informativni glasilo ravenskih železarjev RAVNE Ravne na Koroškem, 15. marca 1982 AKCIJSKI PROGRAM OSNOVNI CILJI, KI JIH MORAMO DOSECl Poleg ciljev, ki so opredeljeni v planskih dokumentih, moramo doseči še naslednje: — povečati proizvodno surovega jekla na 217.000 ton v letu 1982 — povečati izvoz na konvertibilno področje na 24 milij. $ oziroma 2 milij. $ na mesec — zaključiti začete investicije, in sicer: v jeklarni, livarni, kovačnici, rezalnem orodju, prvo fazo Portoroža — zaustaviti trend padanja fizične produktivnosti in jo povečati za 3 °/o Kritična ocena lastnega dela - najboljši prispevek k obema kongresoma ZK 17. 2. 1982 je delovna skupina ''K ZKS po treh letih spet obiskala železarno Ravne. Če je leta J979 v naših tozdih opravila kar 77 razgovorov, so bile zdaj za ‘‘»alizo vsega narejenega na vo-■j° samo dobre tri ure. Člani skupine Bavdek, Lukač in Uršič s° skupaj s sekretarjem osn. organizacij ZK v železarni, s predstavniki sinikata, ZSMS in ZZB železarne in občine ter poslovodja odbora pregledali, kaj smo v tem času dosegli na gospodarjenj področju, predvsem pa na Področju družbenoekonomskih ®*>nosov, pri uveljavljanju vloge °adov in pri uresničevanju ^stavnih pravic delavcev. Oceni-1 so delo komunistov — železar-*ev v delovni organizaciji in zu-aJ nje. *clezarni je zdaj 522 članov aln 9,7 0<*st- zaposlenih. Vse atualne teme najprej obravna- vajo v osnovnih organizacijah, na problemskih konferencah pa sprejemajo usmeritve za reševanje problemov. Zelo dejavna je konferenca osn. organizacij sindikata, okrepilo sc je delo ZSMS in ZZB; vse DPO delujejo usklajeno med seboj in s samoupravnimi organi. Sc pa komunisti še premalo borijo za politiko ZK in sc zanjo osebno še premalo izpostavljajo v svojih delovnih okoljih. Z ustanovitvijo novih tozdov v RPT in PII smo dopolnili reorganizacijo železarne. Imamo uveden skupni prihodek med metalurškimi tozdi, letos pa bodo prešli nanj vsaj še štirje tozdi. Na področju delitve OD bomo po dopolnjenem nagrajevanju težkih fizičnih in deficitarnih del ter najbolj odgovornih in ustvarjalnih del začeli dopolnjevati tudi nagrajevanje po minulem de- lu ter na novo definirali delež osebnega prispevka v strukturi OD. Čeprav tozdi vsake pol leta ocenijo delo del. skupnosti in tozdov spremljajočih dejavnosti, smo na področju svobodne menjave dela naredili še premalo. Rast sredstev za OD je pogojena s poslovno uspešnostjo tozdov in del. skupnosti. S kvartalnim poračunavanjem OD so zelo zmanjšani tako pritiski po uravnilovki kot tudi po neupravičeni rasti OD. Splošno obveščanje in obveščanje za odločanje je precej iz- boljšano in bo še bolj zaživelo, ko bodo začele delati samoupravne delovne skupine po novih zasnovah. Bo pa treba izboljšati pretok poslovnih informacij. Uvajamo letno preverjanje uspešnosti vodilnih in vodstvenih delavcev ter širimo reelekcijo od 32 na 300 del in nalog. Pri investicijah smo uspešno zaključili kovaško linijo, tovarno armatur na Muti, modernizacijo kovinarstva Ljubno ter tovarno pil v Varvarinu, začeli smo z gradnjo v Portorožu. Veliko projektov pa prenašamo iz (Nadaljevanje na 2. strani) Akcijski program uresničevanja politike stabilizacije (Osnutek) UVOD V poslovno leto 1982 vstopamo v zaostrenih gospodarskih razmerah. Bolj kot kdajkoli doslej se zavedamo, da lahko le z boljšim delom upravičimo današnjo stopnjo osebnega in družbenega standarda ter nadaljnji razvoj mate- rialne osnove dela. V letu 1982 se bodo problemi, ki izvirajo iz gospodarske krize v svetu, nekaterih razvojnih neskladij v gospodarstvu Jugoslavije, iz deviznega primanjkljaja, inflacije itd. še bolj zaostrili. Le z bistveno večjimi napori bomo zagotovili pogoje za normalno proizvodnjo, za planirano rast dohodka, za vsaj minimalno rast realnih osebnih dohodkov, za načrtovani materialni razvoj itd. Da bi se nalog lotili takoj, organizirano in odgovorno, sprejema delavski svet po predhodni obravnavi v TOZD in DSSS delovne organizacije, naslednji Led se poslavlja (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) preteklega obdobja, npr. livarno posebne litine, posodabljanje jeklarne in valjarne. Ker gredo vse devize za enostavno reprodukcijo, jih ni za uvoz opreme z Zahoda. Gradimo tudi mnogo predolgo, zato so gradnje drage. Politično vzdušje so sekretarji osn. org. ZK v diskusiji ocenili večinoma kot dobro. Ne manjka pa nergačev, ki izkoriščajo gospodarske težave in nižanje življenjskega standarda za svoje oportuniranje. Ponekod je delavcem v tozdih težko razložiti, zakaj npr. kljub dobremu izvozu ni dosežen ustrezen rezultat (zmanjšana vrednost klirinškega dolarja proti konvertibilnemu), zakaj strok, službe ne upoštevajo zmeraj njihovih predlogov, zakaj morajo npr. industrijski noži, ki 60 odst. svoje proizvodnje izvažajo, čakati na rezervne dele za nekatere stroje oz. ne morejo uvoziti novega stroja in imajo občutek, da v vsakem investicijskem programu izpadejo. Diskusija članov delovne skupine tov. Uršiča, je pokazala, da smo v železarni Ravne v minulih treh letih zelo napredovali, da pa nam je čas prinesel tudi nove probleme, ki jih pred tremi leti še ni bilo. Osnovna ideja nekdanje kritike je bila, da se moramo samoupravno tako organizirati, da bomo delavcem omogočili uresničevanje njihove ustavne vloge. Ta naloga ni časovno omejena. Marsikje smo v železarni opravili pionirsko delo, saj smo iz splošnih opredelitev znali graditi nove kvalitete. Je pa namen ocen ta, da z njimi določimo nadaljnje delo. V tej fazi kaže, da je vpliv delavcev znotraj delovne organizacije nara-stel, zunaj nje pa ne. Slabo je, če znamo biti dobri samoupravljal-ci znotraj tovarniškega plota, zunaj pa mnogo manj. Stremeti moramo za tem, da imamo svoj vpliv v vsej družbeni reprodukciji. Razčistiti pa moramo tudi odnose med tozdi in delovno organizacijo, še bolj oziroma stalno uspešno usklajevati posamezne interese s skupnimi. Kakor moramo sicer stremeti k idejni in akcijski enotnosti, tako se moramo zavedati, da taka enotnost ni dana enkrat za vselej, ampak jo je treba vedno znova dosegati. Naslednja naloga komunistov je, da po osnovnih organizacijah ovrednotijo izdelano oceno dela v preteklih treh letih ter jo nato poenotijo. Po besedah tov. Baud-ka bo takšna kritična ocena lastnega dela največji prispevek k obema kongresoma ZK. M. Kolar Elektrovarilec Januar v številkah DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI ZA JANUAR 19 8 2 Predvideni plan skupne proizvodnje je bil v januarju presežen za 4,1 odst., zaostajamo pa pri odpremi 1,2 odst., pri faktu- rirani realizaciji 20,2 odst., pri izvozu 8,2 odst. in pri prodaji na domačem trgu za 22,7 odst. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. Prekoračitev operativnega plana v januarju znaša 2,7 odst., vendar so v TOZD zadovoljni le s svojimi prizadevanji, ker bi lahko ob malo boljši preskrbljenosti z vložnimi materiali dosegli tudi predvideni asortiment, s tem pa bi lahko bil višje prekoračen tudi mesečni plan. Celih deset dni so v TOZD delali brez talila — jedavca, kar je onemogočilo izdelavo zahtevnejših programov. Zlasti občutno je bilo pomanjkanje nekaterih vrst Fe-legur, tako da je bilo treba dnevno spreminjati proizvodne programe. Velik problem je bilo pomanjkanje starega železa, saj je bila dnevna proizvodnja odvisna že od zbiranja starega železa po tovarni. TOZD JEKLOLIVARNA. Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje v januarju znaša 3,2 odst. Vzrok je predvsem v pomanjkanju delovne sile, zlasti v čistilnici. Značilno za ta oddelek je, da je ob razmeroma velikem številu zaposlenih zelo malo delavcev na neposredni proizvodnji, vse preveč je delovnih invalidov, ki se ne morejo učinkovito vključiti v proizvodno delo. TOZD VALJARNA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 7,2 odst. Zlasti razveseljiv je dosežek pri odpre- FAKTURIRANA EKSTERNA REALIZACIJA V JANUARJU 19 8 2 110 100 90 * 70 «0 80 90 30 20 ! 120 110 100 90 80 70 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 9 S S!* N 2. nesreče zunaj dela, na del* ^ 1522 — 22,6 “/o 3. obolenja gibal 817 — 12 °/® ( 4. bolezni prebavil 425 — 6,31 5. bolezni kože, podkožja 417 x 6,2 °/o 0: 6. bolezni srca in ožilja 182 ' 2,7 ®/o 2< 7. bolezni sečil 168 — 2,5 "/o 8. druge infekcije in para*' bol. 147 — 2,2 «/o st 9. nevroze 134 — 2 "/o 10. bolezni oči 132 — 1,9 ®/o st Polovica prvih obiskov gre * m račun akutnih vnetij dihal in 9e bc sreč. Vedno več je nesreč zuO11 dt dela kot na delu. Na visok*11 hi tretjem mestu so bolezni gib’ Vc zaradi starostnih sprememb, f1 gojev dela itn. Pri boleznih sl* 19 in ožilja gre večinoma za zv$* hii krvni pritisk. hj (Vir: gradivo za organe san1* upravljanja št. 3/82) , de Prazno UVOZ NABAVA Akcijski program uresničevanja politike stabilizacije S KOM ZDRUŽUJEMO DEVIZE IN KAKO KAŽE LETOS Rezultati lanskega dvakrat prekinjenega procesa združevanja deviz s kupci naših proizvodov so zelo skromni. Od združevanja načrtovanih 3,5 milijona dolarjev po 67. členu zakona o deviznem poslovanju s tujino smo z veliko prizadevanja prodaje združili le 2,5 milijona dolarjev, pretežno po 68. členu istega zakona. Za letošnje leto akcija teče že od novembra lanskega leta. S kupci se dogovarjamo, da bi z nami združili v skupnem znesku *a 20 milijonov dolarjev, kolikor _ znaša primanjkljaj v naši devizni plačilni bilanci. Poprečno bi moral vsak kupec združevati za vsako tono jekla po 300 dolarjev, odvisno od kvalitete jekla. Za hitrorezna jekla je treba združiti 700 dolarjev po toni. Smo v fazi podpisovanja samoupravnih sporazumov in aneksov. Vsak samoupravni spo-'a*“ln mora biti registriran na ?ISEOT, slovenskem in republi-s*em, kjer ima sedež kupec. To vzame dosti časa. .Okvirnih pogodb letos s kup-®l nismo sklepali. Sklenili jih bomo, ko bomo dobili zagotovilo, p bodo devize resnično združili. Vj* kvartal velja za prehodno obdobje, v katerem se bo izvršila e,ckcija kupcev, odvisno od te-Sa, koliko bo kdo resnično prijavljen deviz združiti. . v primerjavi z lanskim letom le Pripravljenost za združevanje i m^atcrih kupcev znatno večja. ,ecJ* so tudi pritiski za povečanje količin. Prodaja ima pri tem nelahko nalogo. Na eni strani ' JO zavezuje akcijski program, na “rugi pa se mora preudarno 1 -/fbiti pred izsiljevanji, tako Političnimi, kakor tudi samoupravnimi. let ’ bomo imeli letošnje h'0 Pri združevanju večje uspeli' "roblem je v tem, da večina j1 upcev obljublja, da bodo devize t »®rJJ*ili v 2. polletju, ko bodo > nlizirali izvoz iz 1. polletja, jt j dejstvo nam dela velike te-f _ e- Zaradi pomanjkanja deviz ai moremo uvoziti repromateri-/ Po potrebni dinamiki. Ferdo GNAMUŠ ;V - ' l or~~ učinkovitejši pristop k uvozu 0r_erne> za kar je treba izdelati , ionizacij ske predpise Povečanje učinkovitosti nad-J* nad izvajanjem investicij j DrTT dodatno komisijsko kontrolo stoirf V’ kjer sodelujejo vse pri-nij/j® službe, zlasti pa predstav-stj... v katerem se bo inve- £‘Ja izvajala. 0 iuora-°leg strokovnih služb PII se pl boli3'10 pr* investicijski izgradnji fii (j-., nngažirati strokovne službe ief ni n i TOZD in DSSS in strokov-jt)( Vp»i, .avci tozd, v kateri se in-Pc 7 S.3® :izvaja. sf(j lggj ^ede na to, da smo v letu Ljt1 mora gli padec produktivnosti, nipJ:1^0 tem problemom v letoš-. poza-ietu nameniti bistveno večjo PcKWx?st‘ Rezultate lahko na tem kretn i; dosežemo z vrsto kon-c]ei0’ . akcij kot tudi s političnim m m z ustvarjanjem pravil- nega odnosa do dela, do družbene lastnine, do sodelavcev. V ta namen si bodo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in poslovodni delavci na vsakem koraku prizadevali dvigati avtoriteto in ugled dela ter njegovih rezultatov. 8. Služba za organizacijo v DS za gospodarjenje in ustrezni strokovni delavci v TOZD bodo preverili ustreznost in izvajanje organizacijskih predpisov. Takoj moramo razrešiti problem med grobim in finim planiranjem in pripraviti natančen organizacijski predpis. V tem trenutku so aktualni še drugi organizacijski problemi, kot npr. usklajevanje med pripravami dela, med službami RPT in komercialo, med proizvodnjo in nabavo, med proizvodnjo in kontrolo itd. Služba za organizacijo bo k realizaciji teh nalog pritegnila strokovne delavce iz TOZD in DSSS, za najzahtevnejša vprašanja pa bo oblikovala projektne skupine. 9. V letu 1982 bomo bistveno izboljšali medsebojne dobave. To je bistvenega pomena za normalno izvajanje plana proizvodnje in rast produktivnosti dela. Poleg ravnateljev so za izvedbo te naloge osebno odgovorni vodje priprav dela v TOZD in vodja grobega plana v TOZD RPT. 10. Ker v letu 1982 ne načrtujemo pomembnejše rasti skupne proizvodnje, ni opravičila za rast števila zaposlenih v okviru delovne organizacije. V ta namen bo kadrovska služba pravočasno opozarjala na vsak poizkus povečanja števila delavcev in dajala predloge za reševanje teh problemov s prerazporejanjem delavcev. Služba za organizacijo bo dajala predloge za racionalnejšo organizacijo dela, za optimalno strukturo vodstvenih delavcev, za ukinjanje ali združevanje določenih del, za zmanjšanje števila delavcev pri posameznih delih. Opozarjala bo na predloge za spremembo organizacije zaradi osebnih dohodkov, nestrokovnih pristopov k organizaciji dela, zaradi osebnih interesov itd. Vse te naloge morajo biti prisotne tudi pri delu strokovnih in poslovodnih delavcev vseh TOZD in DSSS. 11. Razširiti moramo uporabo usmerjenega inovacijskega procesa v proizvodnji. V vsaki TOZD moramo izdelati plan usmerjenih inovacij, kar je osnova za oblikovanje razvojno-tehnoloških tea-mov. Poleg tega pa moramo še bolj načrtno spodbujati množično inventivno dejavnost. Inovacijski proces mora biti odprt sistem za sprejem vseh idej. Množična inventivna dejavnost in usmerjeni inovacijski procesi se medsebojno dopolnjujejo in morajo v letu 1982 bistveno več prispevati k doseganju zastavljenih ciljev. 12. Strokovne službe v DSSS in TOZD skupnih in spremljajočih dejavnosti morajo več prispevati za doseganje zastavljenih ciljev. Predvsem morajo delovati bolj kreativno, tako da izdelajo strokovno poglobljene analize problemov in da dajo predloge oziroma pobude za izboljšanje stanja. Zlasti za področje produktivnosti in ekonomičnosti morajo službe DS za gospodarjenje, TOZD RPT, TOZD KK stalno analizirati stanje, opozarjati na odmike, dajati predloge in poročati PO. Enake Gradnja tik rednega dela naloge prevzemajo tudi strokovne službe v TOZD osnovnih dejavnosti. 13. V letu 1982 bomo naredili bistveni premik pri izvajanju strokovnega in družbenoekonomskega usposabljanja delavcev. Kadrovska služba bo izdelala program usposabljanja in ga takoj začela izvajati. Letos bomo posebno pozornost namenili usposabljanju za izboljšanje organizacije dela in družbenoekonomskega položaja delavcev. Program izobraževanja bomo gradili na predpostavki, da se je vsak delavec, še zlasti strokovni delavec,_ dolžan dodatno strokovno izobraževati. 14. Za ažurno spremljanje rezultatov poslovanja in pravočasno ukrepanje moramo dograditi po-slovno-informacijski sistem. Določiti moramo obseg, obliko, kvaliteto in roke za poslovne informacije, ažurirati evidence in podatke v računalniku, računalniške informacije prevesti v uporabno obliko itd. Projekt dograditve poslovno-informacijskega sistema bo izdelala posebna delovna skupina, ki jo bo imenoval poslovodni odbor. 15. V letu 1982 moramo bistveno izboljšati delovno in tehnološko disciplino. To bomo dosegli z naslednjimi ukrepi: — z ustvarjanjem ustreznega delovnega vzdušja — z doslednim ukrepanjem proti vsem kršilcem — z obravnavanjem kršilcev na delovnih skupinah in DS TOZD oziroma DSSS — z doslednejšim uveljavljanjem določil SSA o materialni odgovornosti — z ukrepanjem proti delovodjem, ki ne evidentirajo oziroma prijavijo odsotnosti delavcev ali druge kršitve itn. 16. V letu 1981 tudi nismo dosegli izboljšanja realne ekonomičnosti. Zaradi tega in zaradi za- ostrenih pogojev gospodarjenja moramo letos bistveno povečati varčevanje z energijo, surovinami, finančnimi sredstvi itd. Poleg racionalne porabe lahko prispevamo tudi s preprečevanjem kraj, razsipanjem materialov itd. Te cilje bomo dosegli z zavestno akcijo v TOZD in s še doslednejšim delom posameznih strokovnih služb. 17. Vsaj za 5%> moramo zmanjšati službene odsotnosti. V letu 1981 so te odsotnosti porasle, kar je le delno utemeljeno. Ravnatelji TOZD bodo odobravali le res nujna službena potovanja, ki se bodo opravljala z osebnimi avtomobili železarne in javnimi prevoznimi sredstvi ter le izjemoma z lastnim avtomobilom ali taksijem. Tudi vse druge odsotnosti, kot npr. udeležbo na seminarjih, simpozijih, konferencah, sestankih moramo omejiti na res nujen obseg, saj lahko k premagovanju težav največ prispevamo le vsak na svojem delovnem mestu. 18. Službe, ki pripravljajo predloge za dograjevanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, se bodo letos še posebno potrudile, da bodo predlogi kvalitetni in da bodo sprejeti v dogovorjenem roku. ZAKLJUČEK Za izvajanje tega akcijskega programa so odgovorni predvsem ravnatelji TOZD in DSSS ter poslovodni odbor. Poslovodni odbor bo o izvajanju akcijskega programa kvartalno poročal delavskemu svetu delovne organizacije in v primeru neizvajanja predlagal ukrepe. V primeru neizvajanja ključnih nalog bo delavski svet imenoval projektne teame, ki bodo analizirali vzroke za odstopanja in pripravili potrebne ukrepe. Poslovodni odbor železarne Ravne SKLEPI IN STALIŠČA 8. seje delavskega sveta železarne Ravne z dne 19. 2. 1982 1. Delavski svet sprejema poročilo o izvrševanju sklepov. Ugotavlja, da se je približno polovica zborov delavcev odločila za delo na dan 9. 10. 1982, polovica pa proti, nekateri pogojno, če bo plačilo na ta dan drugače urejeno. Delavski svet predlaga, da se ugotovi možnost plačila na ta dan kot za običajni delovni dan. O tem bi ponovno razpravljali na seji avgusta. Če bi ocenil za primemo, bi predlagal tistim zborom, ki predloga niso sprejeli, ponovno razpravo v septembru. DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN 25. 2. 1982 je bila v Kropi 11. seja delavskega sveta SOZD Slovenske železarne. Na njej so obravnavali naslednje pomembnejše teme: — zaključni račun skupnih aktivnosti SOZD SZ za leto 1981: delovne skupnosti skupnih služb združenih sredstev za poslovne aktivnosti združenih sredstev sklada skupne porabe trgovinske dejavnosti — poročilo o inventurnem popisu za združena sredstva SOZD SZ — plan aktivnosti delovne skupnosti skupnih služb SOZD SZ za leto 1982 — sprejem SaS o združevanju dela in sredstev za realizacijo programa razvoja rudarsko metalurške proizvodnje v RMK Zenica — razpis volitev v organe upravljanja SOZD SŽ Sklepe bomo objavili, ko jih bomo prejeli. 2 Delavski svet ugotavlja, da so vsi izbori delavcev sprejeli predlagane sklepe, s katerimi se strinjajo, da enote sestavljenosti dela in dodatek OD za dificitar-nost ter delež OD za izjemne temperature določa delavski svet delovne organizacije in da naj delavski svet določi tudi obdobje veljavnosti deficitarnosti in deleža OD za temperature. 3. Delavski svet razpisuje referendum za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi OD za temeljne organizacije: jeklarna, valjarna, orodjarna, stroji in deli, pnevmatični stroji, vzmetama, strojno gradbeno vzdrževanje in kontrola kakovosti. Referendum se enotno izvede 9. 3. 1982. 4. Delavski svet sprejema predloženi seznam del in nalog s stopnjo deficitarnosti in izjemnih temperatur. Čas uveljavljanja za deficitarnost in izjemne temperature je 5 let. 5. Delavski svet sprejema seznam in AO tipičnih del in nalog. 6. Za dela in naloge 260520: fazni kontrolor pnevmatičnih strojev v tozdu pnevmatični stroji in dela in naloge 811490: laborant za mikro dn makro fotografijo v tozdu razvoj proizvodnje in trga bo še izvršeno komisijsko preverjanje AOD in o tem poročano na naslednji seji delavskega sveta. 7. Delavski svet sprejema gospodarski načrt delovne organizacije za leto 1982. 8. Delavski svet zadolžuje poslovodni odbor, da v roku dveh mesecev pripravi poročilo o uresničevanju samoupravnega dogovora o uporabi energije. Obenem naj poda predlog rešitve za ustrezno pridobivanje dohodka tozda energija. Zlasti je treba preučiti prodajo energije za toplovodno ogrevanje mesta. V poročilu mora biti analiza strukture cene toplotne energije za kvadratni meter. 9. Železarna Ravne sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo železarske proizvodnje v RMK Zenica med RMK Zenica in sozdom Slovenskih železarn. 10. Sredstva, namenjena za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, se namenijo za realizacijo samoupravnega sporazuma z RMK Zenica. 11. Obveznosti delovnih organizacij sozda Slovenskih železarn po tem posebnem samoupravnem sporazumu se v roku 60 dni uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom po enotnih kriterijih. 12. Iz združenih sredstev sklada skupne porabe, ki se formira iz stanovanjskega prispevka, se namensko vežejo sredstva za družbeno in individualno stanovanjsko gradnjo pri Ljubljanski banki — Temeljni koroški banki Slovenj Gradec v višini: 21.000.000 din za nakup družbenih stanovanj za dobo 16 let brezobrestno in s čakalno dobo 10 mesecev 8.000.000 din |za kreditiranje individualne gradnje za dobo 21 let brezobrestno in s čakalno dobo 10 mesecev. 13. Vezana sredstva za družbeno gradnjo se po preteku čakalne dobe, povečana za 75 °/o bančnih sredstev, najamejo kot dolgoročni stanovanjski kredit v višini 36,750.000 din z vračdlno dobo 15 let in 5-odstotno obrestno mero. Vezana sredstva za družbeno gradnjo se po preteku čakalne dobe, povečana za 75 %> bančnih sredstev, podelijo delavcem železarne Rarvne kot dolgoročna stanovanjska posojila v skupnem znesku 14,000.000 din z vračilno dobo 20 let in 5-odstotno obrestno mero. 14. Kredit, pridobljen za nakup družbenih stanovanj, se bo vračal iz čistega dohodka, ki ga bodo temeljne organizacije ustvarile in združile v naslednjih letih za namene stanovanjskega gospodarstva. 15. V skladu z zakonom o sredstvih rezerv se dovoli v letu 1982 uporaba rezervnega sklada za namene iz 19. in 10. člena zakona (Uradni list SFRJ, št. 62/77). 16. Med letom 1982 se dovoli začasna uporaba sredstev sklada skupne porabe za obratne namene. 17. Železarna Ravne združi sredstva za pokrivanje dodatnih del pri prizidku gimnazije, in si-ser v ocenjenem znesku 2 milijona 800.000 din (natančen znesek skupaj z vlogo za pokrivanje sporoči izvršnemu svetu skupščine občine Ravne na Koroškem investitor — gradbeni odbor — leto 1984). 18. Združena sredstva se železarni Ravne vrnejo iz sredstev, zbranih na osnovi samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju in porabi sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda, ko bo po terminskem planu izgradnje objektov družbenega standarda predvidena izgradnja centra usmerjenega izobraževanja. 19. Železarna Ravne bo sredstva nakazala skupščini občine Ravne na Koroškem. 20. S kredita, pridobljenega na podlagi vročenih sredstev za družbeno gradnjo v skupni višini 29,750.000 din, se prenese 651.000 din na kredit, pridobljen za individualno gradnjo. 21. Sredstva skupne porabe iz leta 1981 v višini 1,779.955,06 din se namenijo za ureditev točilne mize in nabavo druge opreme v jedilnici starega počitniškega doma v Portorožu. Ker so odbori na ravni delovne organizacije organi delavskega sveta DO, imajo pred sejami del. sveta še posebno veliko dela. Tako je februarja odbor za dohodkovna vprašanja na svoji 10. seji obravnaval predlog poračuna OD za leto 1981 in se seznanil z rezultati poslovanja in s predlogom za oblikovanje sklada skupne porabe. Na 3. seji odbora za proizvodnjo so obravnavali proizvodnjo, izvoz, proizvodnjo posebnega pomena in interne dobave. Odbor za družbeni standard je obravnaval splošno stanovanjsko problematiko. Odbor za poslovanje je na 12. seji obravnaval gospodarski načrt delovne organizacije za leto 1982 in samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo železarske proizvodnje v RKM Zenica. Slovenske železarne bodo vložile 2.000 mili j. din za razvoj 22. Delavski svet ugotavlja, da so delavski sveti tozdov na sejali v decembru 1981 veljavno sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju deda it sredstev za projekt izgradnja obrata za armature iz nerjavne litine. 23. Delavski svet ugotavlja, da so vsi delavski sveti na sejah t oktobru veljavno sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za projekt »Kapela«. 24. Stanovanjski problem družine Franja Mavrina, Dolga brdi 38, Prevalje, iz tozda orodjarna rešujemo izjemno mimo prioritetne liste. Franju Mavrinu S* dodeli prvo razpoložljivo enoinpolsobno stanovanje ali dvosobni stanovanje manjše kvadrature. 25. Delavski svet razrešuje komisijo za uresničevanje zakoni o združenem delu. 26. Delavski svet sprejemu spremembo subjekta SaS o med sebojnih pravicah in obveznosti! pri osvajanju in proizvodni skupnega proizvoda ter pridobi vanju in razporejanju skupne^ prihodka pri projektu »Kapela1 Predsednik delavskega sveta: Marijan Senica 1. r. proizvodnje železove rude, Žid in jekla v RKM Zenica. Ta P* bo zato dobavljal Slovenski železarnam: — 10.000 ton vlečene žice leto do 1. 1995 — 40.000 ton valjane žice leto do 1. 1995 — 80.000 ton belega surovegj železa na leto od 1982 do 198' in naprej, če bo še imel presf 1 žek j — 160.000 ton železove rud< J od tega 100.000 ton siderita P 1 leto od 1982 do 1985 in naprd če bodo jeseniški plavži to rud ( potrebovali 1 Slovenske železarne boo l RKM Zenica dobavljale: z — 10.000 ton pločevine letu i do 1. 1995 . a — 10.000 ton hladno in top r valjanih trakov letno do 1. 19' 2 — 10.000 ton paličastega jeK* e ali pločevine ali trakov letno d n 1. 1995. o (Vir: vabila na seje odborov) 2 »Železna vrata« Delo skupnih organov upravljanji Nekaj značilnosti našega gospodarjenja v letu 1982 Delovna skupnost za gospodarjenje je izdelala predlog gospodarskega načrta za 1. 1982. Izšel J° v 900 izvodih v Poročevalcu st. 5/82 in vsebuje vse potrebne Podatke s tabelami vred. Na tej podlagi so bili izdelani akcijski programi za izvršitev plana po tozdih. Ker so v njem podana ne-olepšana dejstva o resničnosti naše stabilizacije, kakor se z njo srečujemo v železarni, povzemanj0 iz gospodarskega načrta nekaj Slavnih značilnosti. — Vse podrobnosti, ki koga zanimajo, so vedno na vpogled pri vodstvih tozdov, in jih tu ne navajamo. • Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah se bo letos Povečala v železarni za okoli 83 °dst. ali za 300 milij. din. • Zato bodo nastale v strukturi porabljenih sredstev tako ve- like spremembe, da bomo lahko uiinkovitost letošnjega gospodarjenja kot osnovo za upravičenost dolitve OD spremljali le s »primerljivim dohodkom«. (To je dogodek, povečan za obvezno amortizacijo.) • Lani smo načrtovano blagovno vrednost (prodajo na trg) do-1 ui ^ePrav smo proizvedli manj Jokla, kot smo planirali. To je mio možno, ker smo uporabili slogo polizdelkov. Letos smo tartali z manjšo zalogo polizdelkov kot lani in le s četrtino lan- zaloge surovin. Nove pa bomo lahko sproti uvozili le, če bomo ustrezno veliko izvozili, i * Osnova za (resolucij sko ome-:.Van°) rast cen našim izdelkom do C+ene decembra 1981. Ker pa so o takrat cene surovin in ener-* Jo bolj porasle kot naše cene, h m° letos zelo težko dosegli °ijso ekonomičnost kat lani. fr?aradi vsega povedanega nate jemo manjšo rast dohodka 1„ v 1. 1981. Dohodek za vso že-za ino nai tu se letos povečal 17,5 odst., primerljivi do-am6 Hi- dohodek, povečan za ».jjmttzacij0 p>o predpisanih mi-umalnih stopnjah) pa za 23 do na»°dst. V primeru, da bo tako mn jVan* dohodek dosežen, bo- oi.dosegii tudi načrtovano 18-,a_ 1 rast osebnih dohodkov na ZaP°slenega. mfj?nirani cilji za 1. 1982 v pri-Und z doseženimi v 1. 1981 ueks 100) so: swLVod^a jekla v t blaPna Proizvodnja v t 102,7 izvo°Vna Prolzvodnja v t konvertibilni ~T klirinški v, skupaj evil° zaposlenih 102,8 02,7 97,3 120,6 174,6 138,1 .______________________ 105,7 ZaranT^0 zaP°slen'h je povečano in dl novega tozda v Varvarinu me zaposlitve v tozdu arma- ture Bli Muta. ša a8ovna proizvodnja je manj-jeklarad' viiJe stopnje predelave greru ln zaradi povečanja zalog T ° v valjarni, izr,/!'mCrt bomo dosegli, če bomo n*h naslednje pogoje: bavlip3 na®e proizvode in za na-jene surovine in energijo morajo biti dosežene cene po ocenah služb v TOZD komerciala • izboljšati moramo lani doseženo produktivnost in ekonomičnost poslovanja • enakomerno moramo izvažati na konvertibilno področje • znižati moramo vse vrste stroškov in izpolnjevati pogodbene in planske obveznosti. Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti so v prvi polovici februarja obravnavali in sprejeli tako svoje gospodarske načrte kot skupnega za vso železarno. Pri tem so oblikovali naslednje PRIPOMBE KOVAČNICA • Gospodarski načrt za leto 1982 bo izredno težko uresničiti kljub 21 "‘la planiranem povišanju cen, saj se le-te v prvih dveh mesecih še niso povečale. Izredno so narasli stroški predvsem za izobraževanje in varstvo pri delu pa še za nekatere predpisane dajatve. INDUSTRIJSKI NOZl • Opozarjajo na iztrošenost osnovnih sredstev, predvsem strojev, ki delajo za izvoz. Le-te bo treba v najkrajšem času nadomestiti oz. dokupiti nove (Kolb, Gockel, Sielemann). ARMATURE Sprejemajo gospodarski načrt in skupni plan delovne organizacije, vendar z naslednjimi pogoji: • da bodo vsa litina in ostali repromateriali pravočasno dostavljeni • da jim bomo pomagali priskrbeti deficitarne kadre • da ne bo prišlo do prevelikih sprememb asortimana proizvodnje; če bo do tega prišlo, bo treba ob polletju narediti rebalans plana • ker je tozd dislociran, menijo, da ni mogoče združevati sredstev investicijskega vzdrževanja v okviru železarne Ravne. Z vodstvom TOZD PII je dogovorjeno, da se združena sredstva po planu za leto 1982 združijo s sredstvi investicijskega vzdrževanja TOZD armature in znašajo tako uporabljiva sredstva investicijskega vzdrževanja 1.547,000 din. ENERGIJA • Pogojno sprejemajo plan celotnega prihodka in dohodka, ker ne vidijo realnih možnosti za pridobivanje ustreznega prihodka iz prodaje toplote za daljinsko ogrevanje. • V plan investicijskih naložb za leto 1982 je treba vključiti tudi investicijsko naložbo za izkoriščanje odpadne toplote (zgorelih dimnih plinov). To leto se naj prične priprava tehnične dokumentacije v maksimalnem obsegu. STROJNO GRADBENO VZDRŽEVANJE • Zakaj je v planu za leto 1982 za TOZD SGV predviden nižji dohodek kot v letu 1981? • TOZD PII naj z vso resnostjo upošteva izgradnjo bodočega objekta za mizarje, tesarje, industr. zidarje in pleskarje. Načrti so izdelani, ni pa obdelana finančna konstrukcija, pričetek izgradnje pa je preložen. Želijo, da se jim obrazložijo in posredujejo vse manjkajoče karakteristike. • Računajo, da pisna zagotovitev, ki jo je dal TOZD PII v zvezi z izgradnjo prečne hale v letu 1984, še drži in da je finančna plat že obdelana. DRUŽBENI STANDARD • Delavski svet sprejema celotni plan prihodkov in njegovo razporeditev v TOZD družbeni standard s pripombo, da morajo biti v celoti zagotovljeni planirani viri prihodka. • Ustrezne Službe naj preverijo višino prihodka za delo tozda na področju družbene prehrane, ki se financira iz materialnih stroškov. Odbor za poslovanje pri delavskem svetu DO je iz teh pripomb ugotovil, da ponekod še niso prav dojeli stabilizacijskih namenov. Premalo še iščejo notranje rezerve, zanašajo se na višje cene in na neka nedoločena zagotovila, ki pa jih nihče ne more dati, da bi investicijska izgradnja in nadomestila strojev, in redna dobava med tozdi in zaposlovanje novih delavcev potekala brez zastojev, da bi bila zagotovljena normalna proizvodnja Montaža in normalen dohodek. Odbor je zato priporočil delavskemu svetu, naj od vseh tozdov in del. skupnosti zahteva, naj v svojih akcijskih programih zavzamejo čimbolj konkretne ukrepe za doseganje gospodarskega načrta za leto 1982. Treba pa je najti skupno ustrezne ukrepe, da bi zagotovili normalni dohodek v tozdu energija, to pa pomeni rešiti problem neustreznih cen in neustreznega trošenja toplotne energije. (Vir: zapisniki sej del. svetov in odbora za poslovanje) Naša hotenja - naše možnosti v letu 1982 PROIZVESTI 217.500 TON JEKLA Mnogokrat slišimo: »Želje so eno, možnosti pa drugo.« Pri proizvodnji pa morata bati ta dva pojma čim bliže skupaj. To še posebej velja za TOZD jeklarno kot ustvarjalca na začetku proizvodne verige. Vsi v naši delovni organizaciji in mnogi širom domovine svoje cilje prilagajajo našim zmogljivostim in doseženi proizvodnji. Pri oblikovanju načrta proizvodnje za leto 1982 so se močno izpostavile razlike v hotenjih predeloval. TOZD in možnostmi TOZD jeklarne. Tudi vse ostrejši pogoji gospodarjenja in stabilizacijska prizadevanja so narekovali, da smo si zastavili nalogo proizvesti največjo možno količino jekla, to je 217.500 ton. Ko govorimo o hotenjih, najprej pomislimo na osebne potrebe, nato na družbene potrebe in seveda tudi na potrebe po izboljšanju delovnih pogojev ter razvoja delovnih priprav in tehnologije, kar nam bo zagotovilo dolgoročno konkurenčnost pri prodaji naših izdelkov doma in v svetu. Leto 1982 za TOZD jeklarno ne bo lahko, zato smo pripravili akcijski program, ki zajema dve bistveni stvari: — ustreči potrebam drugih in izdelati planirano količino jekla — zadovoljiti naša lastna hotenja in s premišljenim ter pazljivim delom zagotoviti potreben dohodek. V akcijskem programu so našteti pogoji za uresničitev zgoraj navedenega. Nakazane so možne ovire in poti za njihovo odpravo. Posamezniki so zadolženi za nadzor uresničevanja postavljenih ciljev. Poseben poudarek je na racionalni porabi in štednji vseh materialov in energije. V letošnjem letu so v jeklarni v največjem razmahu dela na modernizaciji. Planirana visoka proizvodnja ob gradbenih in montažnih delih ne bo mogla potekati brez precizne koordinacije, razumevanja in strpnosti. Fizična in duševna obremenitev vseh zaposlenih bo prav gotovo večja kot v preteklosti. Predvidevamo, da bodo težave 7. oskrbo surovin in pomožnega INOVACIJSKA DEJAVNOST DIT ŽELEZARNE RAVNE Vsi, ki poznajo dosedanje delo Društva inženirjev in tehnikov železarne Ravne, vedo, da se je društvo uspešno uveljavilo pri organizaciji strokovnih predavanj, strokovnih ekskurzijah, pri prevajanju tuje strokovne literature itd. Ena izmed novosti v delovanju društva je vključevanje v inovacijsko dejavnost v železarni. V tej smeri je pred kratkim šestim članom društva uspel prvi podvig, ki je bil pozitivno ocenjen. 2e nekaj let so imeli v TOZD vzmetarna velike probleme pri odsesavanju oljnih par na starem kalilnem stroju. Odsesavanje je bilo neučinkovito in je zaradi tega večkrat prišlo do vžiga oljnih par, kar je povzročilo tudi precejšnjo materialno škodo. Se večji problem je bil slab zrak. Delavci so delali v nevzdržnih delovnih razmerah. Z rekonstrukcijo odsesavanja sta bila rešena oba navedena problema. Poleg tega je rešena tudi kondenzacija oljnih par in čiščenje dimovodov. Ta začetni uspeh je spodbudil člane društva, da se bodo v prihodnje aktivno odzivali na težave, ki nastopajo bodisi v proizvodnji oziroma tam, kjer lahko našemu delavcu olajšamo delo in delovne pogoje. M. Lečnik kvalitete. Kaj pa cene, konkurenčnost? Ne, konkurenčni pa nismo. Z večanjem deleža izvoza v skupni proizvodnji je ostanek dohodka vedno manjši. Da se drugim ne godi nič bolje, je prav slaba tolažba in je niti ne sprejemamo. Z dobrimi izboljšavami v tehnologiji, organizaciji in izdelavi si bomo sicer prizadevali zmanjšati proizvodne stroške, vendar vse kaže, da to ne bo dovolj. Na povečanje proizvodnje letos ne moremo računati že iz preprostega razloga, ker v železarni ni dovolj jekla. Pa tudi, če bi bili ingoti na razpolago, bi jeklo prodali v obliki polfabrikatov — gredic. Kapacitete peči, srednje in lahke valjarne, termične obdelave in adjustaže so s količinami po planu v celoti zasedene. Če z večjimi količinami ne gre, je treba poizkusiti z boljšim asortimentom, bi bil logičen zaključek. Tudi tu naletimo na nepremostljive ovire. Za boljši asortiment bi rabili več visoko legi-ranih jekel, toda dokler v jeklarni modernizacija ni končana, tudi več visoko legiranih jekel ni moč dobiti. Manjkajo pa tudi naprave v valjarni. Lansko leto smo še dobro zaključili, predvsem na račun zmanjšanja zalog. Te rezerve letos ni več, vendar verjamemo, da bomo dosegli načrtovano proizvodnjo, razen prodaje gredic, ker je že v prvih dveh mesecih dobava ingotov premajhna. Vse pa kaže, da bosta samo planirana proizvodnja in planirani izvoz premalo za dober poslovni rezultat, mogoče pa celo premalo za preživetje. Pri tem mislim predvsem na pokrivanje uvoza z izvozom, kajti če tega ni, ni surovin itd. Zato si v valjarni močno želimo, da bi bila čim prej zaključena modernizacija v jeklarni, kar naj bi dalo več in boljšega jekla tudi v valjarni. In ker vse kaže, da bo do tega prej ali slej prišlo, menimo, da j« skrajni čas, da se prične tudi z modernizacijo v valjarni. Danes nihče več ne reče, da gre v »novo valjarno«, saj tudi ni vei nova. Marsikdo se tudi ne spomni več stare valjarne ob Meži. Generacija, ki je gradila novo valjarno, počasi odhaja v pokoj Nova valjarna pa nikoli ni bile gotova. Tudi takrat je manjkale denarja, tako kot danes. Predvidena je bila za proizvodnjo 50.00t ton, lani pa smo izdelali 103.00( ton profilov. Delovni pogoji st veliko boljši, kot so bili v stari valjarni, toda v primerjavi z modernimi obrati je razlika skoraj enaka. Gradnji povsem nove va; ljarne smo se spričo restrikcij pr investicijah odpovedali. Smatramo pa za nujnost, da se obstoječi valjarna adaptira. Pri tem hočemo z večjo stopnjo mehanizacij* in avtomatizacije doseči boljŠ* delovne pogoje, kapacitete povečati toliko, da bodo usklajene ! proizvodnjo jeklarne, v asorti mentu pa mora biti veliko ve* orodnih in drugih specialnih jekel. Povečati se mora proizvodnji lahkih profilov — žice, da bo tudi jeklo vlek imel pogoje za raz voj. Investicijski program je bi narejen in ker je med tem zastarel, je tudi že renoviran. Izračuni kažejo visoko rentabilnost. TU' di izvozno usmerjen je. Nove peč bi kurili z zemeljskim plinom, k?1 je ugodnejše glede tehnologij* okolja in deviz. Predvsem pa b' se povečala produktivnost in koU' kurenčnost. Začetek smo predvi' deli v letošnjem letu. Ker pa de življamo vsak dan nove ovire i>-tem področju, je naša največ)1 želja, da bi do tega v resnici prt šlo. Sead Karadža, dipl. inž., ravnatelj TOZD valjarna Prva inovacija DIT: izboljšanje okolja in preprečitev požarov na kalilnih strojih vzmetarne materiala na domačem trgu zaradi nezadostnih količin, na tujem trgu pa zaradi težav pri pridobivanju deviz. Vsi ostali TOZD v naši delovni organizaciji so tem predvidevanjem posvetili vso pozornost in svoje cilje in naloge naravnali tako, da do takih težav ne bi -smelo priti. Za dosego naših postavljenih ciljev in zahtevanih nalog bomo morali napraviti največ v jeklarni sami. Vložiti bomo morali več IZVRŠITI GOSPODARSKI NAČRT — PRISPEVATI K STABILIZACIJI — PRIČETI Z MODERNIZACIJO Pogosto imamo občutek, če na hitro preletimo naslov, da bomo prebirali nekaj, kar smo v zadnjem času že neštetokrat brali in slišali. Dežurne parole pač, z vsemi »morali bi« in »treba je«, prilagojene okolju, v katerem živimo in delujemo. Povečati vse, kar prinaša kaj dobrega, in zmanjšati vse, kar škodi dobremu poslovanju, skratka, aktivirati notranje rezerve. Ali jih imamo v valjarni še kaj? Prav gotovo so še, bomo rekli, saj, če bi rekli drugače, bi bilo proti ustaljenim pravilom in ne- kaj se jih vedno še najde. Samo koliko, kakšne in kje so? Valjarji smo bili glede poslovanja vedno optimisti in v vsej povojni zgodovini smo se samo enkrat zmotili. Bilo je takrat, ko smo izvozili malo preveč. Bila je grenka in draga izkušnja, poguma pa ni vzelo, čeprav smo takrat zaključili poslovno leto z izgubo. Izvoz nam je pomagal k dobri kvaliteti, dobra kvaliteta pa k ustaljenem krogu odjemalcev. Oboje je omogočilo, da v sedanji težki situaciji lahko tako rekoč čez noč povečamo izvoz. Tako lahko rečemo glede naročil in ODKRITA MEDSEBOJNA OCENI truda, bolj opredeliti osebno odgovornost, delovno in tehnološko disciplino in predvsem pravilen odnos do dela in družbene imo-vine. Mislim, da nam potem ne bo treba ob zaključku leta, ko bomo ugotavljali realizacijo letnega plana, iskati vzrokov za slabo gospodarjenje, ali pa se tolažiti z odgovorom: »Hotenja so bila — možnosti ni bilo.« Vladimir Rac, dipl. inž., ravnatelj TOZD jeklarna Komisije za gospodarjenje v tozdih in delovnih skupnostih so v drugi polovici januarja obravnavale poročila o delu tozdov spremljajočih in skupnih dejavnosti ter delovnih skupnosti, ocenile njihovo uspešnost in oblikovale naslednje pripombe na njihovo delo: JEKLARNA TOZD SGV bi se moral v letu 1981 bolj poglobiti v rekonstrukcijo 7. peči; vse preveč je bilo zastojev po rekonstrukciji in lomov elektrod. TOZD transport bi moral večjo pozornost posvetiti organizaciji dela. Zaradi neelastične organizacije prometa imajo velike težave z odvozom in dovozom raznih materialov. TOZD komerciala ne naredi dovolj za pravočasno preskrbo z dovolj kakovostnimi materiali, zato z delom tozda niso zadovoljni. Preveč pogosto dobivajo odgovore, da so lahko srečni, da to in ono dobijo, pa čeprav je to zelo slab material. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve — socialni delavci se morajo angažirati skupaj z zdravniki ter v delovni organizaciji poiskati možno delovno mesto, na katerega bi lahko zaposlili delavca z zmanjšano dela zmožnostjo. Ocene zdravniškega konzilija so presplošne. Premalo je narejenega za zaposlovanje delovnih inva- lidov v druge tozde in delovne slo).!1 nosti, saj morajo skoraj za vse nai! zaposlitev v svojem tozdu. Večkrat * srečujejo s problemom, da delavcev t morejo sprejeti, ker ni prostora v s# skem domu. TOZD družbeni standard prepo&* rešuje probleme v samskem domu,' katerem živijo tudi delavci, ki niso rt zaposleni v železarni. Menijo, da bi, večjo povezavo z delovno skupnost za kadre in splošne zadeve to p robi1 matiko hitreje reševali. JEKLOLIVARNA TOZD SGV je po kriznem obdobi1 v prvem polletju s kadrovskimi spb membami in izboljševanjem storit* občutno izboljšal kvaliteto svojega " la in na tak način uspešno opravil je naloge ne samo na področju teko*J ga vzdrževanja, temveč tudi tam, K je prihajalo do težjih okvar na strt# in napravah, ki bi lahko, če ne ' SGV izvedel hitre in učinkovite inrt vencije, povzročile večje zastoje proizvodnji. TOZD komerciala — posebej usP*j no je delovala nabavna služba, k! J je kljub velikim težavam uspelo z \ likimi napori nabaviti večino potrt nih surovin ter je tako omogočila J varni, da v preteklih 6 mesecih ! imela resnejših zastojev v proizvod11' TOZD družbeni standard je uspešno opravljal svoje naloge na področju kulture in telesne kulture, niso pa zadovoljni s kakovostjo njihovega dela Pn organizaciji družbene prehrane. Ne slabša se samo kakovost hrane, delavci so nezadovoljni tudi zaradi pretirano naraščajočih cen, slabe organizacije pri . cutvi hrane, slabih higienskih razmer itd. O tej problematiki je bilo izrečeno več kritik tudi na sejah organov samoupravljanja. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve — v okviru možnosti je us-Pesno izvršila svoje naloge, čeprav ni pil v celoti rešen problem delovne sile 'n invalidnosti. To nalogo bomo morali v bodoče s skupnimi močmi reševati hitreje in z večjo učinkovitostjo. TOZD RPT — na področju krmiljenja svetovanja in prodaje je TOZD opravljal svoje naloge solidno in kva-“?«no, razmeroma uspešno je bilo tu-J m na- r.azv°l'u livarskih materia-ov; Ne strinjajo pa se s trditvijo, navedeno v letnem poročilu TOZD RPT n in,1*' so razviti in teh- z Trvz osv°ieni nekateri proizvodi a lOZD armature. Do danes še niso azviti in tehnološko osvojeni ravni tT\V. .Otlici nesnage in krogelni ven-, Niti za enega od teh proizvodov se nimajo dokončne potrditve o pra-Unosti konstrukcijskih rešitev ter Priivilnosti vseh tehnoloških parame-ov. Livarna bo zaradi kasnitve ražnja in osvajanja imela zato velike lezave pri rednih dobavah litine TOZD armature. kovačnica j RPT — izredno dobro so- ovanje in opravljanje nalog, pred-nia^t l .J^R na področju osvaja-1tehnologije v avtomat, kovačnici. ?vna skupnost za kadre in sploš-... i eve — nedosledno in ne dovolj „1 pknvno delo službe za sistem OD, služb 23 ^ 'n in socialne Jeklovlek j. ^"9^9 RPT — mora zagotoviti bolj-nrr,US vanic Paniranih proizvodnih nosd m°V me<^ tozdi osnovnih dejav- komerciala — ob upoštevani. la.2mer v minulem letu na notra-^ ‘P zunanjem trgu so z delom te- "TCttnVe^ zadovoljni. v ,.V^D družbeni standard je zado-VenHV° • °Pravlial zastavljene naloge, nje Ie ve(lno občasno negodova-tr i na račun družbene prehrane. Po-tev..P° bo razmisliti o malici v lastni kalilnica scJ®2D SGV — v planu investicij-li Ut? vz telefonu). Povečanja števila zaposlenih v tej službi ni čutiti pri njihovem delu, rekli bi lahko celo, da je ob povečanju števila zaposlenih aktivnost padla. Da ne bi negativna ocena tej službi vplivala na oceno celotne delovne skupnosti, omenjajo, da so z drugimi službami v tozdu RPT ugotovi potrebe delom socialnih delavcev ter službe za sistem OD, katerih aktivnost je celo v porastu. ORODJARNA TOZD RPT — potrebe naših tozdov osnovnih dejavnosti se z vsakim dnem večajo, orodjarna pa v svojem razvoju zaostaja za potrebami. Zaradi tega je nujno v TOZD RPT izdelati projekt, ki bo upošteval tako lastne potrebe kot možnosti prodaje na domačem in tujem trgu. Prav tako še vedno vztrajajo na svojem stališču, da je treba rešiti problem konstrukcije orodij ter združiti vse kadre, ki se že danes na tak ali drugačen način ukvarjajo s konstrukcijo orodij in priprav. TOZD komerciala — brez ustreznih komercialnih in razvojnih naporov bodo sami zelo težko (oz. sploh ne) prešli od manj zahtevne proizvodnje na bolj zahtevno. Opozarjajo na vse večje potrebe domačih tozdov, saj nekateri načrtujejo večja osvajanja, delavci tozda orodjarna pa nimajo v popolnosti teh informacij, zato želijo, da se TOZD komerciala bolj vključi ter skupaj s službami v TOZD RPT ugotovi potrebe in temu ustrezno sprejema druga naročila. TOZD družbeni standard — ugotavljajo, da posamezni rekreatorji med počitniškim letovanjem v Portorožu ne delajo oz. si ne prizadevajo opravljati delo, ki jim je naloženo. STROJI IN DELI TOZD energija — z oskrbo z energijo so zadovoljni, pogrešajo pa program za zmanjšanje izgub pri ogrevanju delovnih prostorov (izolacija, sinhronizacija ogrevanja z delovnim procesom). TOZD ETS — z elektro vzdrževanjem so zadovoljni, podobno kot pri strojegradnji pa se pojavljajo stalne zamude pri izdelavi navodil za upravljanje in vzdrževanje stiskalnic za elektro del. TOZD SGV — na sprotno vzdrževanje nimajo pripomb, opozarjajo pa na močno zanemarjeno vzdrževanje stavb (strehe, okna). TOZD transport — zadovoljni so s transportnimi uslugami, pogrešajo pa boljše sodelovanje pri vzdrževanju njihovih vozil. TOZD PII — menijo, da bi moral biti projekt valjev že usklajen z novimi ukrepi, prav tako niso zadovoljni z gradnjo in predajo vmesnega skladišča v uporabo. TOZD RPT — ni rešila problema kapacitet konstrukcijskega biroja za program strojegradnje. Pri novih tipih stiskalnic so se pojavile napake v tehnični dokumentaciji. Menijo, da je tozd tudi soodgovoren za prenizek nivo cen obdelanih ulitkov. Pri osvajanju nove proizvodnje niso doseženi zadovoljivi rezultati, predvsem pri opremi za kovačnice, naftno industrijo, mehanizacijo stiskalnic itd. Tudi pri prehodu na skupni prihodek z Metalno je bilo premalo storjenega. TOZD komerciala — ker je vsa strojegradnja za leto 1982 praktično prodana na klirinško področje po nizkih cenah, tozdu preti izguba v poslovanju. Za konvertibilno področje je pridobljenih le malo naročil. Pri litini ni bila dosežena normalna rast cen niti svetovana preusmeritev proizvodnje. Skupni ,prihodek z Metalno ni izveden. TOZD kontrola kakovosti — kontrola v montaži ni uvedena. Končna kontrola z enoizmenskim delom pa večkrat povzroča ozka grla pri transportnih sredstvih. Reklamacije na kvaliteto naših kupcev so redke, kar kaže kvalitetno delo kontrole. TOZD družbeni standard — še vedno so pripombe na kvaliteto družbene prehrane. Delovna skupnost za gospodarjenje — ni učinkov pri prepotrebni pomoči računalnika pri vodenju proizvodnega procesa, premalo je storjenega za uveljavitev skupnega prihodka z Metalno. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve — pogrešajo učinkovitejše delo službe za VPD in VO, kasnijo pa tudi priprave na usmerjeno izobraževanje. Nedoslednosti pri realizaciji sklepov komisije za kadre (zapisnike pošiljajo tudi na tri kraje, ker deio v službah delovne skupnosti ni koordinirano). INDUSTRIJSKI NOZI Niso zadovoljni z delom tozdov ETS in SGV pri vzdrževanju strojev oz. odpravi nastalih napak v popoldanski in nočni izmeni. PNEVMATIČNI STROJI TOZD komerciala — v celoti bi bilo treba začeti z obdelavo tržišča za prodajo njihovega blaga na konvertibilno, klirinško in tržišče tretjega sveta. V proizvodnji se soočajo predvsem s problemi nabave različnega materiala iz centralnega skladišča, ki se dobavlja šele po večkratni urgenci, zaradi tega pa prihaja do določenega iz- pada proizvodnje. Po sprejetem proizvodnem programu bi morali v januarju začeti z redno proizvodnjo monoblok svedrov, vendar je še vedno odprto vprašanje dobave votlosvedrnega jekla. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve —■ večja povezava bi morala biti na področju dopolnilnega izobraževanja delavcev v neposredni proizvodnji. V procesu usmerjenega izobra-žeyania se je treba bolj učinkovito lotiti enotnih programov in usmeritve mentorjev za njihova dela. Dosledno je treba pregledati zapisnike samoupravnih organov ter upoštevati sklepe, ki so naslovljeni na različne strokovne službe. ARMATURE MUTA TOZD ETS — moral bi storiti vse za zagotovitev delov za sprotno vzdrževanje, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev. TOZD PII — čimprej je treba dokončati vso investicijsko izgradnjo, rešiti problem ogrevanja in odpraševanja v brusilnici ter druge pomanjkljivosti, ki jih je zahteval republiški inšpektor. TOZD RPT — pri razvijanju in izdelavi dokumentacije večkrat nastopijo težave, zato priporočajo tesnejše sodelovanje s konstrukcijskim oddelkom, tehnologi jeklolivarne in pripravo dela TOZD armature. TOZD komerciala — čimprej naj zaključi nadaljnja naročila za ZSSR in zahodno tržišče, saj je v nasprotnem primeru zaskrbljujoča realizacija za drugi kvartal in naprej. Zaradi zakasnitve naročil ne bodo mogli pravočasno zagotoviti ustreznega vložka. Nepravočasna dobava repromateriala je imela za posledico zastoje v proizvodnji. TOZD kontrola kakovosti — potrebno bo urediti vse za plačila stroškov pri obdelavi litine, nastalih zaradi livarskih napak, ki se pojavljajo šele pri mehanski obdelavi. Dogaja se, da sprejme TOZD armatur litino, ki v jeklolivarni predtem ni ustrezno kontrolirana. Delovna skupnost za kadre — niso najbolj zadovoljni z delom službe za varstvo pri delu, prav tako pa se tudi pritožujejo, da nekatera gradiva za organe samoupravljanja včasih prispejo pozno. TOZD ENERGIJA TOZD PII — kritično ocenjujejo predvsem projektantska dela IBE na podaljšku kotlarne, zaradi katerih je, predvsem na področju financiranja, prišlo do neugodnih situacij zaradi obsežnih dodatnih del, ki jih projekti niso zajemali in zaradi tega celo začasne uradne prekinitve del. V zvezi s celotno investicijsko izgradnjo v DO pa je, predvsem na področju energetike, prišlo do neposrednejšega sodelovanja obeh tozdov. TOZ komerciala — problematična je bila predvsem nabava lahkega kurilnega olja. Delovna skupnost za računovodstvo — delo delovne skupnosti je v mejah nalog zadovoljivo, za ažurnejše zasledovanje stroškov in pravočasnejše ukrepanje pa bi bilo treba zagotoviti hitrejši pretok informacij. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve — z vsemi službami v delovni skupnosti so dobro sodelovali, kljub temu pa menijo, da postopek za uveljavljanje benificirane delovne dobe za dela in naloge pri plinskih generatorjih, ki so bila ukinjena 31. 5. 1974, traja predolgo. TOZD STROJNO GRADBENO VZDRŽEVANJE TOZD komerciala — pričakovali so boljše in hitrejše povratno informira- Jeklarske svetlice nje o manjkajočih izdelkih na tržišču, saj bi tako lahko sami pravočasno ukrepali, določene zadeve improvizirali oz. delno spremenili ter tako napravo usposobili za obratovanje. TOZD PII — še vedno se dogaja, da v PII ni, ob postavljanju novih strojev, ustrezne dokumentacije oz. le-ta prihaja z zamudo in nekompletna, kar pa je ovira pri doseganju predvidenih rokov. Mnenja so, da bi morali tozdi spremljajočih in skupnih dejavnosti prav tako ocenjevati tozde osnovnih dejavnosti, ker tudi tozdi osnovnih dejavnosti opravljajo usluge vzdrževanja z dobavo vložnega materiala za rezervne dele in mehansko obdelavo. O razširjenem malomarnem odnosu upo- rabnikov sredstev za delo, tj. strojev, njihovem čiščenju, mazanju in splošni negi pa bi lahko veliko povedali. TOZD DRUŽBENI STANDARD V bodoče je treba sproti in dosledno vzdrževati vse objekte in priprave (teptalni stroj, jedilnice, samske domove, vlečnice, kuhinjo rezal, orodja, DTK, počitniški dom v Portorožu), saj je vzdrževanje teh objektov in naprav prav tako pomembno kot vzdrževanje drugih objektov in naprav v železarni Ravne. Tozdu PII priporočajo, da se kadrovsko okrepi, predvsem za kontrolo investicijskih del. Referent za samoupravo Slavko Rose Medtem ko je preteklo šolsko leto 150 učencev naravoslovne matematične in pedagoške usmeritve usmerjenega izobraževanja zadovoljivo opravilo proizvodno delo v delovnih organizacijah koroške krajine (v železarni Ravne jih je bilo 42), je srednja šola teh-nično-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne že pred časom naredila razpored učencev za proizvodno delo za drugo polletje šolskega leta 1981/82. Tako se bo od prve polovice februarja do konca maja s proizvodnim delom v nekaterih tozdih ravenske železarne seznanilo okrog 200 učencev usmerjenega izobraževanja. V desetih dnevih, kolikor traja proizvodno delo, bodo učenci prvih letnikov neposredno vključeni v tehnološki proces pridobivanja in predelave ravenskih kvalitetnih jekel. Kako so se novi mladi »ravenski žele-zarji« vključili v delovno okolje, nam je v TOZD pnevmatični stroji povedala učenka Simona Peruzzi iz Mežice. »Osnovno šolo sem obiskovala v Mežici in jo končala z dobrim uspehom. 2e na osnovni šoli so učence osmih razredov seznanili, da bo letošnje usmerjeno izobraževanje nekoliko bolje organizirano in da bo imelo več učnih predmetov. Medtem ko so lani imeli učenci usmerjenega izobraževanja nekaj mesecev proizvodnega dela, ga bomo letos imeli samo deset dni. Mislim, da je to mnogo premalo, saj smo v tem času le bežno spoznali proizvodnjo pnevmatičnih strojev. Kljub temu pa smo v dnevih, ki smo jih preživeli med ravenskimi že-lezarji, mnogo izvedeli in se tudi naučili. Predvsem pa smo spoznali njihovo težko in zahtevno delo ter da so dobri delavci in prijatelji,« je razložila Simona Peruzzi. V TOZD stroji in deli, kjer so na proizvodnem delu bili fantje, so učencem po enodnevnem seminarju dali delati tudi nekatera ključavničarska opravila. (Nadaljevanje na 15. strani) Iz dela sindikata Izhodišče za razpravo 21. 1. 1982 je bilo poročilo strokovnega teama, ki je obdelal problematiko neuspele proizvodnje v Železarni Ravne, prizadevanja za izboljšanje in program aktivnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Po podrobni obravnavi je IO konference sprejel naslednje ZAHTEVE PO DODATNIH ANALIZAH S KONKRETNIMI NOSILCI IN ROKI ZA OBDELAVO 1. Vpliv sistema nagrajevanja po delu na kakovost dela s poudarkom na merilu individualne učinkovitosti za kakovost Izdela: delovna skupnost KSZ — služba za sistem OD Rok: do 30. aprila 1982 2. Gibanje neuspele proizvodnje v preteklem srednjeročnem obdobju (od 1976. do 1980. leta) Izdela: TOZD kontrola kakovosti Rok: do 30 aprila 1982 3. Rang kakovosti dela železarne Ravne v primerjavi z delovnimi organizacijami v SOZD S2, SRS in širše. Izdela: TOZD kontrola kakovosti Rok: do 30. aprila 1982 4. Investicijska vlaganja v smislu povečanja kakovosti dela v preteklem srednjeročnem obdobju (od 1976. do 1980. leta). Izdela: TOZD PII Rok: do 30. aprila 1982 5. Investicijska vlaganja v smislu povečanja kakovosti dela za srednjeročno obdobje 1981. do 1985. leta. Rok: do 30. aprila 1982 Izdela: TOZD PII 6. Neizvajanje tehnoloških predpisov (86% neuspele proizvodnje nastane zaradi neizpolnjevanja tehnoloških predpisov in se zato postavlja vprašanje, koliko je bilo doslej uveljavljenih odškodninskih zahtevkov iz naslova neizpolnjevanja tehnoloških predpisov) Izdela: delovna skupnost KSZ pravna služba Rok: do 30. aprila 1982 7. Možnosti ustanovitve oddelka za standardizacijo neuspele proizvodnje proizvodnje in obstoječa organiziranost kontrole v železarni Ravne. Izdela: delovna skupnost za gospodarjenje (oddelek za organizacijo) Rok: do 30. aprila 1982 8. Rast izkazane opredeljene neuspele proizvodnje v primerjavi z neopredeljeno neuspelo proizvodnjo za preteklo srednjeročno obdobje (1976—1980). Izdela: TOZD kontrola kakovosti Rok: do 30. aprila 1982 9. Analiza višine reklamacij za posamezne TOZD po trgih (izvozna naročila, domači trg, interna) za preteklo srednjeročno obdobje 1976—1980). Izdela: TOZD kontrola kakovosti Rok: do 30. aprila 1982 Za dosledno vsebinsko in terminsko izvedbo nalog, ki izhajajo iz zahtevkov po analizah, je neposredno odgovoren PO železarne Ravne. UGOTOVITVE IN STALISCA 1. IO konference vztraja na stališču, da moramo v skladu s poglavitnimi nalogami nadaljnjega materialnega ali socialnega razvoja in programa ekonomske stabilizacije prilagoditi vse aktivnosti doslednemu uresničevanju le-teh. V ta namen je treba v vseh sredinah izdelati akcijske programe, ki morajo temeljiti na realnih osnovah in v nadaljevanju dosledno spremljati realizacijo dosežkov v primerjavi s programiranimi cilji. Neposredne naloge v uresničevanju ekonomske stabilizacije nas zavezujejo za povečanje proizvodnje, povečanje izvoza, dvig produktivnosti, izboljšanje kakovosti dela, usklajevanje vseh oblik končne porabe z realno razpoložljivimi sredstvi, varčevanje na vseh ravneh in povečanje dohodka na teh podlagah. 2. IO konference meni, da smo doslej posvečali premalo pozornosti vlaganjem v investicije, ki bi zagotavljale višje kakovostne učinke. Menimo, da bi morali v skladu z razvojem tehnike in znanosti bolj razvijati tudi področje tehnične kontrole. 3. IO konference ugotavlja, da se pravilnik o pavšalni odškodnini v praksi ne izvaja v celoti. Tu je mišljeno predvsem uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi neizpolnjevanja tehnoloških predpisov. 4. IO konference meni, da moramo v skladu s planiranimi aktivnostmi izboljšati tudi sistem informiranja o kakovosti dela, ga poenostaviti, poenotiti ter na teh področjih približati izkazovane neuspehe proizvodnje do posameznika. S takšnimi izhodišči bomo lahko zagotovili dejansko vrednotenje individualne učinkovitosti za kakovost v skladu z dejanskim izboljšanjem oz. upadanjem kakovosti dela posameznika oz. skupine, oddelka itd. V ta namen bi bilo potrebno čimprej formirati oddelek za standardizacijo kakovosti dela. 5. IO konference ugotavlja, da moramo čimprej preiti na izkazovanje količine raznih dodelav in popravil, ker so tudi te eden od pomembnih elementov za določanje realnih cen naših proizvodov in s tem realnega izkazovanja poslovne uspešnosti posamezne TOZD oz. organizacijsko, ekonomsko zaključeno celoto. 6. Veliko več kot doslej je treba storiti tudi pri analiziranju neuspele proizvodnje (izmeta) v reprodukcijski verigi (od TOZD jeklarne do finalista), saj ni vseeno, če izmet ugotovimo pri finalistu, kot mesto nastanka pa lociramo npr. jeklarno. Vse to nam povzroča veliko višje transportne stroške in povečuje izdelavne stroške. Učenci na proizvodnem delu Spoznavanje našega dela glasilo mladih delavcev železarne ravne mladi fuzinar priloga informativnega fužinarja keto IX Ravne na Koroškem, 15. marca 1982 Št. 3 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« OB DNEVU BRIGADIRJEV 12 MLADI FD2INAR Mladinsko prosto PRIPRAVE. Na področju mladinskega prostovoljnega dela smo v preteklem obdobju dosegli pomembne rezultate, ki so potrdili pomembnost tovrstnega angažiranja mlade generacije. MDA v vseh oblikah organiziranja predstavljajo in dokazujejo pripravljenost mlade generacije, da na prostovoljni osnovi pomaga graditi in utrjevati materialne osnove samoupravljanja. Republiške in zvezne MDA so se utrdile kot pomemben prispevek mladih pri pospeševanju razvoja manj razvitih področij naše ožje in širše domovine. Ob tem pa bomo morali še nadalje razvijati lokalne mladinske delovne akcije, »za katere pa ugotavljamo, da nismo vsega storili, da bi jih vnesli v planske dokumente, da še vedno delamo, ker pač delamo, in to predvsem premalo načrtno in usklajeno«. Se zavedamo, da lahko s prostovoljnim delom mladih in starejših generacij realiziramo marsikateri prepotrebni objekt, komunalno infrastrukturo ter družbeni standard, in to z minimalnimi sredstvi. Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje je tudi na tem področju neobhodno potrebno in nujno. Vendar pa se moramo v vseh sredinah boriti proti formalno sklenjenim dogovorom, saj takšen način spravlja v nevarnost mladinsko prostovoljno delo, množično udeležbo in pripravljenost mladih pa tudi starejših delati na tem področju. KAKO POTEKAJO PRIPRAVE NA LETOŠNJE MDA V marcu se bomo dokončno dogovorili z najodgovornejšimi v KS, katere akcije bomo izvedli v občinskem ter krajevnem obsegu. Za občinske akcije planiramo izgradnjo vodovoda, izkop jarkov za električno omrežje in PTT napeljavo, izgradnjo avtobusnih postajališč ... Množičnejše pa bodo akcije, ki jih pripravljajo posamezne OO ZSMS (zbiranje odpadnega materiala, pogozdovanje, urejanje zelenic, otroških in drugih igrišč ...). S temi akcijami bi se mladinsko prostovoljno delo še bolj populariziralo, OO ZSM pa bi si na takšen način zagotavljala sredstva za svojo dejavnost. V januarju letos smo dokončno uskladili in sprejeli program za letošnje MDA, hkrati pa smo se tudi dogovorili, na katerih akcijah bodo sodelovale brigade iz posameznih OK ZSMS. Ze nekaj časa potekajo evidentiranja mladincev-brigadir-jev in priprave na MDA po vseh osnovnih šolah v občini in srednjih v regiji. Program razgovorov in predavanj zaključujemo v aprilu. Maja in junija sledijo konference brigadirjev in formiranje 1. in 2. MDB »Prežihov Voranc« ter priprave brigadirjev tako teoretične kot praktične. V tem obdobju bodo delovni razgovori z OK ZSM pobratenih občin o formiranju bratske MDB, v katero kadruje vsaka OK ZSM štiri brigadirje. O formiranju MDB »Norbert Veber« pa se dogovarjajo tudi mladi železarji Jugoslavije. KAM GREMO NA AKCIJE IN KAJ BOMO DELALI NA NJIH S 1. MDB »Prežihov Voranc« Ravne na Koroškem, v kateri bo 40 do 45 brigadirjev, se bomo udeležili republiške delovne akcije BRKINI v 1. izmeni od 5. do 26. junija. Z 2. MDB »Prežihov Voranc« pa se bomo predvidoma udeležili zvezne MDA v Hrvatski v drugi izmeni od 5. do 31. julija 1982. Predlagali smo Jasenovac ali Savo ’82. O tem, kam gredo brigadirji MDB »Bratstvo« in »Norbert Veber«, pa še ne vemo. KDO SE LAHKO PRIJAVI NA MDA, KOMU IN KDAJ Vsi mladinci in mladinke, ki imajo interes in željo udeležiti se katere od akcij, se prijavijo pri svojem predsedniku OO ZSM ali pa se zglasijo na OK ZSMS Ravne, Trg svobode 22 (nasproti postaje milice). Rok za prijavo je 30. APRIL 1982. Izpolnjevati pa morate nekatere kriterije, kot so: primeren odnos do sistema socialističnega samoupravljanja, do dela, odnos do delovnih ljudi, občanov ter svojih vrstnikov na delovnem mestu, KS, šoli, OZD ter da ste družbenopolitično aktivni. Vaša naloga v tej fazi je, da se prijavite, in to pravočasno. Odsotnost urejuje komisija za Zvezne MDA MDA POSOČJE ’82 Akcija bo potekala v treh izmenah po 28 dni od 5. 6.—19. 8. 1982. Sodelovalo bo 15 mladinskih delovnih brigad s 650 brigadirji. Program obsega dela pri izgradnji in rekonstrukciji cestnega in vodovodnega omrežja, urejanje hudournikov ter napeljavo elektro in telefonskega omrežja. Poleg tega bodo brigadirji delali tudi na revitalizaciji visokogorskih planin-pašnikov. MDA KOZJANSKO ’82 Akcija bo trajala od 5. 6. do 19. 8. 1982. Sodelovalo bo 15 mladinskih delovnih brigad s 650 brigadirji. Prvo brigadirsko naselje bo v stari osnovni šoli in montažnih objektih v Bistrici ob Sotli, drugo pa v osnovni šoli v Šentvidu pri Planini. Brigadirji bodo delali pri rekonstrukciji in popravilu cestnega ter vodovodnega omrežja ter urejanju kanalizacije v Bistrici ob Sotli kakor tudi spominskega parka Kumrovec-Trebča. MDA SUHA KRAJINA ’82 Akcija bo potekala v treh izmenah po 23 dni od 6. 6. do 29. 8. 1982. Program del obsega rekonstrukcijo in izgradnjo vodovodnega ter cestnega omrežja. Brigadirji pa bodo opravljali tudi agromelioracijo na področju štirih občin (Novo mesto, Grosuplje, Trebnje in Kočevje). MDA SLOVENSKE GORICE ’82 Brigadirsko naselje bo v Dornavi pri Ptuju v osnovni šoli. Sodelovalo bo 11 MDB s 440 kadre oz. odsotnost pri OK ZSMS Ravne skupaj z vodstvom vaše mladinske organizacije. Prepričani pa smo, da pri urejanju odsotnosti z dela in pouka za mladince, ki ustrezajo prej navedenim kriterijem, ne bo posebnih težav. V celoti zaupamo vsem delovnim ljudem in občanom, da bodo znali podpreti naša prizadevanja in omogočili udeležbo svojemu sodelavcu, učencu ali otroku na eni od letošnjih MDA, hkrati s tem pa tudi pomagati pri dvigu standarda na manj razvitih področjih. ZA KONEC PA ŠE TOLE Z organiziranjem MDA uresničujemo dva med seboj enakovredna smotra. Prvega, družbenopolitičnega, uveljavljamo z razvijanjem vrednot samoupravljanja. To so tovarištvo, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, solidarnost, kolektivni duh in podobno. Ohranjamo revolucionarne tradicije naših staršev. Družbeno-ekonomski smoter smo opredelili s podpisom družbenega dogovora o pospeševanju regionalnega razvoja v SR Sloveniji za obdobje 1981—85. S tem smo se obvezali, da bomo sodelovali pri gradnji cest, vodovodov, električnega in poštnega omrežja, gradnji šol, vrtcev, dijaških in študentskih domov ter gradnji komunalnih objektov. Izvajanje teh obveznosti pomeni neposredni prispevek mladine k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju manj razvitih območij naše ožje domovine. Miroslav Garb brigadirji. Akcija bo trajala v treh izmenah po 28 dni od 6. 6. do 29. 8. 1982. Brigadirji bodo delali pri izgradnji vodovoda in črpališča v občini Ptuj in Lenart. MDA ISTRA '82 Ta akcija letos prvič poteka v zveznem merilu. Brigadirsko naselje bo v Vanganelu — šest kilometrov oddaljeni vasi od Kopra v zadružnem domu ter postavljenih montažnih objektih. Brigadirji bodo delali pri izgradnji višinskega vodovoda. MDA GORIČKO '82 Naselje MDA bo v osnovni šoli v Gornjih Petrovcih. Program del zajema dela pri rekonstrukciji cest. MDA BELA KRAJINA '82 Na akciji bo v treh izmenah sodelovalo 9 MDB s skupaj 320 brigadirji. Brigadirsko naselje bo v dijaškem domu v Črnomlju. MDA KOBANSKO '82 Brigadirsko naselje bo v osnovni šoli na Remšniku. Na akciji bo sodelovalo 6 MDB z 240 brigadirji. Dela bodo potekala pri me-liorizaciji kmetijskih zemljišč kakor tudi pri pomoči kmetom (gradnja gospodarskih poslopij, ureditev cest do hribovskih zaselkov). MDA KRAS '82 Akcija bo potekala od 27. 6. do 29. 8. 1982-Šotorsko naselje bo na prostoru Pokrajinske- O zveznih in republišk akcijah v Sloveniji 8a štaba TO Primorske v Kostanjevici na Krasu. Program dela zajema izgradnjo kra-škega vodovoda. MDA BRKINI ’82 Brigadirsko naselje bo v Tatrah, kjer bodo brigadirji nastanjeni delno v osnovni šoli, JANUAR , ~~ Priprave za tekmovanje »Suhodolčanove leto zna^^e<< — akcija poteka skozi vse Pripravi komisija za kulturo ^^-^Prvenstvo v sankanju s sodelovanjem Organizira komisija za šport in rekreacijo ~~ Formiranje »pohodne brigade« n Nabor ’82 (sprejemanje karakteristik in Predlogov za rekrutiranje) t Organizirata in izvedeta organizatorja za L°PS in MDA FEBRUAR ~~ Pohod »Koroška v zimi '82« v Organizira organizator za LODS pri KS OO ZR, skupno s komisijo za LO in DS PriOK ZSMS Prvenstvo v smučanju s sodelovanjem Organizira komisija za šport in rekreacijo j ~~ Sodelovanje na proslavah (Prežih, Pre-,,, ?n) •— recital se izvede prek razglasne podaje v ZR. Delovni ^rganizira komisija za kulturo m:,...Organiziranje okrogle mize — izvede ko-’a za DEO MAREC *>. O iz marec — obdaritev mater partizank ZSji^r!ji0 OO ZSMS po zadolžitvah KS OO t> 'n dogovoru OK SZDL Ravne Qr Prvenstvo v šahu bizira komisija za šport in rekreacijo delno pa v prikolicah. Delali bodo na cestnem, vodovodnem in PTT omrežju ter na področju gozdarstva in kmetijstva v občinah Sežana in Ilirska Bistrica. V 1. izmeni bodo na tej akciji sodelovali tudi brigadirji MDB »Prežihov Voranc« z Raven na Koroškem. Silvo Jaš — Tekmovanje v znanju mladost v pesmi, besedi in spretnosti pod parolo »Tito — revolucija — mir« Organizira komisija za kulturo APRIL — Organizacija literarnih večerov (Suhodolčan, Cankar, Prežih) s sodelovanjem SC Ravne in konferenco sindikata Izvrši komisija za kulturo skupaj s centrom za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Ravne — Prvenstvo v streljanju Organizira komisija za šport in rekreacijo — Športno srečanje mladine in vojakov v občini Ravne (občinsko tekmovanje), regijsko pa bo v maju — Čiščenje TOZD Izvršijo OO ZSMS po TOZD v dogovoru s TOZD DS in komunalo MAJ — Kresovanje ob 1. maju — prazniku dela — Vključevanje v občinski program ter akcije ob dnevu mladosti Izvrši komisija za kulturo dogovori JUNIJ — Programsko volilna konferenca KS OO ZSMS ZR — Taktično orientacijsko tekmovanje v sodelovanju z AS ZR Organizira komisija za SLO in DS z OSTO JULIJ — Kresovanje ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda Organizira komisija za LO in DS Nekaj vfisov ob letošnjem 1. aprilu — dnevu mladinskih delovnih akcij KAJ JE AKCIJA? »Akcija je najlepše, najsrečnejše gradbišče, na njej gradimo najlepše ceste, najboljše vodovode, najboljše ljudi-tovariše.« »Akcija — to je pesem življenja, to je tisto, čemur pravimo mladost. Sele na akciji jo dokončno spoznaš.« »Akcija je... je vse, kar je najlepše. Navdušena sem nad njo, in to kljub žuljem ...« »Akcija, ja, težko je povedati, je srce, je življene nas mladih, pesem mladih, ki jo vsi pojemo.« »Govoriti o akciji je tako, kot bi govorila o sebi. Njen del sem.« »Ja, delo, pa zabava, brigadne konference, predavanja, taborni ognji, proslave; vse je zares, tudi žulji, pa pesem ob spuščanju zastave. Prvi dan je vse novo, nepoznano, pa se takoj navadiš... ja, še preveč se vživiš, prehitro minevajo ti dnevi.« KAJ JE BRIGADIR? »To je naj večja čast, ki so mi jo zaupali sodelavci, ko so me izbrali za akcijo.« »Biti brigadir je več kot biti mlad. Biti brigadir je biti mlad in ustvarjalen, to pomeni biti dober mladinec, dober človek.« »To je biti tovariš, delati, sevzgajati zase in za družbo.« »Ne biti brigadir pomeni biti osiromašen, prikrajšan za del mladosti, za njen naj lepši del.« ZAKAJ NA AKCIJO? »Zaradi družbe, da se spoznam z vrstniki.« »Zaradi bratstva in enotnosti, šele na akciji spoznaš, občutiš, dojameš, kaj to pomeni, spoznaš veličino ...« »Iz več razlogov, želel sem spoznati tudi ta del domovine.« »Rad imam akcijo, vse, kar je z njo povezano, mladost,...« »Da delam, se učim, zapojem, zaplešem ko- lo. Živahno je, neprestano si v gibanju, ni dolgčas.« »Raje vprašajte, zakaj že po treh tednih domov. Minili so hitreje kot trije dnevi... vzljubil sem to zemljo, to dolino, ta kraj in te ljudi, še lopato in žulje...« Silvo Jaš AVGUST — Obisk karavle »Sonjak« ob dnevu graničarjev (15. avgust) s kulturnim programom in sodelovanjem ŠC Ravne Organizira komisija za kulturo in LODS — Prvenstvo v malem nogometu Organizira komisija za šport in rekreacijo — Dvodnevni tabor mladih železarjev v sodelovanju ŠC Ravne (kolikor bomo uspeli formirati pohodno brigado) Organizira komisija za LO in DS — Srečanje mladine in borcev SOZD SZ SEPTEMBER — Nadaljevanje prvenstva v malem nogometu (če bo dovolj prijavljenih ekip) Organizira komisija za šport in rekreacijo — športno-kulturno srečanje mladih jugoslovanskih železarn v Zenici Organizira KS OO ZSMS — Tekmovanje v znanju mladost v pesmi, besedi in spretnosti pod parolo »Tito — revolucija — mir« Akcijski program dela KS OOZMS železarne Ravne za leto 1982 Z***-":: OKTOBER — 10. oktober — krajevni praznik — pohod Organizira komisija za LO in DS — Prvenstvo v namiznem tenisu Organizira komisija za šport in rekreacijo — Seminar SOZD SZ — Ogled Jasenovca in Kozare NOVEMBER — Skrb za spominska obeležja Izvedejo OO ZSMS po dogovoru s komisijo za LO in DS — 27. 11. tradicionalni odbojkarski turnir, na katerem sodelujejo: KKS Ljubljana, KKŠ Maribor, OO ZSMS Reka graben, SC Ravne in KS OO ZSMS ZR Organizira komisija za .šport in rekreacijo — ob dnevu republike pripraviti recital prek razglasne postaje Izvede komisija za kulturo DECEMBER — Pregled dela v letu 1982 in izdelava programa KS OO ZSMS ZR za leto 1983 — 22. december — obisk karavle »Sonjak« skupaj s sindikatom in ZRVS Organizira komisija za kulturo in komisija za LO in DS Poleg vseh zgoraj naštetih aktivnosti pa bomo imeli tudi nekaj stalnih nalog, kot so: — predkongresne dejavnosti — asocialen problem med mladimi (alkoholizem, narkomanija itd.) — evidentiranje za MDA v letu 1982 — volitve v letu 1982 — izbor najboljšega mladega delavca samoupravi j alca in najboljše OO ZSMS v združenem delu — akcija NNNP v letu 1982 — pravočasno informiranje članstva itd. Peter Metulj Regijski posvet KMVI o usmerjenem izobraževanju Najprej so na regijskem posvetu spregovorili o vplivu usmerjenega izobraževanja na osnovni šoli in o spremembah, ki so zaradi tega nastale tam. Šolske strokovne službe vedno bolj prevzemajo delo z učenci v svoje roke in razbremenjujejo pedagoga, ki so ga prej opravljali poleg poučevanja. Temeljna naloga njih pa je pravilno usmeriti bodočega dijaka in ga temeljito seznaniti z usmerjenim izobraževanjem, z njegovimi prednostmi in s problemi, ki v zvezi z njim nastajajo. Opozorili so na povezavo: osnovne šole — organizacije združenega dela, v obliki ekskurzij, obiskov strokovnjakov ter neposrednih proizvajalcev na osnovnih šolah, kjer naj bi se pogovarjali z učenci ter jim s svojimi izkušnjami pomagali pri odločitvah. Na srednji šoli pa je eden največjih problemov kakovostna sestava oddelkov. V posameznih razredih so namreč dijaki vseh stopenj sposobnosti in življenje v takih oddelkih je zaradi tega popolnoma odvisno od profesorjev. Ob I. polletju je strokovni pedagoški tim individualiziral oddelke oziroma preusmeril določene dijake ali v nižji ali v višji program. Beseda je stekla tudi o učbenikih, ki so letos na našo srednjo šolo prišli prepozno in je bilo delo do takrat v I. letnikih znatno slabše, kot bi sicer lahko bilo. Poleg ostalih imamo na naši šoli tudi problem popoldanskega pouka, ki naj bi bil rešen z začetkom drugega polletja. Popoldanski dijaki so prikrajšani na vseh področji. Vključevanje v delo ZSMS, izvenšolske dejavnosti, ne nazadnje za pravo dijaško življenje na šoli. Ravno zaradi tega sta v popoldanskih razredih disciplinska raven in tudi učni uspeh znatno nižja. Opozorili smo tudi na možnost prehoda z usmeritve v usmeritev z dodatnimi izpiti, preusmeritve iz smeri v smer oziroma s programa v program pa bo opravljal strokovni pedagoški tim. Ravno tako ima vsak študent, ki je končal srednjo šolo brez predmeta, ki ga rabi za vstop na višjo ali visoko, možnost narediti izpit iz tega predmeta pred komisijo na ustrezni srednji šoli. To so glavni problemi, s katerimi so se srečevali naši dijaki. Govorili so tudi o štipendiranju, pripravah za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse ter o vlogi dijaških in študentskih domov v usmerjenem izobraževanju. Marjana Kjorpenčev Učenci osnovnih PO POTEH ŠTIRINAJSTE Pred 38 leti je slavna Štirinajsta divizija na svojem pohodu iz Bele krajine prek Hrvaške na Štajersko prišla tudi v neposredno bližino naših krajev. V spomin na te težke, a zmagovite trenutke naše zgodovine prireja kulturna skupnost Ravne v sodelovanju z organizacijami ZB in ZSMS že nekaj let veliko zgodovinsko uro, na kateri se učenci šol ravenske občine srečajo s preživelimi borci XIV. divizije. Letos so nas zadnji dan pouka v prvem polletju obiskali trije, in sicer: Marta Pav-lin-Brina, dr. Lili Čerinova in upokojeni general Viktor Cvelbar-Stane. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodil nekdanji borec kokrškega odreda Miloš Ruter, so nam pripovedovali o dolgih marših in divjih juriših, o Kajuhovi kulturniški skupini in njenih mitingih, o ranjenih in umirajočih borcih, o trenutkih malodušja pa o ponovni veri v zmagovito prihodnost. Vsi učenci smo zavzeto poslušali, najbolj pa nam je segla v srce pripoved tov. Čerinove, ki je bila v Štirinajsti bolničarka in je imela takrat komaj kako leto več kot sedaj mi. Učenci vseh šol ravenske občine so o Štirinajsti pisali spise in najboljši avtorji so prav iz rok nekdanjih borcev na tej prireditvi dobili posebna priznanja. Z naše Pred odhodom iz hiše jc Aleksander Borodin nekoč obesil na vrata listek: »Vrnem se čez eno uro. Pričakoval je prijatelja. Ko se je vrnil, je zagledal isti listek na vratih. Zmedel se je. Vzdihujoč je sedel na klop in začel čakati — samega sebe. Smuči je treba za tekmo dobro pripraviti šole so bili nagrajeni kar trije učenci. Vsi smo nanje zelo ponosni. Še bolj pa smo ponosni, ker smo se imeli priložnost pogovarjati z junaki NOB. Dopisniški krožek C OŠ Koroški jeklarji, Ravne ŠOLA V NARAVI JE IMENITNA Zbrali smo se pred našo šolo, od koder nas je avtobus odpeljal do zadnje avtobusne postaje v strojanski Reki. Najprej smo pešačili. Pot je bila dolga, precej poledenela in naporna. Prepoteni in utrujeni smo prišli do nove strojanske šole, kjer smo stanovali. Odpočili in uredili smo s« po sobah. Bili smo zelo radovedni, kako bo potekalo naše življenje v tej šoli, zato smo dolgo v noč klepetali. Tako so nas morali tovariši miriti. Naslednje dni pa so se nekateri izpopolnjevali v smučanju, drugi pa so se učili osnove smučanja, to so bili smučarji začetniki. Vsi smo imeli dobro smučarsko opremo, vozili pa smo se s prenosljivo vlečnico, ki smo jo dobili za dedka Mraza Pogrešali smo sneg. Proga je bila pok denela, zato je bilo nekaj padcev. Nai prijatelj Joži pa je imel izredno smolo, saj si je že prvi dan zlomil nogo. Poleg šole na snegu smo imeli tudi učni ure. Gledali smo filme, se pogovarjali o zgodovini kraja in si ogledali znamenitosti in zanimivosti Strojne. Obiskali so nai graničarji. Srečanje z njimi je bilo prijetno. Šola v naravi je imenitna! ZA DOBRO VOLJO Brane Gnamuš, 5. c razred Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Učenci na proizvodnem delu (Nadaljevanje z 10. strani) »Mislim, da so prej, ko še ni f 0 asmerjenega izobraževanja, nrvi-r hitreje prišli do svojega P°klica, kot bomo mi s pomočjo .merjenega izobraževanja. Ve-1 Po novem bomo morali dve • obiskovati usmerjeno izobra-v Vaoie in šele nato se bomo lah-■ Omočili za poklic. Menim, da ihsS dosti bolj zahteven in , .lr°o učni program, kot je bil ..J® ioni. Drugače pa učenci m merjenega izobraževanja meni-d ■’ a je deset dni proizvodnega dni P^rnnoio. saj je v teh deset v. ,vkijučeno tudi predavanje o rnr>rt'u0nil1 predpisih na delovnih vnna Vem, da je to potrebno, n ar bi lahko zato imeli več Sir„ednega Proizvodnega dela. lah,r pa sem zelo ponosen, da sem in , i spoznal delovno organizaci-lo’ kateri dela tudi moj oče. Ze-tovariški in delavni so ian železarji,« je dejal Dar-Mnf k° z Raven, dust •• Pr°izvajalce ravenskih in-turti HSkih nožev se je Pomešala meri uPina petih učencev us-nji i®nega izobraževanja. Med k ‘ 30 bil najbolj zgovoren in Ven 1 en Aleksander Kotnik z Ra- nje^h-i 30 usmerjeno izobraževa-mot»J že nujno potrebno, ne bi nedv Povedati. Menim pa, da bo zacii 0TnnP dalo delovnim organi-file ?m tiste delavce oziroma pro-doslm ■ Cev’ za katere se mladi tudi i ms° ogrevali. Drugače pa rem [al?enim, da je bilo po sta-treiV m.3Še’ saj si lahko dosti hite Pra do poklica. Menim, da tudi r,V’ da so dali v učni program Pa tudi najtežje v življe-kov Sp zadnjih, najtežjih trenutki V z^v(j°nju ne spominjamo nek/p Ver*dar kljub temu čemijo Pa sn V tepčku srca, na površju ga ži,rl.Vetli in lepi trenutki naše-zanip 33enia. Taki trenutki so bili zen ZnVa .po3; v šolo, prva ljube-°troka'Pos^lev> Poroka in rojstvo krmU tako segai° nazaj moji stopiia na dni’ ko sem Prvič Predan tv?rag na^e železarne, in na PraW;x sem opravljala izpit iz vS5?ega dela. PoklirJ sem se na Metalurško Učim 0 ,sfednjo šolo, da se izjesta rX> ca strugarke. Zal, ta s° n;i-St? bila že vsa zasedena, pa drug kar v šoli premestili na lek je V na mesta. Ves naš odde-«e uxn. d premeščen in tako smo ir* kam' Poklicev livarja, kovača Porejpp - Dekleta smo bila raz-jedra -na delovna mesta livark 2e ark- bil 'ufaaz‘v poklica »jedrar« mi je ^klinoma tuj, kaj šele delo, saj zanj nisem še nikoli slišala. Nestrpno smo pričakovali dan prakse, da nas mentor seznani z našim delom in delovnim okoljem. Prvi vtisi so mi ostali globoko v spominu. Presenečena dekleta smo z občudovanjem in veseljem spremljala delo jedrark, saj so pod njihovimi spretnimi in močnimi rokami nastajali različni modelčki (jedra) različnih oblik in velikosti. Posebno zanimivo je bilo že njihovo orodje, saj takega ne uporabljajo v nobenem drugem obratu kot v livarni — jedrarni ali, kot ji drugače rečemo kar po domače, v »kernmohariji«. Uporabljajo različne peske za izdelavo jeder, modele — kovinske ali lesene, lancete, polirke, nabij alnike, žičnike, skelete različnih dimenzij za jačanje jeder, svore, cevi za plinsko sušenje jeder, lesena in gumijasta kladiva, šablone itd. Prve dni prakse smo opravljale delo čistilcev jeder. Za ta dela smo uporabljale žičnike, s katerimi smo odstranjevale odvečne ši- ve na jedrih (le-ti so nastali zaradi sestavljanja jedmikov), cir-konitni premaz za zamazovanje lukenj in robov ter špirit. Čistile smo kline iz magnezitne-ga peska. Klin je sestavljen iz dveh polovičnih jeder, v sredino sestavljenega klina pa smo morale vstaviti še po dve okrogli jedri. Te kline smo najprej očistile odvečnih robov, vstavile jedra, zalepile z lepilom, sestavile in zamazale robove s cirkonitnim premazom. Ploščo, na katero smo odlagale kline, smo poškropile s špiritom in prižgale. To smo storile zato, da so postali klini trdnejši, ker se magnezitni pesek, vezan s plinom C02 ni dobro sušil, potrebna pa je bila velika trdnost jeder. Te kline so uporabljali za lopato (zobje nakladačev, bagerji itd.). Po nekaj tednih čiščenja smo lahko tudi me začele izdelovati jedra najenostavnejših oblik. To so bila jedra — zračna od Sl do PR 20. Razen jeder Sl je bilo treba vsa druga jedra žičiti z žičniki. Ta jedra so izdelana iz navadnega belega peska, nabijajo pa se v kovinski model in s kovinskim nabijalnikom v obliki ošiljenega svinčnika. Vrh nabijemo z gumijastim kladivom in površino zgladimo s polirko. V to jedro je treba dobro izpeljati zračni kanal zaradi delovanja prikritih nalit -kov (lunker). Jedra iz navadnega belega peska se sušijo v peči, ker so sestavljena iz drugačnih mešanic veziv kot jedra, ki jih sušimo s plinom C02. Tako smo se s časom privadile na delo v jedrarni in bilo nam je zelo všeč, čeprav je bilo včasih tudi naporno. Naj zanimivejše nam je bilo, ko smo lahko začele izdelovati ventile, konzole (jedra za podmorsko razteleševanje). Za zaključno nalogo sem morala izdelati jedro — nosilno konzolo za Kruševac. Jedmik je bil kovinski, precej velik in za izdelavo precej komplicirane oblike, saj takih jeder prej še nisem delala. Delil se je na polovico. Pred delom je bilo treba pregledati jedmik, če je v redu, drugače pa ga je bilo treba očistiti. Nabaviti sem si morala skelete, polnilni pesek in cirkonitni premaz. Jedro sem nabijala iz črnega peska, ki je sestavljen iz lanenega olja, gline, kremenčevega peska in vode. Jedrnik sem postavila na delovno stojalo (kozo), nasula vanj Prehod plast peska in ga nabila z nabij alnikom. Tako sem ponavljala ves čas, dokler jedmik ni bil nabit do polovice, nakar sem vstavila skelete in zračnice za izpeljavo zračnih kanalov. Nato sem zopet nabila pesek do vrha. Ker je bilo treba jedro sušiti v peči, sem ga morala podložiti s polnilnim peskom, še prej pa sem ga premazala s cirkonitnim premazom. Po premazu sem na jedmik nastavila kovinski okvir, premazano jedro v jedmiku prekrila s papirjem in ga posula s polnilnim peskom. Polnilni pesek je moral biti enakomerno natlačen v okvir, da se jedro pod njim ni deformiralo. Sledilo je izvlačevanje jedra iz jedrnika. Tako izdelano jedro je sušilec jeder odpeljal v peč na sušenje. S tem delom sem opravila svoj praktični del pouka in izpit za jedrarko — livarko. Vedno več mladih se odloča za administrativne poklice. Težki poklici so zanemarjeni, starejši delavci odhajajo v zaslužen pokoj. Zgodi se lahko, da zaradi zanemarjanja težkih poklicev ne bomo imeli dovolj kadra v metalurgiji, zato jih je treba izpopolnjevati, tržišča zahtevajo vedno več in boljše izdelke, zato je treba poskrbeti, da se bo metalurgija bolj močno in hitreje razvijala, to pa brez mladega in kvalificiranega kadra ne gre. Rozika 0 ŠTIPENDIRANJU, USMERJANJU IN ZAPOSLOVANJU Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Titovo Velenje je na vprašanja konference delegacij za zaposlovanje odgovorila naslednje: 1. V zvezi s predlogom vaše konference za sprožitev postopka za spremembo SaS o štipendiranju glede razmerja pri višini štipendije za šolanje v kraju, izven kraja bivanja oz. za vozače vam sporočamo, da skupščina tega ni sprejela, ker je v samoupravnem sporazumu dovolj opredeljeno. Višina štipendije iz združenih sredstev je namreč različna glede na kraj šolanja: v kraju bivanja znaša za učence največ 25% in 30% za študente popr. mesečnega neto OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto (to znaša v letošnjem šolskem letu 2630 din za učenca in 3156 din za študenta). Za vozače se k temu znesku dodajo še stroški prevoza v šolo, ki so večji za 3% popr. neto OD (nad 315 din). Za učence oz. študente izven kraja bivanja pa se doda za povečane stroške šolanja še 25% popr. OD (2630 din). Tako znaša maksimalna štipendija za učenca, ki se šola izven kraja bivanja, 5260 din in za študenta 5790 din. Seveda so to maksimalne višine štipendij, ki jih prejemajo le učenci, ki izhajajo iz izredno slabih socialnih razmer (dohodek na družinskega člana pri 20% popr. neto OD). Pri vseh ostalih pa morajo starši prispevati svoj delež (v SaS je progresivna lestvica) in sicer tako, da prispevajo tisti z višjim dohodkom več, prav tako prispevajo več tudi starši, katerih otroci se šolajo v kraju bivanja. Skupščina je podprla vaš predlog, da naj v bodoče posamezne štipendije obravnava odbor za štipendiranje in skupščina to le potrjuje. V tem smislu je tudi sprejela ustrezen sklep. 2. V zvezi s pripombo »sistematično poklicno usmerjanje« pa naslednje: Najprej želimo poudariti, da nikakor ne usmerjamo otrok zgolj na osnovi testiranja, temveč je naše delo precej širše zastavljeno: Na vseh osnovnih šolah imamo za učence in starše po 2 do 4 predavanja v zvezi z izbiro poklica, možnostmi nadaljnjega šolanja, družbenimi potrebami po različnih poklicih ter o možnostih štipendiranja. Tako otroke kot starše opozarjamo na deficitarne poklice v občini in jih poskušamo vanje tudi usmerjati. Ob tem bi radi opozorili, da je naloga skupnosti za zaposlovanje objektivno informiranje vseh učencev in njihovih staršev o družbenih potrebah v občini, regiji in republikah (potrebe po kadrih), nikakor pa ni in ne more biti naša naloga kadrovanje samo za eno TOZD. Za deficitarne poklice organiziramo tudi ekskurzije in na ta način omogočamo boljše spoznavanje s poklici. Osnovnim in srednjim šolam posredujemo razno prosvetljevalno in informativno gradivo, kot npr.: — koledarček o poklicnem usmerjanju (za vse učence 7. in 8. razreda) — razpis kadrovskih štipendij iz združenih sredstev. Tudi pri razpisu iz združenih sredstev pripravimo prednostno listo poklicev, za katere naj se štipendira (deficitarni poklici v občini) — poklicne slike, razno propagandno gradivo PIS-ov,... Ugotavljamo sposobnosti, interese in nagnjenja, aspiracije, delovne oz. učne navade, socialno-ekonomske razmere za namene poklicnega usmerjanja. Najzahtevnejša in najobširnejša pa je naloga individualno svetovanje učencem in njihovim staršem (še posebej ob preobrazbi vzgoje in izobraževanja). Ozdraviti Ob zaključku redakcije te številke so bili na voljo podatki, ki jih članek vsebuje. Dobrih 14 dni kasneje, ko ga beremo, bodo morda znane rešitve težav delno ali v celoti. Upravičenost tega pisanja je pač razmislek, da v nobeneno hudo izgubo ni mogoče zabresti v zelo kratkem času, izkopati se iz nje pa prav tako ne. Če je vsaj eden od pogojev za sanacijo sprememba mišljenja in obnašanja, potem ta tekst danes še ne more biti zastarel. Zato k stvari! Zdravstvo v ravenski občini je lani zašlo v izgubo in tudi letos mu ne kaže dobro. Ko rečemo »zdravstvo«, mislimo s tem vse tiste ustanove, ki jih potrebujemo, kadar smo bolni: obratno ambulanto, zobozdravnika, Koroški zdravstveni dom nasploh, bolnišnico v Slovenj Gradcu. — Nič boljše ni v sosednjih občinah (izgube gredo v stare milijarde) in v Sloveniji sploh. Glavne vzroke za izgube hitro naštejemo: občinska zdravstvena skupnost je sicer 1. 1981 dobila za 29,3 odst. več sredstev Na osnovi vseh zbranih podatkov o učencih ter ob upoštevanju izobrazbenih srednjeročnih in kratkoročnih potreb po kadrih vodimo po šolah posvetovalne razgovore s komisijami za poklicno usmerjanje in skupno oblikujemo za vsakga učenca, ki zaključuje šolsko obveznost, optimalni poklicni nasvet. Istočasno evidentiramo vse učence, ki potrebujejo individualno pomoč (okrog 40% otrok). Učence spremljamo od poklicne namere prek vpisa do dejanske vključitve v šolo. Torej z besedo »sistematično usmerjanje« zajemamo vse akcije, ki jih o-predelijo tako učitelj v procesu poklicne vzgoje, kot svetovalci v zadnjih dveh razredih osnovne šole, kjer je naša naloga usmeriti vsakega učenca v ustrezno šolo. O pripombah k samoupravnemu sporazumu o letnem načrtu zaposlovanja v občini Ravne na Koroškem za leto 1982. 1. Določilo 4. točke samoupravnega sporazuma ne terja zmanjševanja števila delavcev, zaposlenih na režijskih delih, temveč predvideva zmanjševanje deleža (!) zaposlenih »režijcev« glede na celotno število zaposlenih, kar je bistvena razlika. Sami pravite, da si boste prizadevali, da bo to število enako kot konec lanskega leta, kar bi ob načrtovanem porastu števila zaposlenih pomenilo zmanjševanje deleža zaposlenih na režijskih delih. 2. Ravensko gospodarstvo načrtuje zaposlitev 66 pripravnikov, dodatne potrebe in potrebe zaradi upokojitve pa znašajo nekaj nad 350 oseb. Razmerje je približno 1 : 5. Razmerje v samoupravnem sporazumu se nanaša na občinsko gospodarstvo in je rezultat njegovih lastnih planov. Kljub temu pa smo mnenja, da železarna kot nosilec občinskega gospodarstva in s tem tudi odločilni dejavnik v izvajanju kadrovske politike načrtuje skromno zaposlovanje pripravnikov. Predvsem menimo, da bi zaradi pereče problematike zaposlovanja šolane mladine (predvsem žensk) v občini Ravne, upokojitev v delovnih in strokovnih skupnostih morali v večji meri nadomeščati z izkazovanjem zaupanja iskalcem prve zaposlitve. zdravstvo kot leto prej, vendar pa so cene tačas narasle za 40 odst. 500 starih milijonov je bilo treba ne-planirano odriniti za pospeševanje izvoza, plačati je bilo treba kar precejšnjo republiško solidarnost (ta se uporablja npr. za zagotovljene programe za zdravljenje raka, nalezljivih bolezni itn.), treba je bilo odplačevati anuitete za naložbe v zdravstvu, izplačevati nadomestila za bolniško (v zadnjih letih je bolniška narasla za 50 odst.) in še bi lahko naštevali. Strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti je za izboljšanje stanja predlagala predvsem naslednje nujne ukrepe: — investicije je treba omejiti ali jih odložiti (prihodnje leto bi bila na vrsti obnova starega dela zdravstvenega doma na Ravnah in ambulanta v črni) — kopališko — klimatsko zdravljenje je treba za nekaj časa ustaviti, razen za borce (tudi ti bi se zdravili le 17 dni, namesto prejšnjih 21) in najnujnejše primere — potrošnjo zdravil znižati za 15 odst. (lani smo zanje izdali 2.300 starih milijonov); — znižati bolniški stalež nad 30 dni za 10 odst. (zdaj so tudi primeri, ko kdo v bolniški čaka na uradno ureditev svoje invalidnosti) — domeniti se moramo, ali zvišamo participacijo za zdravstvene storitve ali ne (nekatere občine so jo). Stanje v zdravstvu in te predloge je obravnavala »okrogla miza«, na kateri so sodelovali predstavniki tozdov, del. skupnosti in DPO železarne in občine, o njih pa je bila in bo beseda tudi na drugih ravneh. Iz povedanega je moč izluščiti več ugotovitev. Predvsem nam je vsem do tega, da stanje v zdravstvu uredimo in ga urejenega tudi ohranimo. če hočemo to doseči, moramo izpolniti nekaj pogojev. Najprej moramo biti do kraja odkriti in priznati vsak svoje napake, če smo jih delali. Ne smemo govoriti niti na pamet niti posameznih primerov posploševati. Zelo prav je, če pred vsako razpravo dobimo najnovejše podatke. Tako npr. nima smisla zahtevati raziskave bolniškega staleža, če je ta že raziskan in ga redno spremljamo. Domeniti se moramo za gibčen način sodelovanja med tozdi in ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO RAVNE Konferenca delegacij železarne je o gradivu za 33. sejo zbora združenega dela sprejela naslednja stališča: • Soglaša s predlogom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, vendar želi do naslednje seje obrazložitev, zakaj so različni zneski. • Soglaša z načrtom zaposlovanja za leto 1982 v občini Ravne. • Soglaša z odlokom o zazidalnem načrtu individualne cone »Brdinje 80« s pogojem, da višina prispevka za komunalno ureditev zemljišča ni sestavni del odloka. Imela je več pripomb na visoko ceno tega zemljišča in na postopek pri izdajanju gradbene dokumentacije. Z vsemi pripombami bo konferenca seznanila SKIS in tudi zahtevala specifikacijo cene v primerjavi z drugim gradbenim območjem, npr. Pod gonjami na Prevaljah. • Konferenca soglaša z odlokom o poslovnem času. • Ponovno zahteva, naj banka na Ravnah ob izplačilnih sobotah dela do 17. ure. Zahtevo bo poslala TKB Slovenj Gradec. • Konferenca ponovno predlaga, naj Avto servis v Dobji vasi dela tudi popoldne. SIS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE Konferenca delegacij Železarne Ravne za izobraževanje je h gradivu za 15. sejo skupščine obč. izobraževalne skupnosti povedala naslednje: zdravniki obratne ambulante. Vedeti moramo, za kaj je kdo pristojen, da bomo znali v primeru potrebe hitro najti »kratke stike«. O višji prispevni stopnji za zdravstvo se lahko dogovorimo le, če bomo sposobni ustvariti za toliko večji dohodek. Svobodno menjavo dela z zdravstvom moramo čimbolj precizirati. Dobro je vedeti, kam naš denaf gre, potem se bo laže pomeniti če ga kje zmanjka (ločimo npr prikazovanje potreb osnovnega zdravstva od vsega drugega). Ne očitajmo zdravstvenim delavcem na pamet »krasnih« plač ko pa so bila (po podatkih strok službe obč. zdravstvene skupnosti) lanska mesečna poprečja skupnih neto OD takšna: zdravnik — specialist 22.880 din zdravnik 21.190, zobozdravnik 17.910 din, višja med. sestri 13.130 din, zdr. tehnik, med. sestra 11.350 din. Predvsem pa — ne razpravljajmo z domišljavega stališča da bomo železno zdravi do smrt in da bomo torej zdravstvo komaj kdaj potrebovali. Zato tu vprašanje sej‘nin, vzporedno P1 razmisliti, ali niso primernejši moralna priznanja. Na sejo konference delegate' moramo redno vabiti tudi preč' stavnike strokovnih služb SIS. SIS ZA OTROŠKO VARSTV11 Konferenca delegacij Železa! ne Ravne je o gradivu za 15. sei skupščine otroškega varstva oV čine Ravne sprejela naslednJ pomembnejša stališča: • Na pisna vprašanja želii*1' tudi pisne odgovore, saj imatf, v skupščini le 5 delegatski-mest, delegacij v železarni pa 2' • Sklepi naj se pošiljajo W koj, ko so izdelani, ne šele 0 sklicu naslednje skupščine, so skupščine le vsake tri mes^ ce, objava sklepov po takem <-* su pa ni vedno aktualna. Naši delegati so dali nasledil pobude . V šolskem letu 1982/83 ?fj se v vrtcu v Kotljah usposobi ? en oddelek za otroke z Javori11 Naši delegati v zboru združeneg) dela in SIS občine Ravne ka in zagotovi skupinski prevoz zanje tja in nazaj. • S problematiko otroškega varstva na Javorniku naj se seznanijo delavci na zborih, nato Pa naj se začne akcija za dodatno zbiranje sredstev po vseh del. organizacijah za gradnjo novega vrtca na Javorniku. SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST Konferenca delegacij Železar-na Ravne je o gradivu za 5. sejo skupščine obč. raziskovalne skupnosti sprejela naslednja pomembnejša stališča: Raziskovalni programi • Čiščenje odpadnih vod naj v celoti financirajo delovne organizacije, ki povzročajo onesnaženje. . • Naloga »iskanje predmetov m oseb, zakopanih v snegu« naj se financira na republiški ravni, ker pri nas ni takih plazov. • Nalogo o življenju in delu slikarja Karla Pečka naj financira kulturna skupnost. • Odpre naj se nova naloga »razvoj drobnega gospodarstva«, oa se le-to ne bo razvijalo stihij— • Društvu matematikov naj se za letos dodeli 10.000 din. • INDOK center naj financi-ralo SIS procentualno glede na sv°j dohodek. • Naš poslovodni odbor je novembra 1981 predlagal, naj se P11 republiškem komiteju za kulturo in znanost registrira kot raziskovalna organizacija tozd „ — Konferenca predlaga, aa) se registrirajo še PII, gospodarjenje, ETS in KK. Ali pa naJ se registrira le eden od na- štetih tozdov, ostali pa nastopajo z njegovim posredovanjem. • Ker se ženske v naši občini težko zaposlijo, proizvodnja žag in proizvodnih segmentov pa je že uvedena pri nas, predlagajo poslovodnemu odboru, naj se ta proizvodnja ne prenese v MTč, ampak ostane in se razvija v naši občini. SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO Konference delegacij za socialno skrbstvo je o gradivu za 17. sejo skupščine soc. skrbstva občine Ravne sprejela naslednja stališča: • Center za socialno delo (njegovo poročilo je konferenca pohvalila) naj razmisli o večjem sodelovanju s socialnimi službami v del. organizacijah, saj bi tako laže rešili marsikak problem (ljudje, ki nimajo urejenih družinskih razmer itn.). • Terapevtsko delo z mladoletniškimi skupinami, ki so negativno usmerjene, bi moralo biti ena od nalog v srednjeročnem planu skupnosti soc. skrbstva ali zdravstvenega varstva. Tudi odpiranju novih del za mlade brezposelne bi morali nameniti več pozornosti. • Skrb za odkrivanje otrok z motnjami v duševnem razvoju naj bo stalna, ne le ob letu invalidov. • Prizadevati si moramo, da bi tudi v naši občini uvedli ambulantno zdravljenje alkoholikov, saj se je drugje pokazalo, da je uspešno in za družbo najcenejše. (Vir: center za samoupravljanje in inform.: stališča konferenc delegacij) »Tudi pri vhodu vsakega gosta .legitimiramo', saj vsakega vendar ne moremo spustiti noter,« je povzel besedo vratar Anton Juvan. »Menim, da je prav, da je v samskem domu stalna vratarska služba, čeprav so stanovalci disciplinirani. No ja, včasih pridejo delavci iz mesta tudi dobre volje, pa doslej še ni bilo razgrajanja. Menim, da so se delavci precej spri-teljili. K temu nedvomno pripomore skupna soba za rekreacijo in čitalnica s televizorjem, kjer se sestajajo v prostem času.« Čistilka Milica Jurkovič, ki že dvanajst let skrbi za red in čistočo v samskem domu delavcev Hidromontaže Maribor, pa je pripomnila: »Ze prej v starem samskem domu v Dobji vasi nisem imela nikoli težav zaradi delavcev. Upam, da jih tudi tu ne bo, saj so postali bolj disciplinirani in čisti, Le takšni lahko stanujejo v tako lepem samskem domu. Veste, na to, da imamo na Ravnah tako lep samski dom, sem tudi jaz ponosna,« je sklenila naša sogovornica. F. Rotar Novi saviski dom ?JASa REPORTAŽA: Novi samski dom Ob Suhi, kjer so če pred dobri-P11 Petimi leti stale lesene barake 111 kjer so v zadnjih letih zrastli aovi sodobni stanovanjski bloki ® Poslovni prostori koroškega . ravstvenega doma, je prve dni iškega decembra TOZD Gradis avne končal dela pri gradnji no-eSa samskega doma ravenske železarne. Nedvomno so gradisovci pri tej Sfadnji ponovno dokazali, da so Posobni lepe in funkcionalne ob-, te zgraditi v rekordnem času, a3 so za tako velik in zahteven Jekt potrebovali le 217 delov-n'h dni. Suhi j skih novem samskem domu ob je 131 ležišč, in sicer 54 sam- vanj 1 sob, 12 garsonjer, eno stano- ‘I® za hišnika, velika sodobno -. kovana avla z recepcijo, čital-. Ca s televizorjem, soba za rekre-Jo, pralnica in v vsakem nad-^opju tudi čajna kuhinja. Ome- sah Velja' da ima vsaka samska a tudi lastno kopalnico in stra-s J^e- Skratka, sobe v novem “iškem domu so apartmaji v dru°m tak° je tudi prav! Kdo ^ S, Če ne ravenski železarji in avei mariborske Hidromontaže si zaslužijo lepo in toplo sobo po težkem delu v železarni. »15 let sem delal v TOZD jeklarna pri 25-tonski elektroobloč-ni peči. To težko delo topilca pa sem moral zaradi bolezni mnogo prerano opustiti. Tako sem že tri leta invalidsko upokojen. Čeprav dobivam le okrog pet tisoč din pokojnine in s tem denarjem težko shajam, sem se rade volje nastanil v novem samskem domu,« je pričel pripovedovati Franc Pe-šel, upokojeni topilec. »Rekel sem si, zakaj ne bi tudi jaz živel v lepi in topli sobi, kot živijo drugi ravenski železarji. Kljub temu, da še ne vem, koliko bom moral plačevati za samsko sobo, sem se dobro odločil, saj imam tu vse pogoje za lepo življenje. Menim, da so zadovoljni tudi drugi stanovalci, saj se lahko v miru spočijejo po težkem delu v železarni.« Da je v tako lepo urejenem samskem domu uveden poseben hišni red, je povsem razumljivo. Jože Mezner, upravnik samskega doma ob Suhi je povedal, da morajo vsi gostje samski dom zapustiti ob 23. uri. Udobje Recepcija Iz naših KS ŽERJAV: KDAJ NOVI DRUŽBENI OBJEKT Na februarskem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in. organov žerjav-ske krajevne skupnosti je bil sprejet sklep, ki je bil posredovan tudi izvršnemu svetu skupščine občine Ravne. Žerjavčani v njem zahtevajo garancijo, da bo letos sigurno stekla gradnja novega družbenega objekta. Poročati smo že, da bo v novem žerjavskem družbenem objektu poleg podružnične šole tudi otroški vrtec. Alojz Marko, predsednik sveta, je ob tem povedal, da Žerjavčani na novi družbeni objekt oz. vrtec čakajo že več kot sedem let in da imajo vsakršnih obljub dovolj. Že od prvega krajevnega samoprispevka naprej zbirajo sredstva za novi družbeni objekt. Ob tem pa se dobro (zavedajo, da ga brez širše družbene pomoči nikoli ne bodo imeli. Čeprav Žer-javčami ta čas še ne vedo zagotovo, ali bodo letos lahko pričeli graditi, gradbeni odbor deluje, kot da bo gradnja stekla že jutri. Tov. Marko je povedal, da je to povsem razumljivo, saj je treba v predvideni lokaciji (novi družbeni objekt bodo zgradili ob sedanjem vrtcu v Žerjavu) še marsikaj postoriti. Tafco bodo morali prej regulirati Jazbinski potok v dolžini sto metrov. Za regulacijo (ureditev novih podpornih zidov) sta ravenska komunalna in vodna skupnost že planirali potrebna sredstva. Sicer pa v Žerjavu ugotavljajo, da v preteklih letih hišna samouprava skoraj ni delovala. Po besedah tov. Marka imajo baje Izrez krajev hišne svete ustanovljene le v nekaterih večjih stanovanjskih hišah, medtem ko v mnogih drugih družbenih stanovanjih hišna samouprava skoraj ne deluje. Zategadelj bo KK SZDL Žerjav skupaj s krajevno skupnostjo vodila akcijo za ustanovitev hišnih svetov, predvsem pa bo storila vse, da bo tudi v Žerjavu ponovno zaživela hišna samouprava. Več denarja bodo namenili za hortikulturno ureditev kraja. Tako bodo od nove trgovine do otroškega vrtca in še kje uredili zelenice in nasadili razno grmičevje ter uredili parkirne prostore. Za lepši videz Žerjava bo krajevna skupnost sredstva namenila iz krajevnega samoprispevka, in sicer je planirala 180.000 din KS ŠENTANEL: VEC pozornosti slo IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Medtem ko je v preteklem mandatnem obdobju šentanelska krajevna skupnost imela precej težav zaradi prezaposlenih in tudi neresnih kmetov — delegatov, ki poleti niso prišli na vse seje, je zato za letošnje skupščinske volitve kandidirala take delegate, ki bodo voljni opravljati delegatsko funkcijo. Tajnik Peter Plevnik je dejal, da so tokrat več delegatskih mest dali tudi mladim. Pri kandidiranju pa so tudi upoštevali teritorialni način delegiranja, in sicer imajo vsi zaselki svoje predstavnike v organih krajevne skupnosti. S tem bodo tudi na Šentanelu odpravili miselnost, češ saj o pomembnejših zadevah razpravljajo in odločajo samo prebivalci vasi. V prvih mesecih letos je krajevna skupnost mnogo več pozornosti posvetila bolj učinkovitemu delovanju SLO in družbene samozaščite ob meji. Tem vprašanjem bodo tudi v prihodnje posvečali več pozornosti, saj ugotavljajo, da so v preteklih letih na tem področju premalo storili. KS MEŽICA: GRADNJA ELMONTOVE TOVARNE STEKLA Mežiška krajevna skupnost je tudi za letos sprejela dokaj obširen predlog plana. Poleg ureditve cest (o tem predlogu bo razpravljala še komunalna skupnost) pa bodo v Mežici največ poskušali postoriti s sredstvi krajevnega samoprispevka. S samoprispevkom naj bi letos zbrali 4,8 milijona dinarjev. Od teh bo polovico namenila za financiranje skupnih objektov v občini. Tako ji bo ostalo za lastne naloge okrog 2,4 milijona din. »Letos naj bi končno stekla dela pri ureditvi doma družbeno- političnih organizacij in krajevne skupnosti na Trgu svobode 1. Prav tako bomo poskušali urediti pokrite avtobusne čakalnice pri Torčevi žagi, v Senčni vasi, na avtobusnem postajališču 2 v Mežici, na Poleni in pri Marhol-čevih bajtah. Pet čakalnic naj bi veljalo krajevno skupnost okrog milijon diin. Z združenimi sredstvi ravenske kulturne skupnosti in naše krajevne skupnosti pa naj bi letos končno tudi pričeli urejati Kariclovo bajto. V njej Mežičani nameravajo urediti muzej, v katerem bodo razstavili razne predmete iz dela in življenja nekdanjih mežiških fužimar-jev,« je razložil Leopold Golobi-nek, tajnik KS Mežica. V mežiški industrijski coni je bilo živahno in delavno že v začetku februarja. Po nekajmesečnem odmoru je prevaljski Stavbenik pričel postavljati železno konstrukcijo nove tovarne El-mcnt. Februarja pa so stekla dela tudi pri gradnji novega betonskega mostu čelz Mežo za potrebe industrijske cone. Potem ko je Mežica dobila prvo telefonsko govorilnico in ko so že stekle priprave za ureditev nove elektronske telefonske centrale, ki bo omogočila 500 telefonskih priključkov, vse tako kaže, da bodo letos v Mežici nadaljevali dela pri ureditvi telefonskih linij v Lenartovi in Leški cesti. KS STROJNSKA REKA: ZBIRALNICA MLEKA ŠE LETOS Na februarskem zboru krajanov tamkajšnje krajevne skupnosti, ki so se ga udeležili predvsem kmetje, je beseda tekla o odprtih vprašanjih kmetov na Strojni, Tolstem vrhu, Zelenbre-gu, Stražišču, Brezniei in na Suhem vrhu. Tako so se končno le sporazumeli s prevaljsko kmetijsko zadrugo, ki naj bi letos uredila zbiralnico mleka pri Tomincu. Urediti jo bodo pomagali tudi kmetje, predvsem s prostovoljnim delom. Tudi v tej kmečki krajevni skupnosti precej govorijo o delovanju krajevne samouprave. Jože Čas, tajnik KS, je povedal, da so kmetje sicer pripravljeni delovati v organih krajevne skupnosti in SIS, seveda, če bodo njihove pripombe in želje tudi upoštevane. Tako so tudi v organe krajevne skupnosti kandidirali skoraj polovico kmetov in mladih iz vseh zaselkov, predvsem zaradi razdrobljenosti krajevne skupnosti. Pa tudi zato, da bodo tudi kmetje imeli več veljave pri uresničevanju krajevne samouprave. KS KOTLJE: ZAŠČITITI NJIVE PRED GRADNJO Tudi v tej krajevni skupnosti so za letos sestavili precej obširen program dela. Tako naj bi asfaltirali cesto od šortneške žage do Rožijevega križa in cesto šrob—Brdinje, ki je v zelo slabem stanju. Rekonstrukcije je potrebna tudi zaradi individual- ne gradnje na Brdinjah. Hkrati naj bi tudi regulirali Hotuljščico. Hotuljci so v letošnji plan kot nujno tudi zapisali, naj bi letos kotlovnico v novem naselju priključili na zemeljski plin. Zaradi pomanjkanja kurilnega olja, namreč kotlovnica obratuje le občasno in je zaradi mrzlih stanovanj precej negodovanja. Predsednik skupščine KS Kotlje Stanko Kotnik je ob razlagi plana še dejal, da je odvisno predvsem od ravenske komunalne skupnosti, koliko predvidenih nalog bodo letos lahko uresničili Sicer pa naj bi letos v Kotljah naredili korak naprej tudi pri kmetijski dejavnosti oz. tza-ščiti rodovitnih kmetijskih površin. Ugotavljajo namreč, da je gradnja individualnih hiš preveč posegla na njive. Zategadelj je že pred časom komisija za kmetijstvo pri KS Kotlje zahtevala, da je zadnji čas, da njive, vsaj v dolini ne bi smeli nameniti za gradnjo. KS DOBJA VAS: KDAJ TRGOVINA V DOBJI VASI Krajevna skupnost Dobja vas, ki jo tvorijo zaselki Janeče, Dobji dvor in Doibja vas, je po obsegu ena najmanjših v ravenski občini. »Medtem ko v naši krajevni skupnosti nimamo večjih težaiv in potreb na področju komunalne dejavnosti, saj so vsa trije zaselki komunalno zadovoljivo urejeni, pa imamo zato več težav n® drugih področjih, čeprav se Že leta pritožujemo in iščemo svoje pravice, saj nimamo svoje trgovine, se nič ne premakne. Ne potrebujemo veleblagovnice, ampak majhno trgovino, v kateri bomo lahko kupovali kruh, mleko in druge potrebščine,« je dejal Alfonz Polajnar, predsednik skupščine KS Dobja vas. Letos naj bi nadaljevali z ureditvijo športnega igrišča za gra-disovim naseljem, čeprav so krajani sami splanirali del prostora se še ne ve, kdaj bo igrišče povsem nared. Kljub temu, da j* v programu, ki se financira J sredstvi krajevnega samoprispevka, krajevna skupnost potrebnih sredstev ne bo zbrala, Zato je že pričela iskati na j boli primernega izvajalca del in sofinancerja. Seveda pa bodo vs« možna dela opravili krajani, sai so doslej udarniško že marsikaj postorili. Po desetletjih so prš'' oni ponovno postavili na nogf skakalni šport v ravenski občim KS TRG-PREVALJE: PLINOVOD ŠE LETOS Da bi bil letošnji plan KS objektivno sestavljen, so v tej krajevni skupnosti osnutek sestavil’ člani komisije za urbanizem & varstvo okolja, komisije za komunalne zadeve in svet krajev®* skupnosti. Med najpomembneje* letošnje naloge sodijo: izgradili* plinovoda Ravne—Prevalje, ureditev republiške ceste in pločnikov skozi naselje, ureditev kanalizacije, asfaltiranje ulic in ureditev križišča pri Riflu v naselj1” Personali, ureditev ceste na Že- lezmiški postaji (ta cesta je pomembna za vso občino) in ne nazadnje izdelava zazidalnih načrtov, regulacija nekaterih potokov in ureditev kanalizacije in cest v naselju Nicina. »Prevaljčani pričakujemo, da bo letošnji plan skisa zajel vsaj nekatere postavke iz našega plana. Predvsem pa pričakujemo začetek gradnje dolinskega plinovoda, ki naj bi Prevaljčane rešil dolgoletnih težav pri centralnem ogrevanju. Pri skisu si nadvse Prizadevajo, da bi gradnja plinovoda stekla letos. Tako je pri- pravljena skoraj vsa potrebna dokumentacija, manjka le še gradbeno dovoljenje in mnenje krajanov in TOZD. Tako bomo na Prevaljah organizirali zbore občanov oz. javne razprave, na katerih bo občanom podana obrazložitev o predvideni izgradnji plinovoda in razvodnega omrežja na Prevaljah. Te razprave bodo nujno potrebne, saj bo treba sestaviti finančno konstrukcijo za ureditev razvodnega omrežja,« je pojasnil Anton Rane, predsednik sveta KS Trg-Prevalje. F. Rotar 2 D R AVJ E ZDRAVSTVENO VARSTVO ZENA PRI NAS Prijatelji V okviru osnovnega zdravstvenega varstva je za zdravo potomstvo zadolžena služba za varstvo žena. Le-ta skrbi prek svo-Ph ginekoloških ambulant in Posvetovalnic za žene za 27045 zena (od 15. leta starosti dalje) Štirih koroških občin. Statistični podatki iz leta 1981 nani povedo, da je skrb za zdrav Potek nosečnosti zelo dobra, saj Je bila vsaka žena v času nosečnosti poprečno 10 X v posvetovalnici za žene (slovenski dogovorjeni normativ je 5 X). Ob fom je vsaka 8. nosečnica obijala materinsko šolo bodisi v Radljah, v Slovenj Gradcu ali na Ravnah. S to številko nismo Pajbolj zadovoljni, saj daleč ne oosega namena, zaradi katerega 80 š°le sploh začele delovati. Vsaka nosečnica, zlasti prvo-£°dnica, bi morala obiskovati te-ai materinske šole, kajti dolgo-^^e izkušnje na tem področju azeio, da je pri tistih ženah, ki ?° tečaj obiskale, porod lažji in ?Ja)ši in je manj porodnih pogodb novorojenčkov. Nosečnicam se v materinski °h Poleg navodil o higienskem ezimu v nosečnosti, o zdravi Pfehrani in negi otroka podajo Pol zakonske osnove v zvezi s t/.retl in poporodnim dopustom, zver večina žena v materinski oil ni zajeta, se dogaja, da pri-® do napačnih tolmačenj pra-lc iz zakona o zdravstvenem Prstvu, na kar nas je pred krat-tn obvestila tudi občinska uPnost otroškega varstva. VnoPRAVICE v ZVEZI Z USEČNOSTJO IN PORODOM Zdravstveno varstvo žena ed nosečnostjo, porodom ter Pterinstvom do končanega 6. eseca otrokove starosti in koncepcija je v dogovorjenem °grarnu in brez participacije. n Žena ima pravico do porod-toh3 ^°Pusta 28 dni pred po- tak0rn °z' ^ Prec* niim-odredi pristojni zdravnik. r T~ Preostanek do 105 dni upo- abl Po porodu. s Po izteku 105 dni se mati a odloči, ali bo delala po 4 ure na dan do 1. leta otrokove starosti oz. je še 141 dni popolnoma odsotna z dela. Delavka v ta namen izpolni obrazec za preostali porodni dopust in ga še pred iztekom prvega dela dopusta odda v svoji delovni organizaciji. O svoji odločitvi javi tudi lečečemu zdravniku. — V primeru mnogorodnosti (dvojčki, trojčki...) ali težje telesne oz. duševne prizadetosti otroka ima žena pravico uveljaviti podaljšan porodni dopust, in sicer do enega leta otrokove starosti polne odsotnosti z dela ali od 105. dneva dalje 4-urni delovnik do 17. meseca starosti otroka. O tem odloča zdravstveni konzilij. — žena, ki je rodila mrtvorojenega ali ji je otrok umrl po rojstvu, ima pravico ostati doma 42 dni od dneva poroda. — Ženi se prekine porodni dopust za določen čas, če je otrok zaradi zdravstvenih razlogov premeščen v bolnico, zavod ... V tem primeru se mora žena javiti lečečemu zdravniku, da ji za čas odsotnosti otroka prekine porodni dopust. Ti dnevi se ne prište-jejo 246 dnem. Nivo zdravstvenih uslug ostalih žena je zadovoljiv. V poprečju vsaka žena obišče 1 X letno ginekološko ambulanto, čakalna doba je 1—2 meseca, za nujne primere se uredi pregled takoj. NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA NAŠIH ŽENA V ospredju so banalna vnetja nožnice, motnje menstrualnega ciklusa, simptomi oz. sopojavi v menopavzi ter trihomonalna vnetja. Ne smemo zanemariti tudi pojava benignih in malignih (rakavih) tvorb na ženskih rodilih. Le-te se javljajo na dojkah v 69 ”/o in na maternici v 31 °/o. Ni redka tudi spolna bolezen gonoreja. Med nosečnostjo obolevajo žene najpogosteje za nosečnostno slabokrvnostjo, v ospredju pa so tudi druge komplikacije nosečnosti in druge krvavitve. Ocena zdravstvenega stanja žena v koroški občini ni zastrašujoča. Skrb za zdravo potomstvo je skrb nas vseh in vsakega posameznika. Z zdravim načinom življenja zlasti v času nosečnosti se zmanjšuje število prezgodaj rojenih, mrtvorojenih, otrok z nizko porodno težo itd. Še vse prepogosto srečujemo nosečnico s cigareto v roki ob skodelici kave, nemalokdaj tudi vinjeno, čeprav vemo, da vsa ta »poživila« kvarno vplivajo na plod. Naredimo kaj za svojega otroka, če že zase nočemo! Bodoča mamica, hodi redno v naravo, predihaj svoja pljuča, daj še nerojenemu otroku »infuzijo« kisika! Nagrada obema bo lepo in zdravo napredovanje v zgodnjem otroštvu. Dr. Marija Vodnjov KULTURA FRANC PEČNIK NEKEGA DNE KONEC FEBRUARJA, KO JE SPET PADAL SNEG Deklica s pisanim dežnikom; skozenj šele prav vidiš snežinke — košček zvezd, ki bi morali pasti na mrzla ognjišča src in jih znova ogreti! Zakaj bi drugače ljudje s toliko bruhajočimi dimniki ob mrzlih, jasnih večerih streljali proti zvezdam? NE VSAK Ne vsak, kdor bo brez znamke — saj ne bo nikogar, ki bi plačal zanj; a morda je bilo že zdavnaj poravnano! — ne vsak, kdor bo brez znamke, drage in lepe kakor nova obleka, ampak vsak, kdor bo brez žiga čvrsto odtisnjenega življenja, bo zavrnjen in poslan nazaj! TI NEGIBNI VALOVI SNEGA Do koder ti seže pogled: ukleto morje! Hiše se utapljajo v njem, pa se ne morejo potopiti niti toliko, da bi na dnu iskale bisere. Na površju se bleščijo kakor biseri sredi negibnih valov snega ... Ej, vsaj od daleč naj že zaslišim tiho šumljanje, naj popustijo okovi in se obnovi tok potočkov in rek; reke vsega življenja! Moji koraki se takrat stišajo. Zdaj še škripajo in v vsej negibni pokrajini je samo še poštar živ; upanje njim, ki na drugi strani obrnjenega daljnogleda pritiskajo nosove k šipam ... čakajoč na toplo, prijazno pismo prav iz srca tega mraza. VRNITEV Ko ji bodo vzeli maternico, rudniški jami, ne bo več rodila svinca in ne zgaranih mož konec šihta. Njih žene bodo odtlej rojevale v lesnikah ob robu gozda ali ob živi meji — ki je mrtva kakor vsaka meja; vendar združuje — kakor jama. Jama, ki je ni mogoče roditi. ...Dokler jih ne bo zemlja spet milostno sprejela vase in jih prerodila v drugačne rudarje. Brez čelade in krampa, brez razstreliva — vendar s tisto svojo večno svetilko — se bodo podali v neizmerljive globine. Z vsakim korakom navzdol se bodo vzpeli višje — kakor nekoč, ko so se utrujeni, a srečni vračali domov. Železarni Ti moja nezaceljiva rana, kakor neizpeta prva resna in globoka ljubezen, ob kateri sem za dolgo otrpnil in nazadnje prestopil v svet domišljije. A tudi od tam me je znova in znova preganjalo tvoje rjovenje za bližnjo ograjo in me potem še globlje pehalo nazaj ... Zdaj šele prav vidim skozi ograjo betonskih stebričev, ki se nikoli niso mogli skriti za gostimi fižolovkami, vidim vedno jasneje slepeči žar iz topilnice in slišim bobnenje, ki je preglasilo celo mogočne, divje udarce kladiv in boječ šepet otrplega srca, ki bi se rado naučilo ljubiti, a se je nenadoma hotelo udomačiti sredi žlindre. Le zakaj moram še zmeraj preživljati vse to besnenje v sebi? Ker me v resnici nisi nikoli pretalila v svojih strašnih pečeh; ker me je že prej pretopil strah pred visokimi dimniki, ki so se zaman trudili, da bi bili podobni drevesom s ptičjimi gnezdi, v katerih bi lahko nazadnje počilo že tako zgodaj zmaličeno upanje. Vorančeve plakete zaslužnim Skupščina kulturne skupnosti Ravne je tudi letos podelila Vorančeve plakete za dosežke na področju kulture, ki so posebnega pomena za občino Ravne. Zlati Vorančevi plaketi sta prejela Zofija Volčanšek in Franc Fale. V obrazložitvi za tov. Franca Fa-leta je zapisano: V priznanje za svoje obsežno in pomembno delo na področju likovne dejavnosti in za doseženo vsestranskost forme vive v jeklu, ki je tako postala eden izmed likovnih izrazov zgodovinskega obdobja koroškega človeka, ker je s kritičnim pristopom pred več kot dvajsetimi leti snoval temelje danes že po svetu znane ravenske forme vive v jeklu in je s tem veliko pripomogel k likovni podobi in urejenosti naših krajev; ker je znal spodbuditi k sodelovanju pri likovnem ustvarjanju tudi delavce v železarni in tako povezati njihova hotenja z likovnimi umetniki doma in v tujini; ker je spodbujal k samoupravni organiziranosti likovnih akcij v domačem okolju in s tem prispeval k neprecenljivim razsežnostim likovne kulture v Koroški krajini. Srebrno Vorančevo plaketo so dobili: Boris Jelen, Prevalje, Tone Kajzer, Mežica, Tanja Lorber, Ravne, Alojz Pikalo, Prevalje, Zvone Robar, Prevalje. Izredne srebrne Vorančeve plakete so dobili: glasilo ravenskih železarjev Koroški fužinar, odbor Prežihove bralne značke na Prevaljah, Pihalni orkester Rudnika Mežica, Dobrivoje Pantič-Panta iz Varvarina. Izredno bronasto plaketo pa je dobilo SDK Ivan Cankar iz Haimstada. KRONIKA Vorančevih dnevov 11. februarja je gostoval na Ravnah Zlatko Šugman z monodramo Miloša Mikelna »DIREKTNI PRENOS«. 19. februarja sta gostovali na Strojni folklorna skupina KUD Prežihov Voranc in zbor Šenta-nelski pavri. 17. februarja sta KUD Prežihov Voranc in MKUD Franci Paradiž z gimnazije organizirala akademijo za Vorančev spomin. Od 26. februarja do 5. marca je bila v Likovnem salonu na Ravnah odprta razstava del Karla Pečka. VIGRED O FRANJU GOLOBU Glasilo prevaljske osnovne šole »Vigred« izhaja že 27. leto — devet let dlje kot Informativni fužinar. Koliko rodov je videlo v »Vigredi« prvič objavljene svoje spise, pesmi in risbe, koliko urednikov se je zamenjalo, koliko mentorjev! Res je, da pri takšnih glasilih ni mogoče pripraviti prav vseh številk enako kakovostno, pa vendar je »Vigred« dostikrat presenetila * iskrenostjo in domiselnostjo, tudi z občutkom za pravo mero in posluhom za lepo v besedi in podobi. Takšna je tudi letošnja 1. številka, posvečena slikarju Franju Golobu, po katerem ima ta šola ime. O slikarjevem življenju piše, o tem, kaj so umetnostni zgodovinarji o njem rekli, objavlja izbor njegovih del iz mape »NmaV čriez izaro«, vinjete Andreja Grošlja in odlomke iz diplomske naloge Bena Kumpreja. Vse priznanje imenovanima, urednici Saši Podričnik, učenkam, ki so popisale Popovega terca, mentoricama in glavni urednici Ivi Potočnik! Lepa, z veliko estetskega čuta izdelana »Vigred«; Leopold Suhodolčan, njen duhovni oče, bi je bil vesel-M. Kolar Rekreacija in šport KEGLJANJE V STROJIH IN DELIH 30. januarja 1982 smo v TO stroji in deli priredili tekmovanje v kegljanju za posameznike ter ekipe. Vsi vneti kegljači našega tozda so se zbrali na kegljlžču »Lečnik«, bilo Jih Je 49. Tekmovanje je odlično potekalo, za kar Ima največ zaslug tovariš Blaž Mlakar, ki ga Je odlično vodil. Pri posameznikih Je sodelovalo 25 ljudi, ekip pa 5. Rezultati posameznikov: 1. Stefan Večko 210 kegljev, 2. Blaž Mlakar 207, 3. Borut Zamernik 199. Ekipe: 1. montaža strojev I — Stefan Večko 210, Blaž Mlakar 207, Borut Zamernik 199, Tomislav Tasič 196, Anton Lačen 185, Ivan Mlinar 166. 2. montaža lahkih strojev II — Boško Pšeničnik 170, Jože Franc 166, Darko Ferk 165, Danilo Sovič 160, Stanko Gostenčnik 126, Friderik Uršnik 106. 3. obdelo-valnica I — Franc Repnik 184, Ivan Razdevšek 169, Anton Suler 164, Franc Pušnik 134, Franc Grubelnik 126, Janko Cekon 96 kegljev. Po udeležbi na tekmovanju sklepamo, da jih Je treba organizirati še več, zato si bomo zadali nalogo, da bt pridobili čim več ljudi in upamo, da bo na prihodnjem prvenstvu še več naših sodelavcev, kar si vsi zelo želimo. Tone Garb KEGLJANJE V TOZD ENERGIJA V TOZD energija smo 30. Januar' ja 1982 priredili tekmovanje v keglja' nju za posameznike na kegljišču Let' nik. Vsak tekmovalec Je imel na voljo 50 lučajev, ln sicer 25 na čiščenje ter 25 na polno. Med tekmovalci so bil* celo taki, ki so prvič kegljali. Rezultati — moški: 1. Viktor Pod Javoršek 199, 2. Avgust Fužir 187, 3. Stefan Glavak 186, 4. Edvard Sagerni* 181, 5. Slavko Kobal 176. Zenske: 1. Lilijana Miller 112, 2. Milica Miklavc 72, 3. Angela Viltužnik Prvi trije pri moških in ženskah s« dobili diplome. Ker nam Je prva akcija letos kar dobro uspela, pripravljamo drugo še z večjim optimizmom-Oto Kričej, animator za šport SANKANJE 27. januarja 1982 smo v delovni skupnosti računovodstvo imeli sankašk-tekme na Rimskem vrelcu. Prišlo J_ zelo malo sodelavcev, bilo nas je komaj 20. Morda je bila temu kriva sreda — morda ne, vendar bi v bodoc^ želeli večje sodelovanje vseh sodelav' cev na kateremkoli področju. TekcnOJ vali smo v sankanju med vratci in Pj izpadanje. V sankanju med vratci J; po času zmagala Gabrijela VehoV8’ pred Marijo Kerbev in Jankom Kok8' *0!J}' V skupinskem sankanju je po iz-Vehov^U zasedla P1^0 mesto Gabrijela Sankaške tekme smo zaključili pri »roniju« z golažem in kruhovimi cmo-J1* Vsem udeležencem tekme smo po-ha nagrade. Te so bile simbo- lne, vendar zanimive. Vsi so vlekli številke. Kakor si potegnil številko, “Jo si dobil nagrado. Marsikdo ni imel sreče pri sankanju, Pn vlačenju pa. J. T. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE FRANJA MALGAJA 30. januarja je vaška skupnost Franjo Malgaj iz Dobrij — KS Trg Ravne v sodelovanju s športnim društvom in ZSM uspešno organizirala že 3. ?{jnske športne igre Franja Malgaja, udeležencev je bilo 62. Pomerili so se * sankanju in veleslalomu. Proga za sankanje je bila na gozdni jasi, ki pe-Jje na Koroški Selovec, proga za veleslalom pa na Potočnikovem travniku. UDe progi sta bili kljub pomanjkanju snega zelo dobro pripravljeni. Tekmo- aid so bili razdeljeni po starostnih skupinah (pionirji do 12 let, mladinci v 25 let, veterani nad 25 let) in spolu '[.sankanju, veleslalomu in kombinaciji (veleslalom + sankanje). Rezultati: Sankanje: pionirji — Rok Kotnik, •niadinci — Branko Kavtičnik, veterani — Srečko Nabernik, ženske — Dragica Gostenčnik. st®niuČanje: pionirji — Marko Go-Vi? • — Miran Božank, f\. .ranl — Alojz Spanžel, ženske — -°lka Kotnik ml. kombinacija: pioinrji — Rok Kot-r inladinci — Dani Lipovnik, vete-P,ni — Srečko Nabernik, ženske — Iet£a Kotnik st. pojmovanje je zelo dobro in hitro dfNK °, za kar Sre zahvala predvsem ^ ari organizaciji. Vzdušje je bilo en-< °’ zan^ so P°®krkeli predvsem n* Sledalci z bučnim navijanjem, niri asitev rezultatov Je bila za pio-srn ^ar na kraJu tekmovanja. Zanje 2a° Pripravili tudi skromno malico, gu drPge udeležence pa je bila raz-bav rezultatov ter malica z zalo^0 pri Vohnetu na Koroškem Se-Za prijetnejši večer pa so po-30 beli domači godci ter mladinci, ki Pripravili kratek zabavni program. Srečko Nabernik Rekreativna dejavnost DJT 2ELEZARNE RAVNE Sea okviru zimskih aktivnosti Je pred-®ria društva organiziralo 6. febru-lyJ« 1982 rekreativni tek na smučeh, ga Je udeležilo 30 moških in 10 b(jsk. Zaradi pomanjkanja snega je Ulr.u pri Mihevu, kjer so sicer tre-^ekflčl SD Fužinar. Organizatorji Of.,, hoteli privabiti predvsem člane itnsv^a, ki še nikoli niso stali na telo *J« smučeh, kar nam je tudi uspe-Slt Pri tem so nam velikodušno pri-0r,ijU na pomoč sodelavci TOZD to|T~beni standard, kjer smo dobili opremo. Boris Fabian in tov. ijv“P Karpač pa sta nam pomagala pri v dbi tekmovanja. Dr0" dobrih dva tisoč metrov dolgi sta zmagala pri moških Anton 'Tg^ianič, pri ženskah pa Jožica tt£? Podelitvi nagrad smo si ogledali dnjl® ° strokovni ekskurziji našega Vpi„tvn v rudniku lignita v Titovem ko,, 'id in o turneji MPZ Vres v Ma-a°niji. Clan predsedstva D IT železarne Ravne Milan Švajger SANKAŠKO TEKMOVANJE oos Čistilnice 23. 1. 1982 je IO OOS čistilnica organiziral sankaško tekmovanje za svoje sodelavce. Zbrali smo se na Rimskem vrelcu, od koder smo šli skupaj na start v bližini Ivarčkega jezera. Do cilja je bilo treba prevoziti okoli 1000 metrov. Pri moških je osvojil prvo mesto Jože Breznik, pri ženskah pa se je najbolje odrezala Danica Zdovc. Imeli smo dobra sodnika Urnauta in Rapnika. V prihodnje si želimo, da bi bila udeležba na takih in podobnih tekmovanjih še večja. V. Vnuk PROGRAM IZLETOV PD PREVALJE IN RAVNE ZA LETO 1982 PD Prevalje je pripravilo program izletov. Zanje je značilno, da so »lažji«. 23. maja bo izlet v bolnišnico Franja. Odhod z avtobusom s Prevalj, mimo Ljubljane, Škofje Loke in Cerkna do Novaka. Od tu je do bolnišnice pol ure hoda. Ogledu bolnišnice sledi ogled Cerkna, Poljanske doline, 2irov, planinskega doma na Goropeki (500 m) in Visokega. Na Veliko Planino (1666 m) bodo planinci potovali 27. junija prek Trojan, Kamnika in Kamniške Bistrice (z žičnico na Veliko planino, do končne postaje je le še 45 minut hoje. Na povratku ogled planinskega doma na Rašici in Volčjega potoka). Izlet na Kum (1219 m), ki bo predvidoma 25. julija, bo organiziran z oseb- nimi avtomobili. Odhod z avtobusne postaje prek Šoštanja, Polzele. Prebolda. Postanek pri lovski koči pod Mrzlico, potem skozi Trbovlje in prek Save in Dobovca, Lontaža do Malega Kuma. Od tu še pol ure hoda na vrh do koče. Z vrha je čudovit razgled po Dolenjski. Na povratku ogled gore Oljke in Mozirskega gaja. 8. avgusta se bodo planinci povzpeli na Stari vrh nad Škofjo Loko (1205 m). Odhod z avtobusom s Prevalj mimo Ljubljane do Škofje Loke do spodnje postaje žičnice. Dostop na vrh oziroma do planinskega doma je možen z žičnico. Na povratku bo ogled starega dela Škofje Loke, Dražgoš in Krope. Tudi letos se bodo planinci udeležili svojega vsakoletnega srečanja, ki bo letos 12. avgusta na Lisci (940 m). Odhod z avtobusom s Prevalj prek Velenja, Celja, Zidanega mosta do Sevnice. Od tam po makadamski cesti na vrh. Od tu je lep razgled na Bohor in okolico. Na povratku ogled Podčetrtka in Kumrovca. Andreja Cibron POROČILO O DELU KARATE KLUBA RAVNE ZA LETO 1981 V karate klub Ravne je vključenih 97 članov. Organizirane imajo začetne skupine, starejše in tekmovalne skupine. V letu 1981 so imeli 5 klubskih prvenstev. Februarja lani je bilo prijateljsko srečanje med karate klubi Slovenj Gradec, Dravograd In Radlje. Najboljši karateisti so se udeležili regijskega prvenstva. Tekmovali so v lahki, polsrednji, srednji, poltežki in težki kategoriji. Člani kluba so sodelovali na republiškem prvenstvu v Celju, Novem mestu, Trbovljah, Krškem in 2alcu. Oktobra pa so bili organizatorji republiškega prvenstva Ravenčani. Svoje kandidate je klub poslal tudi na državno prvenstvo v Krško. Največja prireditev, ki jo je klub organiziral doma, je bilo 7. tradicionalno odprto prvenstvo Koroške v karateju. Sodelovali so tudi na drugih karate prireditvah — raznih turnirjih in seminarjih. V okviru kluba so lani or- ganizirali izpite za šolske pasove (beli, rumeni, oranžni, zeleni, modri in rjavi pas). Treninge imajo na balkonu v telovadnici v DTK, ki pa jim je glede na vedno večje število članov vse premajhen. Rezultatov Ravenčanov z vseh prireditev je seveda preveč, da bi jih lahko našteli. Zato poglejmo samo boljše uvrstitve na republiških in državnih prvenstvih: Republiško prvenstvo za starejše in mlajše pionirje v Novem mestu: 3. mesto (ekipa: Verner Mager, Boris Lončar, Veselin Vukovič in Bojan Breznik). Republiško mladinsko kategorij sle o prvenstvo na Ravnah: lahka kategorija: 3. Milan Mravljak težka kategorija: 2. Roman Breznik, 3. Ivan Belaj Republiško prvenstvo za mladinke in mladince v Krškem: mlajše mladinke — posamezno: 2. Alenka Krivec mlajši mladinci — posamezno: 3. Roman Breznik mlajše mladinke — ekipno: 2. mesto. Na državnem prvenstvu v katah za mlajše mladince in mladinke ter za starejše mladince in mladinke je Alenka Krivec pri mlajših mladinkah osvojila 25. mesto. Ekipa v sestavu: Alenka Krivec, Jana Petre in Saša Dura pa je pri mlajših mladinkah ekipno osvojila 12. mesto. (Vir: poročilo o delu Karate kluba Ravne za leto 1981) USPEHI MLADIH PLAVALCEV 20. in 21. so plavalci Fužinarja tekmovali na republiških prvenstvih in dosegli naslednje rezultate: V Mariboru mlajši pionirji A: Alenka Pešl je bila 1. na 200 m prsno in 2. na 100 m prsno, Dejan Karadža je bil 2. na 200 m kravl, 3. pa na 100 m kravl, 400 m kravl, 1500 m kravl, 100 in 200 m delfin in 200 m mešano, Darja Kop je bila 3. na 100 m hrbtno. V Ljubljani starejši pionirji: 2. je bila ženska štafeta na 4 X 100 m kravl, 3. pa Saša Slemnik na 200 m kravl in 3. ženska štafeta na 4 X 100 m mešano. PRIZIDEK DOMA NA URŠLJI GORI POD STREHO Po drugi svetovni vojni je požgani planinski dom na Uršlji gori prevzelo prevaljško PD. Požrtvovalni planinci so ga z udarniškim delom obnovili in je dolga leta dobro služil svojemu namenu. Množičen razvoj planinstva in številni planinci, ki od blizu in daleč zelo radi obiskujejo Uršljo goro, pa je rodil misel, da bi ta, v bistvu še avstroogrski dom, posodobili. Predvsem so bile pomanjkljive sanitarije, potreben pa je bil tudi večji gostinski prostor za sindikalne skupine, šolske izlete, planinske šole . . . Z udarniškim delom se je ob vodenju stare postojanke na Gori nabral tudi skromen kapital, ki je bil namenjen izključno izboljšavam v postojanki. Dolga in zelo zavita so bila pota pri urejanju gradbene dokumentacije za prizidek. Inflacija je medtem klestila za gradnjo privarčevana sredstva. Tudi sedanji stabilizacijski čas prispeva svoje. Kot da ni gradnja na 1700 m že sama na sebi problem: vse se je zarotilo proti entuziastom v UO društva, a premišljena In dovolj dognana misel je premagala vse ovire. Stabilizacijsko bitko bomo dobili z delom, smo rekli. Oprti na pomoč ravenske TKS in PZS, največ pa seveda računamo na lastne sile, smo v prvi etapi zmagali. Prizidek doma je pod streho in more v bistvu že služiti svojemu namenu. Zavedamo se, da nas čaka še mnogo dela in stroškov ob skrbi, da bi bila notranjost prijetna. Upamo pa, da bo to delo že lažje, ker bo pod streho in bo imelo veliko podpore, saj je že kaj videti. Cimprej bi radi skromno, a vendar kulturno postregli vsem obiskovalcem lepe Uršlje gore. Za UO PD Prevalje Stanko Lodrant Sah Tretjega hitropoteznega turnirja za pokal »Fužinar 82«, ki je bil 11. februarja 1.1., se je udeležilo 18 šahistov. Zmagal je spet MK Danilo Peruš s 15,5 točke. Izgubil ni nobene partije, remiziral pa le s Šalamunom, Erjavcem in Špalirjem. Drugouvrščeni Jože Jesenek je zbral 14,5 točke. Zelo dobro je tokrat igral mladi Špalir, sicer zunaj konkurence, ker je član KOŠK, saj je osvojil 3. mesto s 14 točkami. Za njim so se uvrstili: 4. Zdravko Burjak 12, 5. Marjan Uršič 10,5, 6. Andrej Erjavc 9,5, 7. Mirko Hrovatič 9, 8. Tone Prevorčič 8, 9. Franc Rotovnik 8, 10. Marko Vrečič 7,5 itd. Točkovanje po 3. turnirju letošnjega prvenstva Je: D. Peruš 75, 2. J. Jesenek 60, 3. Z. Burjak 23, 4. A. Erjavc 19, 5. B. Grzina 18, 6. A. Juričan 15, 7. M. Hrovatič in 8. F. Rotovnik po 12, 9. A. Motnik in 10. M. Uršič 11, 11. N. Ristič in 12. T. Prevorčič po 6 itd. Do sedaj Je osvojilo točke prvenstva 19 šahistov. V. P. DELO NTK FUŽINAR Namiznoteniški klub Fužinar uvrščamo med najstarejše organizirane klube v ŠD »Fužinar«, saj je pričel delovati že v letu 1951. Marjana Ažmana lahko štejemo za ustanovitelja namiznega tenisa na Ravnah. Čeravno 30 let ni dolga doba, lahko trdimo, da delež klubskih funkcionarjev pri vzgoji in oblikovanju osebnosti mladih ljudi tako v preteklosti kakor tudi danes ni zanemarljiv. Za boljšo presojo uspešnosti dela je treba predstaviti posebnost namiznega tenisa kot tekmovalnega športa, pa tudi njegovo »uporabnost« v rekreativnem smislu. Osnovna značilnost namiznega tenisa je ta, da se lahko z njim enakovredno ukvarjajo ženske in moški. Kvalitetno dozorevanje igralcev je pogojeno z dolgoletnim vztrajnim treniranjem, saj je pričetek usmerjenega igranja priporočljiv med 8. in 9. letom starosti, pri čemer pa je kvalitetne rezultate v članski konkurenci mogoče pričakovati od 20. leta naprej, čeravno tudi izjeme niso redkost. Vrhunski namizni tenis pa je mogoče igrati zelo dolgo, kar še posebej potrjuje primer našega Dragutina Sur-beka. Poudariti velja, da je treba za igranje vrhunskega namiznega tenisa ob profesionalnem pristopu igralca zagotoviti tudi optimalne pogoje. Tega pa v večini primerov niso sposobni zagotoviti manjši klubi. Zato se v celotnem jugoslovanskem namiznoteniškem prostoru dogaja, da se z organizacijskimi posegi, z optimalizacijo pogojev vadbe pa tudi z zagotovitvijo deleža v socialni varnosti igralcev, le-ti zbirajo v večjih mestih, v namiznoteniških centrih (ki to dostikrat niti niso). Koncept razvoja slovenskega vrhunskega namiznega tenisa, ki je bil na podlagi portoroških sklepov sprejet leta 1977, dogovorno ureja razmere v Sloveniji, tako da slovenski centri Ljubljana, Murska Sobota in Maribor predstavljajo Slovenijo v najvišjem rangu zveznega tekmovanja članskih ekip. To pa obenem pomeni, da naj bi manjši klubi s svojim delom pomagali vzgajati mlade, perspektivne igralce zato, da bi slovenski zvezni ligaši lahko dostojno predstavljali Slovenijo v I. zvezni ligi. Dom na Gori s prizidkom Za spomin na sankanje DOBRO DELO ŠD FUŽINAR Športno društvo Fužinar v svojih 8 klubih in dveh sekcijah vključuje okoli 700 športnikov in športnih funkcionarjev. Njegovi klubi in posamezniki se redno udeležujejo tekmovanj od klubskih in občinskih prek conskih pa vse do zveznih — državnih prvenstev in I. zvezne lige. Zgodovino društva in njegove uspehe dobro poznamo, zato jih tu ne bomo ponavljali. Tudi današnje delo je uspešno in po splošnem mnenju kvaliteta raste. Fužinar spada med pet naj-večjih društev v Sloveniji. Vodi ga 13 članski izvršni odbor, v katerem so predstavniki vseh klubov, v skupščini društva pa so po 4 delegati iz vsakega kluba. Za strokovno delo skrbijo trenerji (4 poklicni in 30 honorarnih) . Viri dohodkov so dotacije ZTKO, pogodbe z delovnimi organizacijami za reklame, druge akcije na podlagi pogodb, prodane vstopnice itn. So pa s financami nenehne težave, saj dohodki komajda sledijo podražitvam raznih uslug, kamor spa- dajo prevozi na tekmovanja, bivanje in hrana. S stabilizacijskim obnašanjem ŠD Fužinar zagotavlja svojim članom normalne pogoje za trening, objekte, rekvizite in udeležbo na vseh potrebnih tekmovanjih. Spada pa med stabilizacijske ukrepe npr. odločitev, da bodo poslej priprave na važnejša tekmovanja le v občini, ne zunaj nje, pri potovanjih šte-dijo, kolikor morejo itn. Zato dejavnost tudi ne nazaduje in je prav, da tega ne dovolimo. Vemo namreč, kakšen je pomen športa pri vzgoji mladine, slabo pa bi bilo tudi kakršnokoli prekinjanje kontinuitete dela, saj dober športnik ne zraste v enem, dveh letih. Fužinar bi lahko delal še bolje, če ne bi bilo rednega odliva mladine, ko konča srednje šole na Ravnah, in če bi uspeli dobiti manjkajoče objekte, predvsem kegljišče, letni 50-metrski bazen in urejena smučišča na Uršlji gori. (Vir: podatki predsednika IO ŠD Fužinar Rada Pšeničnika) agiču, ki skrbi za kondicijsko pripravo tekmovalcev. V tekmovalni skupini se že prekaljenim tekmovalcem priključuje nova perspektivna generacija: Marko Spe-gel, Samo Bezjak, Darko Jamšek, Emil Sirovina, Janko Kotnik, Tanja Pan-dev, Mateja Ločičnik, Helena Krauser, pri čemer predvsem nekateri izmed njih kažejo veliko predanost, željo in voljo za polno angažiranost v namiznem tenisu. Dolžnost je, da jim to omogočimo na najboljši možni način, pa četudi to ne bo na Ravnah. Bojan Pavič (sedaj v JLA) je s precej uspeha igral za NTK Soboto v I. zvezni ligi, Tanja Pandev si bo ob trenutno najbolj obetavni mladi igralki Vesni Ojsteršek v dresu hrastniškega Kemi-čarja verjetno priborila kak naslov državne prvakinje pri pionirkah, prej imenovani pionirji pa tudi niso brez upov za visoke uvrstitve na prvenstvu Jugoslavije. Kljub temu da v seznamu uspešnih namiznoteniških igralcev Fužinarja zasledimo vedno nova imena, pa je prav, da povemo, da je predsednik kluba že skoraj 30 let Otmar Leš in da je precejšnja njegova zasluga, da klub, tudi ko je ostal brez vadbenih prostorov, ni popolnoma zamrl. Po svojih močeh pri organiziranem delu pomagajo še tajnik Tone Maklin, člana odbora Andrej Pandev in Milan Sudar skupaj s podpisanim. Z 31. decembrom 1981 pa je svoje petnajstletno blagajniško delo prekinila Rozika Vinkler in se ji v imenu celotne namiznoteniške družine tudi na ta način iskreno zahvallujemo. V poslanstvu, ki ga ima NTK Fužinar v okviru SD Fužinar in v športnem smislu sploh, pa je treba poudariti. da Je bila vzgoja in oblikovanje mladih osebnosti pri delu vedno v ospredju. Povezovanje s šolo in starši pa Je omogočalo tudi učne rezultate, ki so pingDonkaškemu zagotavljali nemoteno delo. obenem pa zagotavljajo uspešno dopolnjevanje vzgojnega procesa mladih. Družabnost, tovarištvo in odprtost so bile in bodo značilnosti kluba, katerega prihodnost je ob podpori vseh dejavnikov zagotovljena. Lojze Janežič, tehnični vodja NTK Fužinar sti. Je odprtega tipa z uradnimi urami od 9. do 17. ure in že tretji dan po našem prihodu je za šankom pisalo »Pive neni!« Večeri so nas s Cehi močno zbližali« vrhunec pa je bil vsekakor petkov družabni večer. 2e popoldanski otroški veleslalom in igre na snegu so pokazale, da so otroci najpristnejša vez med narodi. Organiziral ga Je zelo spretni češki športni rekreator. Po sobotnem spustu s smučmi smo preživeli še tri naporne dneve v So-lenicah, 60 km od Prage. V tem času smo si ogledali Prago in Kladno z železarno. Vrnitev z vlakom je marsikoga izčrpala, saj smo šestkrat presedli. Kljub utrujenosti smo se vrnili zadovoljni« obogateni z nekaj izkušnjami. Družbeni (sindikalni) standard Je na Češkem zelo razvit, zahteva pa tudi mnogo večja sredstva. S soudeležbo uporabnikov, discipU' no in higieno je mogoče ustvariti sim* patično skupino, kjer tudi malenkosti ne morejo pokvariti vzdušja. Zlasti prijeten je občutek, da so na* Cehi toplo sprejeli kot prijatelje i*1 nam hoteli brez preračunane gostoljubnosti čimveč pokazati. Občutek dobrodošlosti pa bodo gostom ustvarili le naši delavci, ko bodo letovali z njimi in računamo n* njih. Prepričani smo, da se bodo Čelu z našim sodelovanjem počutili prav tako dobro tudi v Portorožu. Julijan Sipek ANTON KREVH Dragi Toni! Med delom nas je presenetil* žalostna vest, da je prenehal* biti tvoje srce. Težko in boleč* je šla beseda od ust do ust me1’ tvojimi sodelavci. Tvoje življenje je bilo teže* boj. Svetovni prvak iz Sarajeva 1972; Hsi En Ting je bil na Ravnah 11. 1. 1982 Glede na razmere, ki vladajo v tekmovalnem in vrhunskem športu, lahko trdimo, da je le namiznoteniška organizacija dokaj uspešno uveljavila princip selekcioniranja kvalitete, ki pa se sedaj počasi, vendar vztrajno ponovno vrača na prejšnja izhodišča. Zaradi skoraj nikakršnega odziva pri spoštovanju portoroških sklepov pri ostalih panogah (kar je bilo poskusov realizacije, se je pokazalo, da polovičarske rešitve ne vodijo nikamor), kakor tudi zaradi prevelikega vsiljevanja nekaterih rešitev odgovornih funkcionarjev NTZS se tudi v namiznem tenisu počasi vračamo na klubska izhodišča. Verjetno je velika škoda, da slovenski koncept vrhunskega športa ni našel posnemalcev v vsej Jugoslaviji, kajti tudi to je eden od glavnih vzrokov, da uspeh ni tak, kot bi sicer lahko bil. Namiznoteniški klub Fužinar je med redkimi klubi v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji, ki ima tridesetletno tradicijo, kar pomeni, da je ping-pong mlada športna zvrst. V preteklosti je bila na Ravnah vzgojena cela plejada mladih Igralcev in igralk (Ivanka Petrač, Erika Kraj-ger, Jožica Vavče, Robert Jamšek, Valter Grabner, Mirko Bavče, Zvonka Štruc, Darja Cernovšek, Danica Režonja), ki je skupaj s sedanjo generacijo, katere najvidnejši predstavnik je Bojan Pavič, vedno predstavljala kvalitetni mladinski potencial, medtem ko z izjemo Ivanke Petrač-Mesec v članski konkurenci izven meja republike ni bila povsem uspešna. Kljub temu pa menimo, da sedem naslovov državnih prvakov v mladinskih in pionirskih kategorijah, ki so jih ob igralcih zaslužili tudi trenerji Ivo Mlakar, Robert Jamšek in Ludvik Bavče, ni majhen delež ravenskega športa in njegove afirmacije v Jugoslaviji. Način dela, ki se ga že več kot desetletje poslužujemo v klubu, sicer zagotavlja kontinuiteto dela, ne pa tudi kontinuitete kvalitetnih dosežkov. Kljub predanemu, požrtvovalnemu delu honorarnih trenerjev ni mogoče dela organizirati tako, da bi bil trener oziroma vaditelj na razpolago v celotnem procesu treninga, kar povzroča spontano odločitev, da je treba glede na majhno izbiro vadbenega časa, takrat posvetiti vso pozornost večji skupini igralk in igralcev. To pa že pomeni odločitev za delo z generacijsko skupino, kjer so lahko individualne sposobnosti zavrte oziroma se ne sproščajo popolnoma tudi zaradi tega, ker jih ne moremo povsem razvijati. To bi naj v splošnem pomenilo, da je za vrhunske dosežke potrebno pridobiti in zagotoviti profesionalne pogoje, pri čemer pa je profesionalni trenerski kader samo del pogojev. Ce pa bi želeli storiti več kot to, da oblikujemo igralce za slovenske namiznoteniške centre, potem bo potrebno spremeniti tako pogoje kot tudi celoten pristop, za kar pa osnovni pogoji z urejenimi vadbenimi prostori že obstajajo. Sedaj ima klub organizirano vadbo: trikrat tedensko za začetniško skupino, ki jo uspešno vadi Zdravko Mlakar, in petkrat tedensko za tekmovalno skupino, ki Jo vodita Robert Jamšek In Stefan Plešej ob Esadu Hadžl- ŽELEZARJI V KRKONOŠIH Večletno poslovno sodelovanje z železarno Poldi Kladno je letos našim železarjem prineslo novo obliko, zimsko rekreacijo. Organizator TPZD družbeni standard, vodstvo in sindikat so z izmenjavo letovanja (Cehi v Portorož, mi na Češko) omogočili štiridesetim udeležencem nepozabno smučanje. Z ožjimi svojci, med njimi tudi z otroki nad osem let, smo 29. januarja odpotovali z vlakom in prispeli naslednji dan v Prago. Tam nas je sprejela predstavnica železarne Poldi, ki nas je spremljala do povratka. Okrog poldne smo se kljub močnemu sneženju z avtobusom pripeljali v vas Strašne, izhodno točko za krko-nošlci narodni park. Prtljago so nam v dom prepeljali z ratrakom, kar nam je dveumo hojo v vetru in snegu močno olajšalo. Nedeljo in ponedeljek smo zaradi snežnega viharja in —12* C preživeli kar v domu. Siti, saj smo izbirali med tremi meniji, smo sl krajšali čas z namiznim tenisom, biljardom in šahom. V klubskem prostoru in baru smo navezali tudi prve stike s češkimi družinami. Jutro nam je osvetlilo lesketajočo se snežno planjavo. Malo nižje so se v snežnih zametih kopale sosednje koče. Zaledenela drevesa in vrste kolov, ki so označevali pot med kočami, so se Iskrili v soncu in burili domišljijo. Nad nami, komaj uro hoda, se je belilo prostrano golo hribovje, ki ga je zaključil strmi vrh Snežka — poljska meja. Dvorska bouda je najlepši izmed petih sindikalnih domov na višini 1350 metrov. V njem je prostora za sto postelj. Vzdržuje ga približno dvanajst ljudi, ki smo jim pomagali, saj smo sobe čistili sami. Oskrbovanje si med drugim lajšajo še z motornimi sanmi, ratrakom in buldožerjem. V sončnih dnevih smo do sobote uživali v alpskem smučanju na domačem smučišču z dvestometrsko vlečnico. Obiskali smo tudi bližnjo večjo vlečnico. Alpski smučarji so svojim željam zadostili v zimskem turističnem centru Pec pod Snežkom. Mnogi smo popoldneve preživljali na tekaških smučeh. Tek Je tu narodni šport, saj Je v Krkonoših okrog 380 km s koli označenih poti. Mnogo poznanstev smo navezali tudi v 300 m oddaljenem bifeju na Rohce- Prcd 28 leti si se zaposlil v Žej lezarni v obratu valjarne. Sre(S*J si se s težkimi deli, ki pa si P marljivo opravljal. Bil si veste* in vedno pripravljen pomag*1 sodelavcem. Tvoja odlika, Toni, pa je bil* tudi skromnost in skrb za d*11' žino. Vedno si bil dobre volje. Ved*’ nasmeh je izginil s tvojega obr*' za le takrat, kadar si pokaral **' delavca, ki ti je pomešal jekie” odpadke različnih kvalitet. VeS*-lil si se upokojitve in načrtov*, kako bi si še bolje uredil sV*J dom. Te želje ti je preprečila P**’ rana smrt. Umrl si po najuspe* nejšem poslovnem letu valjar«1' K temu uspehu si prispeval s sV*' jim pridnim delom tudi ti. . Sveča, ki ti gori v spomin 11 tvojem delovnem mestu, bo ug**. nila, toda nate nas bodo ved* spominjali vroči jekleni odpadj* ki nastajajo pri našem del^ Ohranili te bomo v lepem sp” minu. Zeni, otrokom in drugemu rodstvu pa izrekam iskreno žalje v imenu OOS valjarne, delavcev in prijateljev. gt-3/1982 INFORMATIVNI FUŽINAH 23 K A D RO V S K E VE S TI tozd -bel. skupnost SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACIJA PLAN ŠTEV, DEL. ŠTEV.DEL, V POSTOPKU I K IZ IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ ODPOV. JLA DRUGO SKUPAJ DEJ. ŠTEV. % ZAP'. INVAL. jeklarna | 3 3 1 1 1 3 357 356 12,64 8 JtKLOLIVARNA 11 11 2 1 3 515 527 12,33 17 VALJARNA 4 4 2 2 440 439 12,30 13 KOVAČNICA 1 1 1 3 285 277 10,47 3 JLklovlek 104 100 16,00 1 kalilnica 54 51 17,65 - orudjarna 1 1 72 72 1,39 - STRujTIN deli 1 3 4 1 2 3 490 497 8,65 5 JRTOij.nozi 2 2 1 1 2 215 210 12,86 2 W7MAT1 C. STROJI 1 1 202 198 12,63 5 VZMETARNA 1 1 1 1 ■ 2 142 133 11,28 3 REfflo ORODJE 19Var 19 1 1- 2 309 308 6,82 6 kovinarstvo 1 3 4 1 1 145 139 _ - ARMATURE 6 6 2 2 133 109 1,83 _ Sergija 114 110 4,55 - ETI 211 213 4,23 2 S bV 1 5 6 1 1 442 429 6,06 2 transport 2 2 2.15 114 3,51 1 2 2 54 49 4,08 - RTT 1 1 237 237 12,66 - KOntRCIALA 3 3 1 1 2 4 261 267 12,34 2 SlROLA KAKOV, 1 | 1 2 209 206 16,02 4 ®§pl ŠT AN, 50 45 6,67 _ JACUnuvODSTVO 115 114 7,02 OTDApNJE 75 70 _ _ — ■ 10 10 1 1 2 214 216 26.39 1 1 43 39 2,56 JJCJJ P A J 5 1 75 81 14 5 13 32 5668 5522 10,25 76 ^ štipendisti, ki enostransko pre-r J?ei° štipendijsko pogodbo, mo-r 1? Prejeto štipendijo z 8% ob-stno mero vrniti. Štipendijo inafajo v toliko obrokih, kot so De (nPr- štipendist je šti- . hdijo prejemal 36 mesecev in kih)''01'3 vrni^ v 36 enakil1 obro- OdnK^i delavec, ki s0 mu bile Van-ne uSodn(>sti za izobražene ob delu in enostransko ®kine pogodbo o izobraževanju, (Št/3. s^ro^ke izobraževanja vrniti Pet vPisnina> izpitni stroški, Pia? ose^n' dohodek za izredno Sbo*ino °dsotnost, potni stroški), etvii mora vrniti v dvanajstih se? • °brokih, če stroški nepre- cei *°. 3®00 dinarjev, če znesejo Da stroški nad 5000 dinarjev, v 24 enakih obrokih, ip f uPOVSka služba je v januarju f0v ebruarju sklenila 37 dogovori o, vračanju z bivšimi štipen-izoh »n delavci, ki so prekinili oraževanje, ter sedem dogovo-0 preložitvi obveznosti. da ženiti je mogoče potrebno, Heji'aiy.eč štipendistov, ki preki-ski? štipendijsko pogodbo, obi-1® Poklicno šolo. PROIZVODNO delo b^/avenski železarni je 19. fe-a končala dvotedensko pro-Cev delo prva skupina učen-Prvega letnika usmerjenega izobraževanja Srednje šole tehni-ško-naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem. Zaključni pogovor in anketa sta pokazala, da so vsi zadovoljni s proizvodnim delom, nekateri od teh učencev pa bi želeli priti v železarno še na počitniško delo. Za skupino 29 učencev, ki so prišli delat 8. februarja, je bil prvi dan namenjen spoznavanju delovne organizacije, njene delovne, proizvodne in samoupravne organiziranosti ter organiziranosti varstva pri delu. Iz varstva pri delu so tudi vsi učenci opravili test. DRU2BENOPOLITICNO in EKONOMSKO IZOBRA2EVANJE Na 2. seji poslovodne konference, ki je bila 25. 1. 1982, so ravnatelji obravnavali program druž- TOZD JEKLARNA 1. VUCIC TOMISLAV — II. jamski delavec, neopravičeno Izostal z dela 2 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece (večkrat v letu bil v postopku), pavšalna odškodnina 790,00 din, sodna izterjava. 2. TODOROVIČ MILAN — II. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja benoekonomskega in strokovnega izobraževanja v železarni za leto 1982. Program družbenoekonomskega izobraževanja zajema osnovno družbenoekonomsko izobraževanje ter usposabljanje za: — delovodje — novo izvoljene delegate SIS in zbor združenega dela — vodje delegacij — vodje delovnih skupin — predsednike delavskih svetov in izvršilnih organov DS ter samoupravne delavske kontrole. Poslovodna konferenca je potrdila delovno usmeritev predloga in se strinjala, da se le-ta izvede. Tako bomo v marcu izvedli usposabljanje delovodij in program osnovnega družbenoekonomskega izobraževanja za eno skupino delavcev. s pogojno odložitvijo za 1 leto (v času pogojnega Izreka za 6 mesecev), pavšalna odškodnina 395,00 din, plačal. 3. MEHMEDOVIČ SABAN — II. jamski delavec, neopravičeno Izostal z dela 1 dan, Javni opomin, pavšalna odškodnina 395,00 din, sodna Izterjava. 4. HABIBOVIC RASIM — II. Jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 395,00 din, plačal. 5. FESEL IVAN — voznik zalagalne-ga stroja, neopravičeno Izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 6. SEGOVEC JANKO — I. pomočnik, neopravičeno izostal z dela 1 dan, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto (v pogojnem prenehanju za 6 mesecev kršil delovne obveznosti), pavšalna odškodnina 513,30 din, sodna izterjava. 7. NANIC ZUHDIJA — nakladalec, prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja, pavšalna odškodnina 2.200 din, sodna izterjava. TOZD JEKLOLIVARNA 1. ŠTRUC J02E — odvažalec kalupov, neopravičeno izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto, pavšalna odškodnina 2.130,90 din, plačal. TOZD VALJARNA 1. GORNIK SREČKO — rezalec, neopravičeno izostal z dela 4 dni, Javni opomin, pavšalna odškodnina 1.455,60 din, sodna izterjava. 2. GRUBER peter II. — ravnalec, enkrat neopravičeno izostal z dela, Javni opomin (večkrat v disciplinskem postopku), pavšalna odškodnina 457,30 din, sodna izterjava. TOZD KALILNICA 1. APSNER IVAN — pomočnik ka-lilca, neopravičeno izostal z dela 4 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 2.130,80 din, plačal. TOZD VZMETARNA 1. JANET VLADIMIR — brusilec, dvakrat predčasno odšel z dela 2 uri, javni opomin, pavšalna odškodnina 256,20 din, sodna Izterjava. 2. VIDOVIČ ILIJA — ključavničar, dvakrat predčasno odšel z dela, pavšalna odškodnina 512,40 din, sodna izterjava. KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI V JANUARJU 1982 Naša upokojenka LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FtLA Antonija Cifer, roj. 6. 1. 1930, v železarni od 1. 5. 1946 dalje s prekinitvijo, nazadnje v tozd pnevmatični stroji kot strugarka. Star. upokojena 15. 2. 1982. 3. HOMER FRANJO — nalagalec pri napustni peči, enkrat neopravičeno izostal z dela, dvakrat predčasno zapustil delo 1 uro, javni opomin, pavšalna odškodnina 597,00 din, sodna izterjava. 4. ARCET J02E — brusilec, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece, pavšalna odškodnina 512,80 din, sodna izterjava, enkrat neopravičeno izostal z dela, zamudil na delo in predčasno zapustil delo (že bil v postopku). 5. RADOVANOVIČ JOVO — brusilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 426,20 din, sodna izterjava. 6. MIHEV MARJAN — brusilec, predčasno odšel z dela 1 uro, pavšalna odškodnina 35,40 din, sodna izterjava. TOZD SGV 1. KLEMENC MIRAN — rezkalec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.043 din, plačal. 2. ŠTRUC MIRAN — ključavničar, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 914,60 din, plačal. TOZD ENERGIJA 1. LESJAK SILVO — skladiščnik, neopravičeno izostal z dela I dan in 4 ure, javni opomin, pavšalna odškodnina 592,80 din, plačal. 2. GLAVAK STJEPAN — ključavničar, zamudil na delo 1 uro in 30 minut, pavšalna odškodnina 196,60 din, plačal. Skupna disciplinska komisija je izrekla še 9 opominov, 2 oprostila in 3 predloge za uvedbo disciplinskega postopka ustavila. Za pravno službo: Sonja Slemnik FILATELIJA FILATELIJA FtLATftUJA FILATELIJA F1LA JUBILEJ »BORBE« To pot gre za jubilej časnika »Borba«, ki letos proslavlja 60-letnico izida prve številke. Borba je od svojega nastanka naprej aktivno sodelovala v vseh revolucionarnih dogodkih pri nas kot glasilo partije in fronte, kot tolmač zgodovinskih ljudskih dejanj za svobodo in družbeni napredek. Ko je nadaljevala svoje poslanstvo iz obdobja pred vojno, je »Borba« ves čas NOB, kot je poudaril tudi tovariš Tito, imela veliko vlogo pri dviganju zavesti in zbiranju najširših ljudskih slojev v boju za svobodo, nacionalno enakopravnost in novo družbeno ureditev. Skupnost JPTT se priključuje proslavi Jubileja »Borbe« in je za 19. februar pripravila priložnostno znamko za 3,50 din, za katero je likovno rešitev izdelal Dušan Lučič, ki je na znamki prikazal glave prvih številk »Borbe«, izdaje iz leta 1941 in današnje izdaje tega našega dnevnika. Znamka je tiskana v dvobarvni ofsetni tehniki v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v prodajnih polah po 25. K tej znamki pa je še pripravljen priložnostni ovitek prvega dne FDC. ZANIMIVOSTI Delovna organizacija za izdajo in promet poštnih znamk »Jugomarka« je za svojo letošnjo čestitko uporabila reprodukcijo priložnostne znamke za 13 dinarjev iz serije »Flora«, ki prikazuje žitno klasje, medtem ko je s priložnostno znamko za osem dinarjev s prikazom koruze in žigom »prvega dne« izdaje »Flora« še polepšala čestitko. Čestitke so oštevilčene in bodo predstavljale tudi svojevrstno filatelistično celoto. Na vprašanje italijanske filatelistične revije »Le Coleonista«, za izbiro najlepše znamke pri nas za minulo leto 1981 se je skupnost JPTT opredelila za priložnostno znamko ob 30-let-nici samoupravljanja pri nas, pravzaprav za priložnostno izdajo, posvečeno 3. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. Gre za vrednost za 3,50 dinarja, katere motiv je obdelal Dušan Lučič, natisnil pa jo je zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. S to znamko sodeluje skupnost JPTT v mednarodni žiriji za izbiro najuspešnejše znamke v letu 1931. TEMA JUGOSLAVIJA V dveh sosednjih državah, na Madžarskem in v Bolgariji, so pred kratkim izročili v prodajo izdaje, ki po svojih motivih spadajo tudi v jugoslovansko temo. V obeh primerih gre za izdaje, posvečene donavski komisiji, pravzaprav njeni 125-letnicl. Madžarska izdaja ima serijo sedmih znamk ter en spominski blok, ki je skupaj z znamko za dva forinta zlasti zanimiv za naše tematike. Na znamki za dva forinta je namreč prikazan motiv trdnjave Golubac in naše zastave, in sicer prejšnje serije, posvečene donavski komisiji (znamka za 1,5 forinta), tako da je ta tip motiva »znamka na znamki«. Na spominskem bloku za 20 forintov je prikazan zemljevid toka Donave in zastave podonavskih držav, prav tako jugoslovanska zastava, ki je četrta na drogu, kjer so države predstavljene od ustja do izvira. Spominski blok Bolgarije ima osem znamk z motivi rečnih ladij, marginalni privesek s stiliziranim tokom Donave ter osem zastav podonavskih držav. Med njimi je tudi naša, zato je ta spominski blok ali pola prav tako nujen za temo »jugoslavika«. f. u. IBDR ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se sodelav-cem TOZD jeklolivarna in 00 sindikata iskreno zahvaljujem zi darilo in izkazano pozornost. Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov. Franc Praprotnik ZAHVALA KOROŠKI KINEMATOGRAFI V MARCU IN APRILU Koroški kinematografi Crna, Mežica, 2erjav, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd In Slovenj Gradec bodo predvidoma predvajali v marcu in aprilu naslednje filme: DIAMANTNI REZ, ameriški triler — do 7. 3. RAZKOŠJE V TRAVI, ameriška ljubezenska drama — do 8. 3. ZADNJI OBJEM, ameriški triler — do 9. 3. RAZBIJAČ, ameriški akcijski film — do 10. 3. OBETAVEN FANT, domača drama — do 21. 3. DERSU UZALA, sovjetska drama — 1. do 7. 3. LEGENDA O KASTERJU, ameriški vestern — 1. do 14. 3. SEKS KLINIKA, nemška erotična komedija — 3. do 16. 3. LEDENI PEKEL, ameriški pustolovski film — 3. do 17. 3. PLAČANI LJUBIMEC, italijanska komedija — 4. do 16. 3. TOM IN JERY OSKARJA, ameriška risanka — 5. do 18. 3. VRNITEV V ŽIVLJENJE, ameriška psihološka drama — 6. do 21. 3. NOVINAR, domača drama — 8. do 15. 3. PLAVA LAGUNA, ameriška melodrama — 9. do 23. 3. NORČIJE RACMANA JAKE, ameriška risanka — 10. do 17. 3. MALO MESTO V TEKSASU, ameriški pustolovski film — 10. do 31. 3. SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA, nemški vestern — 12. do 28. 3. SMRT NA MEJI, ameriški kriminalni film — 16. do 31. 3. TIGER NAPADA, hongkonŠki karate film — 16. do 31. 3. DESETKA, ameriška komedija — 17. do 31. 3. DEKLETA GREDO V MtlNCHEN, nemška komedija — 19. 3. do 4. 4. NE JOCl, PETER, domači otroški film — 22. do 25. 3. BERLIN KAPUT, domača vojna drama — 23. 3. do 5. 4. SEDEM VELIČASTNIH BORB, hongkonŠki karate film — 24. 3. do 14. 4. BANOVIC STRAHINJA, domača zgodovinska drama — 26. 3. do 11. 4. BRUCE LEE SUPER ZVEZDA, hongkonŠki karate film — 28. 3. do 8. 4. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, int. 304 Tiska CGF Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Ob odhodu v pokoj se naj iskre-neje zahvaljujem sodelavce® TOZD rezalno orodje za trajno spominsko darilo kot tudi OOS z! izkazano pozornost. Karel Brložnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavce® TOZD rezalno orodje Prevalje i* OO sindikata za izkazano pozo® nost in prejeto darilo. Vsem želim še mnogo srečnU delovnih dni in delovnih uspehov Filip Pačnik — — ZAHVALA Ob izgubi drage mame in sta® mame Helene Pori se vsem, ki s° jo pospremili na njeni zadnji p® ti, iskreno zahvaljujemo. Še p® sebej hvala sosedoma Angelci T® šek in Rozaliji Kušej ter g. župni' ku za poslovilne besede. Hčerka Antonija s sinovi Berna® dom, Karlom in Romanom ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drag® ga, tragično preminulega Jože® štruca se iskreno zahvaljujem0 vsem, ki so ga pospremili na nj® govi zadnji poti. Hvala tudi pe® cem in godbi, govorniku Rol® Gorenšku za poslovilne besede te* g. župniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo izrekamo K® roški kmetijski zadrugi — TOZ® TRATA za izkazano pomoč. Zena, sinovi, ata, mama, bratje ® sestre ZAHVALA - - -< Ob izgubi dragega sina, očet® moža in dedka Filipa Gutovni® se iskreno zahvaljujemo vsem S® rodnikom, prijateljem, znance® in sosedom, ki so darovali vel® in cvetje. Posebno se zahvaljuj0! mo TOZD stroji in deli, TO Z J mesnina Dravograd in TOZ® energija za darovane vence ^ pomoč. Zahvala tudi Pihalnem11 orkestru ravenskih železarjev žalostinke in gospodu kaplanu pogrebni obred. Hvala vsem, j! ste ga spremljali na njegovi za<*' nji poti. Žalujoči: mama, žena Lenčka, sjj Peter in hčerka Elica z družina®1 ter drugo sorodstvo Konjiček (prašiček) našega kovača ► Fotografije za to številko s! prispevali: S. Jaš, L. KrivogrO1 F. Rotar, Z. Strgar in oddelek * informiranje.