljanfco; .za, t drugo in '.ivtje dariio je maral vse pre- n kositi na hit'rOsti, Lt;la 1143. je brat -t) inejiKig."'.- gfofa' iz/ iCra.n'ja priredil tur- s nir, katerega se je udolt§|lo plemsno s i/ sosedri;di dežel —V temeni 1190, le . ■» ta je LjtihljsitwV« preplavila:' -mesto, da d So se motali ljudje.v/ladijal) vozili po p uljcah,. Leta 1210; so se krakovski in h trnov-ki brodniki borili s pestmi ža t,; jedeti to\or viita „ v. raz vesel ievanjc in n -raž^ed-renje. 'jhcistiie g^ispode:,' . ,r. - Orteiibtirški vojvode so delili 'Lju- g bljsid-ražttilr-pravic,' da bi -e jej bili u - bolj prikupili:, ter so po večkrat pre- d bivali v Ljubljani, kakor n. pr. yojvo-da Bernard; ž njim se je naselilo plemstvo v Ljubljano. S tem se je Ljubljana za mnogo povečala. Za dobe rečenega vojvode so se naselili prvi redovniki reda sv. Frančiška v Ljubljano (1233. h Ravno tako je Ljubljano odlikoval tudi vojvoda Ulrik III., ki je bil pobožen, radodaren in blag knez. On je vpeljal nemški red "križakov" (1262. 1.) ter je po leti najrajše bival na svojem gradu, sedanjem Tivoli. Skoraj gotovo je ta blagi knez podaril Ljubljani tudi mestne pravice malo pred svojo smrtjo. V tej dobi so imeli tudi prvega mestnega sodnika, ki mu je bilo ime Urban, a pisal se je "Pro-cel." Po Ulrikovej smrti je bil gospodar Ljubljane njegov brat, Oglejski pa-trijarh Filip, ki je podedoval imovino koroških vojvod. A njegov sorodnik, češki kralj Otakar, prilastoval si je tudi dedne pravice. Zategadelj pri-dere se svojimi vojaki na Kranjsko (meseca novembra 1270. 1.,) obvlada mesto s prvim naskokom, na kar se mu prostovoljno uda posadka na gradu. Češki vojaki zasedejo Ljubljanski grad; ali vže 1276. 1. mora kralj Otakar prepustiti notranje avstrijske dežele novoizvoljenemu nemškemu cesarju Rudolfu Habsburškemu, kateri je izročil Koroško in Kranjsko tirolskemu grofu Majnhardu, a ta je prepustil vlado svojemu sinu Henriku, ki je bil tudi Češki in Poljski kralj (1307. 1. Ko je moral zapustiti kraljestvij podal se je na Koroško in Kranjsko; živel je v Ljubljani 1313. 1., kjer mu je umrla soproga Neža. Ljubljančani so se Henriku često pritožili zavoljo čudnega obnašanja plemenitašev, kateri si so stavili poslopja v ;nestu, a liiso hoteli plačevati mestnih davkov niti drugih troškov. Zatorej je zaukazal vojvoda (1320. 1.,) da mora vsak, kdor koli se naseli v Ljubljani, plačevati vse davke, kakor drugi meščani, ter pri-pomagati, da se vzdržuje mestna straža, obzidje, jarki in mostovi. L. 1336. so prevzeli avstrijski vojvode vlado Kranjske dežele.' Vojvoda Oton Veseli je potrdil mestu vse pravice, katere je dobila Ljubljana. od Henrika 1320. 1. V letu 1338. so se poklonili in Zvestobo obljubili kranjski stanovi Albrehtu II. v Ljublja.ni. Za njegove vlade je dobila dežela vice-dome in deželnega glavarja. L. 1358. jc umrl Albreht II, in njemu so rtasle-cWali Rudolf i.V,, Albreht UL in Leo; P old III. L. 1360. je prišel nadvojvoda Rudolf IV. se sijajnim spremstvom v Ljubljano, kjer ga je pričakovalo ./več škofov, vladajočih knezov in mnogo plemenitašev, da bi se vktipe posvetovali- zaradi Oglejskega patrijarhat-stva, beneških zadev in utrjen j a južne meje.— V dan vseh svetnikov 1370. 1. prideta Rudolfova naslednika Albreht III in Leopold 111. v Ljubljano, da.se jima poklonijo, stanovi. O tej priliki je'dobila Ljubljana pravico, da je smelo 12 porotnikov, imajoč.ih pravico nositi škrlatasto 'obleko po običajih beg iieškili. plemičev, vsako leto .izvoliti sodnika,'kateri je prisegel, da bode sodil pravično ubogim in imovitim. Ko je"1374/1. umrl Goriški grof' Albreht I V... s katerim je bil. vže Rudolf l/V. sklenil dedno pogodbo, pripnla je Kraiijskej •'slovenska meja''' s Krasom in Metliko. Dedna kupita skliče!a okolo binkošt.i stanove Kranjske in prt dobljenih dežel v I.jtibljaifti, da bi se sj-eupno poklonili knezoma,;- Stanovi 'Šb. prisegli zvestobo ter si. ob, jednem izvolili Ljubljano za svoje središče. Dan tega združenja se more smatrati za rodni dan kranjske Vojvodine in pričetek deželnega zbora kranjskih Leta 1379. sta si Albreht in Leopold razdelila avstrijske dedne dežele. Leopold je dobil Kranjsko.in je bival časi tudi v .Ljubljani. V tej dobi se je Ljubljana, do sili dob le središče tako zvanega. Ouenburškega Kranjskega, jako razširila, ker je lehkb vzprijelp, toliko gostov vojvodovega spremstva, mnogo deželnih uradnikov 111 tujcev zaradi1 ■ .živahne , trgovino, katero je Leopold 21I0 pospeševal, z raznimi svobodščiivami. . Tudi je -deželnemu glavarju ostro zaukazal. dane sme za-prečevati svobodni- volitve mestnega sodnika.- Čim bolj se je razširjala ai-oc Ilabsburžnhov proti jugu in jugovzhodu,. tem'večjo veljavo je. dobivala "bela Ljubljana." Vzlas.ti. se je iijeho '.-;■-:-!.--v,; ■ :".'.'zdigiii!o s pri-kle.l>oi'ii Reke (1374. t,j in Trsta (1382:, -!,,) ker je po> tala srt4išče trgo-, vine za severne dežele, kakor je bila v dobi Rimljanov stara ,Emona. Tudi njegovemu sinu iu nasledniku F.rnestu Železnemu je bila Ljubljani na skrbi. Leta 1411. je .za pove dal deželnemu glavarju Urlut Šenku .Oš--terviškemu. n:aj' Ljuliljančani nemtido-' .pin: napravijo nasipe okolo mesta ter ■OlJzid'je utrdijo'; nuli naj zahteva od samostanov, župniko\- in (irugib. da svojim podložnikoni. zapoV^db,' meščanom pomagdti apna. kamenja in drugih potrebšin - voziti ter pri delu pomagati. PlememtšiŽ! m vitezi,: ki imajo hiše v Ljubljani, naj v njih' ostanejo in dobro v brati postavijo,: da ne bode mesto zaradi njih imelo kvare'. Ko sc je bil: nanir-eč ra'zuesel glas, da v Evropo priliruvši Turki tie-usniiljeno j>ožigajo in morq, drveč, vedno bolj .proti sevet-u, začeli so se ve-