DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! Pred nami je spet praznična številka glasila.Vnjej se vsako leto spomnimo vseh dosežkov v občini, uspešnih učencev in zaslužnih občanov, ki kot posamezniki ali skupina prispevajo svoj delež k razvoju in lepšemu življenju v naši občini. V sklopu občinskega praznika se tudi letos odvija veliko prireditev, na katerih se lahko družimo, spoznamo kaj novega, si popestrimo poletne dni in se obogatimo s kulturnimi drobtinami. Najbolj praznično bo na slavnostni seji, ki bo pred Osnovno šolo Grad, saj bo svojemu namenu predana energetsko prenovljena šola. Gotovo bo to všeč vsem učencem šole in staršem, ki svoje otroke zaupajo v ta hram učenosti. Uspešni učenci bodo za svoje uspehe od občine prejeli knjigo, kijih bo dodatno obogatila z znanjem. Nagrajeni bodo tudi zaslužni občani, društva in podjetniki, ki jih v tem glasilu predstavljamo. Prav tako lahko v glasilu preberete šestnajstletno pot naše občine in dosežke, ki jih je občina na tej poti dosegla in uresničila ter tako prispevala k razvoju naše male, a infrastrukturno, kulturno in turistično bogate občine. Ideje pa razvijamo že naprej v upanju, da bomo še naprej z veseljem in vdano skupaj delali ter skrbeli za razvoj in promocijo našega kraja, saj je poln bogastva in zanimivih zgodb, skrivnosti in znamenitosti. Poletni dnevi naj vam minejo veselo in v dobri družbi. Vzemite si tudi nekaj dni počitka in odklopa od vsakodnevnih skrbi in naglice. Imejte se lepo, napolnite se z energijo za nadaljnje delo in doseganje ciljev. Po praznikih bomo že vsi zrli v pričetekjeseni, ko bomo pričeli pobirati sadove. Naj bo jesen pisana in bogata, da bo poplačano naše delo. Danijela Krpic glavna in odgovorna urednica INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 41,7. avgust 2014. Glavna in odgovorna urednica: Danijela Krpic. Uredniški odbor: Mateja Knap, Nino Gumilar, Doris Troha, Tadeja Raj bar, Tatjan a Grah, Suzana Farič, Melita Ficko Sa pač, A loj z Tuške ¡.Fotografije v g lava h: Danijela Krpic. Na slovnica: Arh iv Obči ne G rad, Danijela Krpic. Grafična priprava, prelom: Tiskarna aiP Praprotni k. Tis k: Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada: 850 izvodov, leto izdaje: avgust 2014. Glasilo ni naprodaj-vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172,9264 G rad, tel.: 02/551 88 80, e-pošta: tajnistvo@obcina-grad.si. Glasilo je dostopno tudi na spletni strani Občine Grad: http:// www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Spet praznujemo občinski praznik in pregledujemo prehojeno pot ter dosežke, ki smojih uspeli realizirati v preteklem letu. Šestnajst let mineva od tistega poletja, ko je bila v drugi fazi reforme lokalne samouprave ustanovljena tudi Občina Grad. Mnenja, ali seje upravičeno odcepila od skupne občine Kuzma, so bila deljena takrat in so deljena še danes. Celo več. Stranke, ki so največ storile, da Občine Grad ne bi bilo, se danes najbolj zavzeto potegujejo za svetniška in županska mesta v naši občini. Ljudje imajo pač kratek spomin in oprostijo tudi največje zablode. No, še bolj kot šestnajsti rojstni dan Občine Grad pa je pomembna 800-letnica prve pisne omembe gradu Lyndwa (današnji grad Grad). Prva omemba tega imena sicer sega že v leto 1208, a »strokovnjaki« z gradu Grad osporavajoto letnico kot najzgodnejšo z razlago, da se poimenovanje Lyndwa ne nanaša na sam grad (stavbo), ampak samo na posestvo, ki pa je takrat obsegalo polovico Prekmurja ali pa še kaj več.Tudi če se strinjamo, da sega prva omemba gradu (Castrum Lyndua) v leto 1214, pa pogrešamo kakršno koli iniciativo s strani upravljavcev gradu, da se ta častitljiva obletnica vsaj omeni, če ne že dostojno obeleži. S takšnim odnosom do slavne in predvsem dolge zgodovine seveda ne kažemo pravega odnosa do naše preteklosti. Z destruktivnim in omalovažujočim dojemanjem sedanjosti pa si verjetno tudi kakšne svetle prihodnosti ne zaslužimo. Ali pa vsaj tisti ne, ki jim je vseeno, da smo nekoč na geografskem zemljevidu Evrope nekaj pomenili in ne razumejo, da samo z drugačnostjo in nadpovprečnostjo lahko postaneš zanimiv; za sedanjost in prihodnost. Sicer je res, da so časi težki, kot so že tolikokrat bili. Ampak prema-gajojih tisti, ki ostajajo aktivni, ki se borijo in verjamejo v napredek. Zato kljub težavam z denarjem obnavljamo osnovno šolo, asfaltiramo in saniramo ceste, dograjujemo zadnje metre vodovodnega omrežja, urejamo pokopališča in mrliške vežice ter kolesarske poti. Ob tem pa verjamemo, da nam bližnja in daljna preteklost nalaga, da storimo za svojo občino in svoje občane še nekaj več: postavimo Občino grad na zemljevid Evrope, kjer je nekdaj že bila. Zato smo se trudili z obnovo gradu Grad, zato smo se trudili za odmevne prireditve, kot je bila Noč čarovnic, zato smo ustvarili Doživljajski park Vulkanija. Da bi odgovorili vsem tistim, ki so ali še mislijo, da samostojna Občina Grad ni upravičila svojega namena. Vaš župan Daniel Kalamar 2 Občina Gracl 14. OBČINSKI PRAZNIK Občina Grad praznuje 14. občinski praznik. Praznovanje se je pričelo z 19. julijem in bo trajalo do 17. avgusta 2014. V času občinskega praznovanja se odvijajo številne prireditve od športnih, kulturnih, gasilskih do raznih praznovanj. Občina bo tokrat praznovala občinski praznik v nedeljo, 10. avgusta, pred Osnovno šolo Grad. Na slavnostni seji Občinskega sveta bodo podeljena naslednja občinska priznanja: • zahvalna plaketa Gasilski zvezi Grad za pomoč pri žledu, • zahvalna plaketa Društvu upokojencev Grad za dolgoletno uspešno delovanje, • zahvalna plaketa zaslužnemu občanu Ernestu Ferku, • priznanje uspešnemu podjetniku v občini, Štefanu Gjergjeku, • priznanje za 60 let obrti Mizarstvu Fujs iz Motovilcev, • priznanja uspešnim učencem OŠ Grad. Obdarjene bodo tudi vse mamice, ki so v letu 2013 povile novorojenčke v naši občini. Svojemu namenu bo predana prenovljena Osnovna šola Grad, ki je letos doživela energetsko sanacijo. Operacijo delno financira Evropska unija v višini 290.092,33 EUR, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Celotna vrednost projekta znaša 443.82)4,41 EUR. Izvajalec del, izbran na javnem razpisu za oddajo javnega naročila,je podjetje Gradbeništvo Milan Pintarič s.p.,Spodnja Ščavnica 32,9250 Gornja Radgona. Nadzor nad izvedbo del pa je imelo podjetje Pons Jože Šadl s.p. Letos se nadaljuje tudi izgradnja vodovoda v Radovdh, katerega vrednost znaša 35.000 EUR. Izvaja se tudi dozidava mrliške vežice v Kruplivniku v vrednosti 19.189,33 EUR. V septembru se bodo začela dela v okviru investicijskega vzdrževanja cest in sicer JP 697510 Bajna -Grad, JP Vogrinčič - Kardoš, JP 697930 Motovilcl, JP 697480 Mlinarovvrej -VidonciJP 697630 Žekšova cesta. Občina Grad je koordinator projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem B, ki se izvaja v 12 pomurskih občinah: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. Projekt se bo zaključil v letu 2015 in je sofinanciran iz Kohezijskega sklada. Vrednost celotnega projekta znaša 49,5 milijona evrov. V občini Grad seje v okviru tega projekta zgradil vodovod od črpališča Grad do meje z občino Kuzma v dolžini 1.122 m. Občinska uprava Energetska sanacija osnovne šole pri Gradu (foto: Danijela Krpic) NOVA LEPOTICA V PČRGI Množica ljudi se je nedeljskega dopoldneva igji zgrinjala in se veselila pomembne pridobitve majhnega kraja, ko se je po dolgih letih »tiščanja« v stari grajski pristavi pri Gradu odpirala nova šola. Nova lepotica v Porgi, ki je kot goba po dežju v enem letu zrasla na naj lepši lokaciji v središču vasi. Z leti se je njena dokončna zunanja in notranja podoba večkrat spreminjala (dograditev telovadnice, vrtca, računalniške in gospodinjske učilnice, prenova jedilnice, kotlovnice, podov, instalacij, strehe telovadnice...), a ne glede na množice izšolanih učencev, je dolgo časa ostajala v »odlični formi«. In danes to zopet je! Po temeljiti energetski sanaciji - zamenjavi oken in vrat, izotermnifasadi, s prehodom na biomasno kurjavo... lahko s ponosom zatrdimo, da imamo pri Gradu zopet novo šolo. EJo leta 1971 je vzgojno-izobraževalno delo pri Gradu potekalo v stari šolski zgradbi v zgornjem delu Grada, kije bila stara In pretesna za takratno število učencev.Tudi zahteve vzgojno-izobraževainega dela so narekovale novogradnjo. Do gradnje pa je prišlo predvsem po nekajletnih prizadevanjih tedanjega ravnatelja Janka Kondriča, šolskega kolektiva in številnih občanov, ki so zahtevali boljše delovne pogoje za svoje učence in delavce šole. Prizadevanja so obrodila sadove v tekmi z nekaterimi drugimi kraji, ki so si prav tako želeli novo šolo. V začetku so si načrtovalci nove šolske zgradbe prizadevali, da bi bilo šolsko poslopje v gornjem Gradu, kjer bi staro zgradbo podrli in jo delno razširili v grajski park. Ta pa je bil pod zaščito Zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Maribora. Ker je bil del ljudi za gradnjo v zgornjem Gradu, del pa za gradnjo v spodnjem delu vasi, je o tem odločila republiška komisija, ki sije ogledala tukajšnje šolske razmere in presodila, da se šola pri Gradu Občina Grad 3 zgradi prioritetno in to v spodnjem delu vasi, ki ga ljudje že od nekdaj imenujejo Porga. Ker v spodnjem delu ni bilo na razpolago državnega prostora, seje Občina Murska Sobota dogovorila z gračko župnijo glede prodaje parcele, na kateri bo zgrajena nova osnovna šola. Po opravljenih formalnostih seje leta 1970 začela gradnja sedanje šole, ki je bila končana v letu 1971. Šolo je gradilo gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora. Dela do otvoritve sicer še niso bila v celoti končana, saj je bila okolica še povsem neurejena, manjkalo pa je tudi kar nekaj opreme. Temelji nove šole v Porgi (foto: arhiv OŠ Grad) Predsednik g-članskega gradbenega od bora je bil g.Matija Žižek, od leta 1991 ravnatelj na OŠ Grad. V začetku je bila mišljena telovadnica v izmeri 26 x 14 metrov, kar pa ni zadovoljevalo kriterijev za izvajanje nekaterih športnih iger. Na predlog gradbenega odbora je tako Občina Kuzma sprejela dokončni sklep o izmeri telovadnice v merilu 30 xi8 metrov z manjšo tribuno, za kar si zasluži posebno pohvalo s strani vodstva osnovne šole. Slavnostna otvoritev telovadnice, ki soji prisostvovali visoki državni gostje, med njimi tudi takratni šolski minister dr. Slavko Gaber, je bila 26. oktobra 1997. Gradnja nove telovadnice ob šoli leta iggj (foto: arhiv OŠ Grad) Množica domačinov se zgrinja proti novi šoli na otvoritev oktobra 7971 Slavnostna otvoritev šole pri Gradu je bila 17. oktobra 1971 ob občinskem prazniku takratne Občine Murska Sobota. Na slovesnosti seje zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi tudi številni gostje. Otvoritveni trak je prerezal dr. Vladimir Bračič, član republiške skupščine. Šola je pripravila bogat kulturni program in razstavo otroških izdelkov.To je bila velika pridobitev za učence, starše in učitelje, saj so se zavedali, da bo delo v novih učilnicah kvalitetnejše, bolj varno in zdravo. Šola je dobila ime po narodni herojinji, dr. Anici Rotdajč. Žal pa takrat ob novi šolski zgradbi ni bila zgrajena telovadnica, karje močno oviralo vzgojno-izobraževalno delo. Tako seje v drugi polovici leta 1995 prvič sestal gradbeni odbor za izgradnjo prizidka k OŠ Grad, v okviru katerega bi šola pridobila telovadnico, vrtec, gospodinjsko učilnico in računalniško učilnico. Gradnja vrtca pri OŠ Grad leta 2000 foto: arhiv OŠ Grad) Vzporedno s telovadnico pa seje gradil tudi prizidek vrtca, gospodinjske učilnice in računalniške učilnice, ki pa je žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nekoliko zastal. Dela so se ponovno začela v šol. letu 1999/00 in se tudi hitro končala, saj je vrtec z enim oddelkom začel delovati že s šolskim letom 2000/01. Slavnostna otvoritev vrtca je bila 30. septembra 2000. V šolskem letu 2000/01 je OŠ Grad s pomočjo občine konkurirala na republiškem natečaju za izgradnjo računalniškega omrežja in bila izbrana. Tako imajo sedaj učenci na voljo sodobno računalniško učilnico, v kateri pa si vodstvo šole želi še več zmogljivejših računalnikov. Tekom šolskega leta 2010/11 so razne inšpekcije naložile s svojimi odločbami odpravo pomanjkljivosti na objektu OŠ Grad. Financiranje obnovitvenih del je bilo s strani Občine Grad.Tako so v mesecu avgustu 2011 potekala obnovitvena dela na šoli. V tem času so bile zamenjane 4 Občina Gracl vse električne inštalacije in svetila v starem delu šole in zamenjani vsi podi, ki so vsebovali sporni azbestni material. Na polovici strehe nad telovadnico je bila izgrajena sončna elektrarna, medtem ko seje drugi del strehe obnovil šele na začetku letošnjega šolskega leta. V letu 2008 pa seje pričela še obnova in izgradnja travnatega igrišča pri OŠ Grad. Prejšnje igrišče je bilo ob izgradnji telovadnice v letu 1997 zasuto z različnimi materiali. Učenci tako niso imeli kar 13 let primernega igrišča. Igrišče stoji na zelo zahtevnem terenu (ilovnat in moker teren), tako daje bilo potrebno ogromno zemeljskih del zaradi odvajanja vode, obenem so se položile tudi cevi za morebitno elektrifikacijo igrišča. Cilj tega projekta je bil, da bi lahko učenci čim prej uporabljali igrišče za pouk in interesne dejavnosti. Ker šola ni imela na razpolago nobenih namenskih investicijskih sredstev, so se za sodelovanje dogovorili s Klubom malega nogometa Grad in DENGRAD-om (Gradbeništvom Denis Rajbars.p. Grad, Grad 1343).Tako je bilo kar nekaj skupnih delovnih akcij v jesenskem času, da seje igrišče lahko predalo svojemu namenu. Najtemeljitejša prenova Osnovne šole Grad pa seje gotovo zgodila letošnjega poletja. Občina Grad seje skupaj z vodstvom šole odločila za temeljito energetsko sanacijo, kjer gotovo izstopa izgradnja kotlovnice in prestop segrevanja na biomaso. Šola seje namreč doslej ogrevala na kurilno olje, ki pa je kot vemo, z leti postalo zelo potratno gorivo. Obenem so se s tem morala zamenjati tudi dotrajana okna in vrata, z izolacijsko stekleno volno seje obložila fasada, zamenjala pa seje tudi dotrajana streha salonitk in kovine. Delaje izvajalo podjetje Gradbeništvo Milan Pintarič s. p. iz Spodnje Ščavnice. Obnova notranjosti šole leta 2011 (foto: arhiv OŠ Grad) Gotovo se da znotraj šolske stavbe odkriti in najti še marsikateri odslužen predmet oziroma prostor, ki se bo prej ali slej še moral prenoviti. A ne glede na manjše pomanjkljivosti,je šola dobila na videz s staro podobo »nov izgled«. Naj bo topel, drugi dom še naprej mnogim našim generacijam, ki bodo tako kot mi z veseljem trdili, da smo imeli in imamo svojo šolo. Šolo, kjer nam ni bila pomembna samo zunanjost, ampak vrednote in znanja, ki so nam ostala. »Od zunaj lepo štrihana, od znotraj z znanjem šikana«. Nino Gumilar Viri in literatura: Bilten OŠ Grad ob temeljiti sanaciji šole, 2014 PRIZNANJA OBČINE GRAD Na 35. redni seji Občinskega sveta Občine Grad (4.julija 2014) je bil sprejet sklep, da se letos ob občinskem prazniku podelijo zahvalne plakete Gasilski zvezi Grad, ki je nesebično priskočila na pomoč od žleda prizadetim krajem na Notranjskem, Društvu upokojencev Grad, ki že vrsto let uspešno deluje v različnih, tudi dobrodelnih akcijah ter združuje in bogati življenja starejših ljudi v celi občini, zaslužnemu občanu Ernestu Ferku za dolgoletno požrtvovalno delo v takratni krajevni skupnosti Grad in Mizarstvu Fujs iz Motovilc ev, ki letos praznuje 60 let obrti. Pravtakoje bil sprejet sklep, da občinsko priznanje za naj kolektiv oz. uspešno podjetje prejme Štefan Gjergjek z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki uspešno širi svoje delo na področju sadjarstva, predelave sadja in alternativnega pridobivanja električne energije, ter da se nagradijo vse mamice iz naše občine, ki sov letu 2013 rodile. Nagrajena društva in občani bodo plakete in priznanja prejeli na slavnostni seji. V glasilu pa vam predstavljamo prehojeno pot Društva u pokoj e n cev G ra d, Mizarstva Fujs, delo gasilcev ter prejemnike občinskih priznanj. Danijela Krpic ŠE SMO TU! - DRUŠTVO UPOKOJENCEV GRAD Smo generacija v tretjem življenjskem obdobju, združeni v Društvu upokojencev Grad. Društvo združuje člane starostne skupine okrog 80-tih in tudi veliko mlajše.Trenutno nas je 216. Na ustanovnem občnem zboru novembra 1998 pa nas je bilo le 28. Število se sicer iz leta v leto spreminja, ko eni odhajajo, vendar se vsako leto vključujejo spet novi, zadnja leta predvsem tisti, ki se vračajo z dela v tujini. Pa pojdimo od začetka. Z ustanovitvijo občine pri Gradu je gospa Elizabeta Klement dejala: »Če imamo občino, moramo imeti tudi društvo upokojencev!« Do takrat smo bili sekcija DU M. Sobota. Med prvimi smo pobudo podprli: Jože Štesl, Jože Volf, Jožef Bežan, Petar Stošič, Kristina Marič in še nekateri. Pripravili smo vse potrebno in že 14. novembra 1998 sklicali ustanovni občni zbor. Bilo nasje malo,toda Energetska sanacija šole leta 2014 (foto: D. Krpic) =- Občina Grad 5 začeli smo z delom in število j e hitro naraščalo, za kar je Imel veliko zaslug Štesl - tako smo mu rekli, bolj domači pa kar Džouži. V prvem odboru smo več mandatov bili predsednik Jožef Beža n, tajnik Kristina Marič in blagajnik Jože Štesl. Ostali člani upravnega odbora so bili: Petar Stošič, Frida Krpic, Ernest Sukič, Marija Kerec, Ernest Zrim, Julijana Mihalič in Jože Volf.Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Marjeta Juhnov, Alojz Žokš in Štefan Krenos. Pa še disciplinsko komisijo smo izvolili, to so bili Elizabeta Klement, Franc Rac in Marija Bokan. Od navedenih članov odbora jih šest več ni med nami, prehitroso odšli.Skupno pa je umrlo 86 naših članov. Izpraznjene funkcije v upravnem odboru so nadomestili: Anica Kuzmič kot blagajnik, za njo pa Dragica Hujl, funkcijo predsednika pa je prevzel Anton Kavar. Upokojenci v Budimpešti maja 2001 (foto: arhiv Dragice Hüll) In zakaj smo hoteli imeti svoje društvo? Ker nismo imeli nekega jedra, okrog katerega bi se zbirali. M. Sobota je daleč, pa tudi počutili se nismo tako domače, kot bi radi. Ob vstopanju v jesen življenja namreč postajamo zelo hitro tudi sami ob večerih, vse pogostejša so obdobja, ko se počutimo malodušne, nekako prazne, predvsem pa osamljene. V takih trenutkih rabimo nekoga za družbo, nekoga, ki nas povabi na klepet, srečanje, izlet in hitro so vse tegobe ozdravljene. Iz tega lahko sklepamo, da rabimo tako društvo in da smo ga sprejeli za svoje. Že ob naslednjem občnem zboru smo lahko povedali, daje prisotnih 91 od 173 članov. Torej smo v kratkem času postali najštevilnejše društvo v občini, in to nekaj pomeni. Na zbor prav gotovo nismo prišli zaradi bograča, pač pa zato, ker nam je lepo, če se srečamo, če smo skupaj in lepo nam je, če kam gremo, si kaj povemo, skratka srečni smo, če smo zdravi, da lahko pridemo skupaj, pa četudi je to samo občni zbor. Ker smo čedalje bolj postajali kot velika družina posameznikov različnih profesij, približno iste starosti z enakimi potrebami, smo se trudili, da se približamo željam čim večjemu številu. Začeli smo z organizacijo izletov. Programe je pripravljal upravni odbor in vsako leto smo bili na štirih izletih in enem srečanju Upokojenci na Koroškem julija 200g foto: arhiv Dragice Hüll) društev upokojencev vse Slovenije. Odkar so ta ukinjena, pa se udeležujemo regijskih srečanj. Poleg izletov vsako leto organiziramo piknik in srečanje ob zaključku leta, zadnja leta pa Martinovanje. Več članov hodi k telovadbi v šolsko telovadnico, imamo tudi nekaj pohodnikov in več razstavljavcev ročnih del. Vse stroške izletov, piknikov in drugih srečanj nosijo posamezniki sami, kljub malim penzijam. Pač znamo šparati, saj smo se tega naučili že v mladih letih in šparali smo celo življenje. To pač zna naša generacija. Dejavni smo tudi na drugih področjih. Omembe vredno je tudi zbiranje podpisov in to za ohranitevjavnega zdravstva, za kar je bila dana pobuda že leta 2007. Podpisovali smo na občnem zboru 18.februarja 2007 in zbrali 120 podpisov. Letos pa smo želeli, da bi nam Uprava Ljubljanske banke pustila podružnico pri Gradu in spet smo se lotili zbiranja podpisov. Mnogo ljudi nas je podprlo pri pobudi za ohranitev banke, saj smo zbrali 503 podpise, vendarje bilo vse zaman. Še posebej pa smo pozorni na naše 80-letnike.Te počastimo z malo pozornostjo na naslednjem občnem zboru po dopolnjenem 80. letu. Vsekakor pa se program našega dela ne nanaša le na družabna srečanja, pač pa vključuje tudi vsakoletne dobrodelne akcije. Tako se vsako leto udeležujemo očiščevalne akcije v naši občini. Ena pomembnejših akcij pa so obiski naših vrstnikov v domovih ostarelih. Trenutno obiskujemo 21 oskrbovancev v petih domovih in to v Rakičanu 8, pri Svetem Juriju 5, v Kuzmi 6, v Radencih 1 in v Lukavcih 1. Obiskovalci so v domovih vedno lepo sprejeti, obiskani pa izredno veseli obiska, vidno ganjeni in zadovoljni z vsem, kar jim prinesemo ter hvaležni za lepe želje in dobro počutje. Sredstva za nakup daril za oskrbovance v domovih dobimo od občine, kakor tudi za avtobusni prevoz naših članov na srečanja upokojencev. Hvaležni smo članom komisije za dodeljevanje sredstev društvom za prejeto dotacijo, saj sicer te dejavnosti ne bi mogli opraviti. Hvala vsem članom upravnega odbora za vaš prispevek pri delovanju društva, nadvse hvaležni pa smo našemu izletnemu predsedniku gospodu Jožefu Bežanu, ki je vodil društvo z vso predanostjo, odgovornostjo in prijateljskim odnosom do vseh. Pepi, radi smo te imeli kot predsednika, kot prijatelja pa te imamo še vedno. Veseli smo, da si ostal član društva in da se nam pridružiš, koti zdravje to dopušča. Hvala ti za vse! 6 Občina Gracl Člani DU Grad med varovanci v Rakičanu, decembra 20oy (foto: arhiv Občine Grad) Hvala tudi g. županu, ki nas pozdravi na vsakem občnem zboru in najde vedno kaj pozitivnega, da nas pohvali, zaželi dobro počutje in še veliko druženja. .Mlade člane društva pa vabimo, da se vključijo v delo društva s svojimi predlogi in novimi zamislimi tudi na drugih področjih poleg že uveljavljenih. Kristina Marič ERNEST FERKO -ZASLUŽNI OBČAN Vsak posameznik v našem življenju pusti velik in unikaten pečat, pa naj si bo to na osebni ali poslovni poti. Velik pečatje za vas Dolnji Slaveči, kakortudi za KS Grad pustil gospod Ernest Ferko. Že v mladostniških letih je bilo njegovo življenje razgibano in odgovorno. Takoj po služenju vojaškega roka ga je pot vodila na Dunaj v Avstrijo, kjer je svoje življenje tkal in dograjeval na področju poslovodje, katero šolo je naredil leta 1961. Po štirih letih dela v tujini seje vrnil domov in začel graditi svojo prihodnost na rodnih tleh.Od leta 1974-je namreč začel delovati na področju kmetijske in gradbene trgovine. Ustanovil je trgovino v svojih prostorih. Tako je od leta 1974 na Dolnjih Slavečih poslovala kmetijska zadruga. Avse to so bile le malenkosti, po katerih poznamo Ernest Ferko (foto: M. Knap) še danes gospoda Ernesta. Poleg odgovornosti vtrgovini in v osebnem življenju, saj je vzgajal štiri otroke, seje zavzel tudi za ljudstvo. Veliko vlogo kakortudi pomen je nosil v Krajevni skupnosti Grad.Ta seje ustanovila v sedemdesetih letih in začela krmariti praktično iz nič. Sredstev za naše območje je bilo malo, zato so se morali boriti na vse pretege. Svojo borbenostjo nedvomno tu pokazal on. Leta 1975 je nastopil kot vaški predsednik in to funkcijo opravljal do leta 1979. Svoj vložekje iz leta v leto nadgrajeval in se tako leta 1983 zavzel za celotno KS Grad. Imenovanega leta je nastopil kot predsednik KS Grad in to delo vestno in odgovorno opravljal polnih deset let. Z letom ig93jedelo predsednika opustil, a le z namenom, daje začel občane zastopati kot svetnik in sicer v letih 1994-1998. Lahko se le ozremo nazaj in prelistamo dela, ki so nastala pod njegovim okriljem. Že v zgodnjih sedemdesetih letih so se borili za izgradnjo telovadnice, a zaradi višje sile so morali sredstva odstopiti dvojezični šoli v Dolencih, nakar niso več mogli kar na hitro in z lahkoto priti vsistem sofinanciranja. Az veliko truda so prikorakali tudi dotega, karje bila za gotovo ve lika pridobitev za takratno občino. Potem so začeli razmišljati in načrtovati vedno več, kljub majhnim sredstvom, ki sojih bili deležni s strani občine Murska Sobota. Bili smo namreč zelo slabo razvita krajevna skupnost. In ravno pod vodstvom imenovanega so se stvari začele spreminjati. Pod njegovim vodstvom so enotno sklenili, da se bodo odpovedali vsem sejninam in delali honorarno. Njihovo delo je tako skozi vsa leta potekalo brez plačila. Hoteli so priskrbeti čim manjše stroške, da so se lahko kot KS čim bolj razvijali.Tako seje začela izgradnja cest. Modernizacija občinskih cest seje izvajala od leta 1991 naprej, in sicer ceste Serpentina-Grad-Kuzma, Beli križ-Kruplivnik-Vadarci,vas Motovilci, Vidonci Grad. A to je bil le povod za naprej. V tem času seje začelo močno razvijati tudi gospodarstvo in s tem je postala potreba po močnejši elektriki vedno večja. V teh desetih letih seje tako okrepila moč elektrike po vseh sedmih vaseh KS Grad. Narejenih je bilo okrog 20 pomožnih transformatorjev. Vsemu temu je sledila izgradnja cest, kjer moramo poudariti, da je ljudstvo v veliki meri poskrbelo za napredek v KS Grad. 90% truda, finančnih sredstev in pomoči so vložili občani sami. Veliko seje namreč moralo narediti v lastni režiji, ročno- potrebne je bilo tako rekoč ogromno delovne sile.Tako lahko povemo, da so na lastnih žuljih prišli do razvitosti. In ko so ceste dobivale svoj odtenek, seje vse začelo le še nadgrajevati. V vsej okolici seje že telefoniralo, zato so tudi tu močno razmišljali o izgradnji telefonskega omrežja. In ta želja je doprinesla tudi rezultate. Med leti 1985 in 1988 so se uredili papirji in naredila izgradnja prve telefonske linije v KS Grad. Gospod Ernest je moral prevoziti ogromno kilometrov, da seje vse izšlo pri tem projektu. Kandidatov za telefonsko omrežje je bilo ogromno, a zaradi moči na agregatih je bil priklop omejen. Na centralo so lahko priklopili 200 uporabnikov. S to linijo so zaključili leta 1988. Čez čas so se potem nadgrajevale centrale in vključevali novi uporabniki. Investi- Občina Grad 7 cija za teje bila zelo velika, In za veliko ljudi zelo težka, sploh za tiste, ki so se preživljali le s kmetijstvom. Seveda pa so se posvečali tudi ostali izzivom. V teh letih se je močno okrepila tudi gasilska dejavnost, saj je KS delno poskušala in se trudila,da so se gasilska društva lahkoširila. Narejeno je bilo torej veliko, čepravje bilo veliko bridkih in trnjevih poti. Svojo delovno in vodstveno pot v skupnosti je gospod Ernest zaključil leta 1998, v kar so ga delno prisilile tudi življenjske okoliščine. Po njegovih besedah lahko zatrdim, da je bila pot dolga in težka, predvsem pa trnjeva. Danes je manj aktiven zaradi bolezni, ki ga spremlja že nekaj let, a kljub vsemu spodbuja svojega sina, ki kuje njegovo pot tako na poklicnem delu kakor tudi v okviru občinskega sveta. Ob koncu pogovora s gospodom Ernestom mi je podal tudi svoje mnenje glede situacije v današnjem vladanju in gospodarstvu. Odločno je poudaril, da seje v preteklosti naredila tudi velika napaka, ko smo se ločili od Občine Kuzma. Po njegovem mnenju bi bili močnejši kot celota. Ob tej priliki bi se rad zahvalil celotni takratni ekipi, vaškim kurirjem in svetni kom, da so tako složno sodelovali in pozabili na ves čas in stroške. Sama pa bi mu v prihodnje zaželela le še obilo zdravja ter veliko dobrega v osebnem življenju. Mateja Knap ŠTEFAN GJERGJEK -USPEŠNI PODJETNIK O »Bašovem Pišteku« srno pred leti že pisali vglasilu, in da o nekom pišemo ponovno, lahko pomeni le nekaj dobrega. Dopolnilna dejavnost na kmetiji, predelava sadja in zelenjave seje pri Bašovih začela leta 1999, ko sta Štefan in njegova žena ostala brez službe. Na začetku je bilo to kot konjiček, najprej sušenje sadja, potem je sledila leta 2002 nabava strojev za predelavo sadja v sok. Štefan nam pove, da sije predelavo sadja v sok na začetku zamislil kot dejavnost, ki ne bo presegla meje sosednjih vasi. A nova ideja in kakovost pridelanega soka so kar hitro prinesli uspehe, in tako seje glas o njegovi predelavi začel širiti po naši deželi. Iz začetnih nekaj litrov soka na uro so v zadnjih letih prišli do 1200 litrov soka na uro. Sok delajo iz jabolk, breskev, grozdja in marelic. S svojimi izdelki se udeležuje tudi različnih ocenjevanj kakovosti. Prejeta priznanja tako govorijo o kakovosti in tudi inovativnosti izdelkov, kijih Štefan s svojo družino predela oz. pridela. Iz konjička oz. ideje je v nekaj letih zraslo pravo malo družinsko podjetje. Štefan pa sam zase pravi,da ni človek, ki bi spal na nekih lovorikah.Vedno razmišlja kje in kako bi se še kaj dalo narediti, zato seje leta 2010 odločil za izgradnjo sončne elektrarne ali drugače imenovane fotovoltarike. Prizna, da je o tem že dlje časa razmišljal, saj so računi za električno energijo bili zaradi njegove dejavnosti vrtoglavi, pa tudi zaradi mnenja, da seje treba čim bolj samo oskrbovati. Njegova sončna elektrarna ima moč 30 kW, energijo oddaja v sistem, za kar mu plačajo. Direktno električne energije sam za svoje potrebe ne odjema, ampak tako kot vsi mi plača položnico. Po izračunih naj bi se sama investicija povrnila v dobrih štirih letih. Štefan Gjergjek z družino foto: Maja Gjergjek) Tudi leto 20i4je leto novih investicij za Štefana in njegovo družino. Odločili so se za nakup nove avtomatske polnilne linije, katere vrednost je nekaj čez 70 tisoč evrov. Pri tem so se tudi prijavili na razpis za nepovratna sredstva, ki so namenjena razvoju podeželja. V ta namen so adaptirali celotne prostore, nova polnilna linija pa bo avgusta tudi predana svojemu namenu. Kapaciteta linije je 1500 litrov soka na uro. Pri tem rii potrebno tolikodelovne sile, sajjelinija avtomatska in po predvidevanju se bo celotna investicija povrnila nekje v osmih letih. Pri vsem tem pa Štefan poudarja dejsb/o, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi imel za sabo svoje družine, kije mnogo žrtvovala in vložila svojega dela, da so danes tu, kjer so. O nasledniku še ne razmišlja, otroci naj končajo šole in se zaposlijo vpoklicih, ki so ali jih bodo še izbrali. Zase hudomušno pravi, daje še mlad in čas, da bi razmišljal o nasledniku, še ni prišel. Njegovi cilji za naprej so zadržati oziroma povečati kapacitete predelave. Ker je predelava soka bolj ali manj sezonska, razmišlja o razširitvi asortimana, pri tem je govora o hladnem stiskanju olja, katerega že izvaja. Eden izmed dolgoročnih ciljev je tudi povezava v domačem okolju v smislu pridelave - predelave. Od ideje do uspeha je moralo preteči kar nekaj let, saj po Štefanovih besedah ne gre nič na silo. Vsaka ideja rabi svoj čas, da dozori in potem obrodi svoje sadove. Štefan, obilno »žetev« ti želimo! Doris Troha 60 LET MIZARSTVA FUJS Mizarska dejavnost je pri Fujsovih v Motovilcih 15 prisotna že 60 let, zato skorajda ni hiše v bližnji okolici, ki ne bi bila deležna njihovih storitev, pa najsi gre za notranjo ali zunanjo opremo doma. Prvotno je mizarstvo Fujs delovalo na naslovu Motovilci 39, kjerje bilo leta 1953 tudi uradno registrirano.Ob poroki pa seje njegov ustanovitelj Matija Fujs preselil na naslov Motovilci 15 in s tem prenesel na ta naslovtudi obrt. S pridnimi rokami je kmalu zgradil mizarsko delavnico, v kateri 8 Občina Gracl je izdeloval okna, vrata In razno pohištvo, pa tudi mrliške krste. V začetku je bilo delo v veliki meri ročno, z leti pa seje vedno bolj moderniziralo ob uporabi novejših orodij In strojev. Pri tem sta mu bila vveliko pomoč tudi sinova Drago In Stanko, ki sta se zavezala mizarski dejavnosti, poleg njiju pa generacije vajencev, ki so prve Izkušnje pridobivali ravno v njihovi mizarski delavnici. Leta 1988 je obrtno dejavnost prevzel sin Drago, ki je svoje mizarsko znanje Izpopolnjeval tudi z delom v tujini, zlasti v Rusiji In Jemnu. Kmalu je zaposlil še svojega brata Stanka, s katerim sta začela širiti dejavnost tudi čez mejo, zlasti v Avstrijo. Drago je kmalu pridobil tudi naziv mizarski mojster, leta 1998 pa tudi dovoljenje za poučevanje mizarskih vajencev.Tako sl je znanje In Izkušnje pri njih do zdaj nabralo že 35 vajencev. Po končani mizarski šoli seje v podjetju zaposlil še sin Jernej, nekaj let kasneje pa tudi nekdanji vajenec Leon Skledar.Tako so v podjetju danes štirje zaposleni. Mizarski mojster Drago Fujs s svojo ekipo: na njegovi desni sin Jernej, na levi brat Stanko in Leon Skledar (foto: arhiv družine Fujs) Mizarstvo Fujs se vedno bolj posodablja in pridobiva najsodobnejše stroje, kar mu omogoča lažjo in kvalitetnejšo proizvodnjo Izdelkov. V zadnjem času seje njihova dejavnost razširila tudi na širše slovensko področje, kjer so zlasti prepoznavni po svojih lesenih hišah — t.i. brunaricah. Eno od njih je možno občudovati tudi v Motovllclh. Marjanca Ferko Omahen pokazali take zobe, da marsikdo sploh ne pomni, da bi kdaj kaj takega že doživeli. Žled je ustavil življenja ljudi na Notranjskem. V objemu vejevja In zmrzali je dobesedno bilo vse, kar živi in se premika.Tirnice na železnicah niso dopuščale prometa, elektrika je ugasnila za več dni, drevesa In daljnovodi so padali pod težo žledu. Ljudje so bili odrezani od sveta. Da seje lahko življenje vsaj malo ponovno stabiliziralo, je bila potrebna pomoč veliko ljudi. Svojo vrednost so tudi tokrat v polni meri Izkazali gasilci. Gasilci iz vse Slovenije In tudi tujine so združili svoje moči In pomagali od jutra do noči, da bi čim prej vzpostavili normalne pogoje za življenje tamkajšnjih ljudi. Složnost In požrtvovalnost je dokazala tudi Pomurska regija, kije pomoč našim sodržavljanom ponudila 5.februarja 2014. Pomoč potrebnim je Iz Pomurja nudilo 215 gasilcev s 43 gasilskimi vozili. V pomoč In lažje delo so s sabo imeli 86 motornih žag, s katerimi so odstranjevali drevje, kije popadalo In zaprlo vsako pot In cesto. Veliko pomoč so prebivalcem na Notranjskem predstavljali agregati, ki so po nekaj dnevih brez elektrike marsikateremu olajšali življenje vsaj za tistih par ur, ko so se pomurski gasilci nahajali v njihovih krajih.S Pomurja so na pomoč odpeljali 57 agregatov. Seveda posadka pomurskih gasilcev ni mogla na pot brez naših gasilcev. Tudi naša gasilska zveza ni pozabila na osnovno vrednoto gasilca, nuditi pomoč pomoči potrebnim. Intervenciji seje pridružilo 8 gasilcev Iz naše GZ, ki so nedvomno bili vveliko pomoč. Pomagali so Knap Jožef Recek Stanko, Knap Damir In Knap Matej iz PGD Dolnji Slaveči, Gjergjek Štefan In Cor Robert Iz PGD Kovačeva ter Ficko Matej in Škerlak Sandi Iz PGD Vidoncl. Pod vodstvom poveljstva GZ Grad so se uspeli vzelo kratkem času organizirati In pripraviti na odhod na intervencijo. Vsekakor je za njihovo požrtvovalnostjo stala vsa ostala GZ Grad. Njihova enotnost, skladnost In razumevanje jim omogočajo, da uspešno sodelujejo pri vseh Intervencija h, vaja h, tečaj Ih In tekmovanjih.GZ Grad predstavlja pravi pomen gasilstva.To občutimo tudi vsi občani, za kar smo jim zelo hvaležni in bi lahko vsakemu posebej podelili zahvalno plaketo za njihov trud in delo. Zato se našim gasilcem lahko še enkrat zahvalimo za njihov pogum In srčnost, ki jo Iz dneva v dan delijo med nas. Za vse to jih bo počastila tudi občina Grad z občinskim priznanjem, kije le mala pozornost ob besedi »hvala«. Mateja Knap .= »n GASILSKI DOM ^ GASILCI POMAGALI PRI ŽLEDU Gasilsko zvezo Grad predstavlja sedem društev. S skupnimi močmi poskušajo kar najbolj pokrivati svoj prostor In ga ščititi pred nezgodami.Ob vsem delu, ki ga opravljajo v svoji občini, so gasilci na razpolago tudi vsem bližnjim In daljnim občinam ter zvezam po Sloveniji.To so dokazali tudi letos februarja, ko smo v Sloveniji doživeli vremensko katastrofo. Zimski zublji so nam Gasilci, ki sc pomagali na Notranjskem Občina Grad 9 OBČINA GRAD OB 16. ROJSTNEM DNEVU V SAMO ŠESTNAJSTIH LETIH JE IZ NEZNANE GORIČKE KRAJEVNE SKUPNOSTI ZRASLA PREPOZNAVNA SLOVENSKA OBČINA Začeli smo v napol porušenem prizidku Začetni koraki novonastale občine res niso bili spodbudni. Niti mize ali stola za novoizvoljenega župana in upravo ni biio. Samo sejna soba poleg poročne dvorane in napol porušeni prostori nekdanje knjižnice v prizidku kulturnega doma z dvema stoloma. Nič kaj spodbuden začetek. Prizidek k zadružnemu domu, kjer se je v začetku stiskala občinska uprava Občinska stavba, kjer so uprava občine, pošta, krajevni urad, kulturna dvorana in društveni prostori Bilo pa je veliko elana in zagnanosti ter vere v lepšo prihodnost. In veliko pogovorov z ljudmi, ki so neomajno verjeli v lastne sposobnosti. Najprej so seveda vsi želeli spodobne ceste. Marsikatera cesta se je v jesenskem ali pomladanskem deževju spremenila v neprehodni kolovoz in ljudje niso mogli do svojih domov. Bile so vasi, ki praktično sploh še niso poznale asfalta. Na začetku smo imeli v občini veliko neasfaltiranih blatnih cest Asfaltirana cesta Vidonci - Križarka - Orad Veliko odrekanja je bilo potrebnega, občani so tudi pet in več let vsak mesec znova zbirali denar za modernizacijo cest. Skupaj smo tako v teh naših skupnih šestnajstih letih modernizirali 136 km cest. Cesta brez asfaltne pre-viekeje postala redkost. Asfaltirana cesta skozi Motovilce V sušnih letih 2003 In 2004 smo spoznali, da individualni studenci in skupinski vodovodi niso dovolj zanesljiv vir pitne vode. Kar polovica občine je bila odvisna od prevozov vode z gasilskimi cisternami. Površinski viri vode so izginjali čez noč. Potrebne so bile globinske vrtine. Izvrtali smo tri take vodnjake. Najgloblji meri kar 200 m. 10 Občina Grad Vodnjaki pa sami po sebi seveda niso dovolj. Potrebni so tudi vodohrani, pa prečrpališča in seveda cevi, po katerih se voda pretaka. Za popolno oskrbo vseh sedmih vasi v občini je bilo izgrajeno 186 km vodovodnega omrežja, ki ga poganja 7 prečrpališč in dopolnjujejo 4 vodohrani s 400 m5 vodne rezerve. Izgradnja celotnega omrežja je stala 4 milijone EUR. Vodohran Grad, vodohrana sta še v Vidoncih in Motovilcih Izgradnja Pomurskega vodovodnega sistema Biološka čistilna naprava v Motovilcih Poleg večletnih infrastrukturnih objektov smo seveda vsako leto obnavljali in na novo gradili ostale objekte splošnega družbenega standarda. Vsa ko leto smo izvedli manjšo ali večjo investicijo v osnovno šolo: dogradili smo vrtec pri osnovni šoli, obnovili šolsko kuhinjo injedilnico, obnovili kotle in sistem za ogrevanje, zamenjali pode in tlake ter električno napeljavo v učilnicah in na hodnikih, nakupili računalniško in mulUmedijsko opremo, kupili kombi za prevoz otrok, obnovili streho na telovadnici in energetsko sanirali celotno zgradbo osnovne šole. Obnovljena Zdravstvena postaja Grad Črpalka pri Gradu z ročno avtopralnico Obnova Osnovne šola Grad Občina Grad 11 Občina Grad je specifična tudi po tem, da ima več pokopališč kot je vasi.To pomeni nemajhen strošek vzdrževanja pokopališč in parkiriščter gradnjo mrliških vežic.Tako je bilo prav na vseh osmih pokopališčih urejeno asfaltno parkirišče za potrebe parkiranja ob pogrebih in ostalih slovesnostih, dograjeno ali gradbeno sanirano je bilo vseh osem mrliških vežic in instalirani so bili sistemi za gretje ali hlajenje. Prav tako so se sproti urejale pokopališke poti in ograje. Prenova mrliške vežice v Kruplivniku Z veliko pomočjo občanov in prostovoljnim delom pa tudi obilno finančno pomočjo občine so se uredili gasilski domovi.Vsako leto seje del sredstev iz proračuna namenjal za nakup gasilske opreme. V teh šestnajstih letih je bilo tako za izgradnjo objektov in nakup opreme namenjenih 660.000 EUR proračunskih sredstev. Zato se društva v občini lahko pohvalijo z lepo urejenimi domovi, sodobno opremo in visoko usposobljenostjo operativnih gasilcev, kar vedno znova dokazujejo na gasilskih tekmovanjih doma in na tujem. Prenovljen gasilski dom v Vidoncih Prav tako pa nismo pozabljali na športna druženja in športne objekte. Z veliko požrtvovalnostjo članov in vaščanov ter seveda finančno pomočjo občine so bili dograjeni in urejeni športni parki v Vidoncih, Kovačevcih, Rad ovc. ih, Kruplivniku, na Dolnjih Slavečih in pri Gradu. Postali so priljubljena točka za športna in družabna srečanja ter praznovanja vseh občanov.Ti tudi redno poskrbijo za vzdrževanje zelenic, tako da predstavljajo ti športni objekti estetsko popestritev vasi. Prav tako pa tudi pomenijo možnost za rekreacijo mladim, ki tekmujejo v organiziranih ligah in malo manj mladim, ki tekmujejo sami s sabo in svojimi prijatelji za zabavo. Športni center v Radovdh Kolesarsko počivališče na Dol. Slavečih s panoramsko karto občine V Občini vzorno sobiva kar nekaj verskih skupnosti. Najštevilčnejša sta katoliška in protestantska, pa tudi bin-koštna. Občina je z vsakoletnimi dotacijami podpirala slavnostne dogodke in obnovo sakralnih objektov.Tako pri Gradu kot tudi na Gornjih Slavečih, Bodoncih in Vadar-cih. Prav tako je skupaj z vaškimi odbori podprla obnovo vaških kapelic in zvonikov vvseh vaseh občine, ne glede na versko pripadnost. Obnovljena Vukova kapela v Vidoncih 12 : : : : Občina Grad V občini ni industrije, še zadnji obrat M Kluba je bil pred leti zaprt. Občina s subvencijami in informiranjem podpira podjetniško dejavnost in vsakoletno nagrajuje najbolj uspešne podjetnike ter jim tako daje spodbudo za nadaljnje delo. Vsekakor pa ostaja še neizkoriščena možnost v turizmu. Zato sije občina že od vsega začetka prizadevala za obnovo gradu, kije prav gotovo naša najbolj prepoznavna znamenitost. Skupaj smo tako v letih med 1998 in 2003 pridobili več kot 4 milijone EUR evropski h sredstev. Prav v namen promocije smo kreirali prireditev Noč čarovnic, ki jo je viž-ih letih obiska loveč kot 200.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. V zadnjem letu pa smo dokončali in predstavili širši javnosti še Doživljajski park Vulkanija, ki skozi sodobne tehnologije prikaže bogato geološko preteklost in sedanjost Goričkega. Vse to seveda z namenom, da v ta del Slovenije privabimo čim več tujih gostov in tako omogočimo zaslužek tudi ostalim: gostincem, sobodajalcem, izdelovalcem spominkov in pridelovalcem domače hrane in pijače. Obnovljen Putarov mlin in turistični vlak OH Orad Orad kot največji v Sloveniji privabi veliko turistov Prireditev Noč čarovnic je ponesla glas o gradu širom Slovenije Doživljajski park Vulkanija je nova turistična destinacija, kamor že prihaja veliko obiskovalcev OBČINA GRAD V ŠTEVILKAH Občina šteje 2314 prebivalcev, pred šestnajstimi leti je štela 2674 prebivalcev. Leta 1998 je imela asfaltiranih samo 26 km cest. Danes je asfaltiranih 136 km cest, nekatere so že drugič preplastene. V 16-ih letih je bilo izgrajeno 186 km vodovodnega omrežja. Je najuspešnejša pomurska občina po netto osebnem dohodku na prebivalca (997 EUR). Je ena redkih slovenskih občin, ki so pokrite z brezplačnim internetom. Je najuspešnejša slovenska občina po vrednosti pridobljenih EU sredstev na prebivalca. Občina Grad je bila uspešna na več kot 30 mednarodnih ali domačih razpisih in pridobila 65 milijonov EUR evropskega investicijskega denarja. Povprečno to pomeni 10 milijonov EUR na zaposlenega v občinski upravi oz. 30.000 EUR na prebivalca občine. Več kot 200.000 obiskovalcevje obiskalo prireditev Noč čarovnic v 12 ih letih izvajanja prireditve. Če je vsak obiskovalec porabil samo 10 EUR, pomeni to 2 mio EUR prometa na širšem Goričkem (prenočitve, ostali ogledi, hrana, pijača), kar pomeni 10 milijonov EUR prihodkov od turizma. Doživljajski park Vulkanija je edini te vrste v Vzhodni in Srednji Evropi. Samo v prvem polletju leta 2014 gaje obiskalo 10.000 obiskovalcev. Obisk turistov na gradu Grad in v okolici Občine Grad seje zaradi odprtja Doživljajskega parka že povečal za 20%. Daniel Kalamar, foto: D. Krpic, D. Kalamar, arhiv Občine Občina Grad 13 WT( USPEHI UČENCEV Tudi v šolskem letu 20i3/20i4je veliko učencev doseglo lepe uspehe na državnih tekmovanjih, na literarnem in likovnem področju ter doseglo srebrna priznanja v znanju. Vsem učencem pripadajo iskrene čestitke in želje po nadaljnjih uspehih na številnih področjih. Državna nagrada za spis z naslovom.- »Spomini so bogastvo«: • Anja Zadravec, Radovci 27,9264 Grad (9. r.) 3. mesto na državnem tekmovanju za razmišljanje na temo.- »Jaz in moja družina«: • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (9. r.), 2. mesto za film v petih jezikih.- »Kot milijon dolarjev, zelena in zgubana«: • Evelina Gomboc, Vidonci 42,9264 Grad (8. r.) • Saša Kovač, Otovci i/a, 9202 Mačkovci (8. r.) • David Sukič, Kovačevci 6,9264 Grad (8. r.) • Barbara Bertalanič, Radovci 19,9264 Grad (8. r.) • Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (8. r.) Srebrno Preglovo priznanje v znanju kemije: • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (8. r.) Srebrno Proteusovo priznanje v znanju biologije: • Nina Kisilak, Kruplivnik 35,9264 Grad (9. r.) Srebrno Stefanovo priznanje v znanju fizike: • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (9. r.) • Dušan Sukič, Motovilci 18,9264 Grad (8. r.) Srebrno Cankarjevo priznanje v znanju slovenščine: » Sanela Sukič, Grad 173/c, 9264 Grad (9. r.) • Laura Farič, Vidonci 45/a, 9264 Grad (8. r.) Srebrno priznanjevznanju nemškega jezika: • Andreja Cvernjek, Kruplivnik 45,9264 Grad (9. r.) • Petra Zrim, Motovilci 48/a, 9264 Grad (9. r.) Srebrno priznanjevznanju angleškega jezika: • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (9. r.) • Mojca Vertič, Grad 162/a, 9264 Grad (9. r.) Srebrno priznanje v znanju zgodovine (na temo: Začetki in razvoj radia, televizije in filma na Slovenskem): • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (9. r.) • Katarina Križan, Radovci 30,9264 Grad (9. r.) Srebrno priznanjevznanju iz vesele šole: » Zarja Škaper, Grad 21,9264 Grad (5. r.) • Patricia Sampi, Dolnji Slaveči 136,9264 Grad (5. r.) • Nina Kisilak, Kruplivnik 35,9264 Grad (9. r.) 9 let bralne značke: • Lara Čurman, Grad 172/d, 9264 Grad (9. r.) • Gabriela Sampi, Dolnji Slaveči 136,9264 Grad (9. r.) • Mario Pezer, Grad 63/a, 9264 Grad (9. r.) • Anja Zadravec, Radovci 27,9264 Grad (9. r.) • Mojca Vertič, Grad 162/a, 9264 Grad (9. r.) • Katarina Križan, Radovci 30,9264 Grad (9. r.) —————————— Na pobudo ravnatelja OŠ Grad, Viktorja Navotnika.je šola v mesecu marcu in aprilu prebivalcem domačega kraja pa tudi okoliškim interesentom ponudila brezplačen tečaj nemškega jezika za odrasle. Poglavitni namen tečaja je bil, da bi si tu živeči ljudje, zaradi vsesplošne krize v naši državi,z znanjem nemščine lahko lažje poiskali zaposlitev v sosednji Avstriji. Tečaj je po uvodnih testiranjih potekal v štirih skupinah: dve skupini začetnega in dve skupini nadaljevalnega tečaja. Vodila sta ga učitelja nemškega jezika Igor Smodič in Renata Ropoša Januš. Tečaj je uspešno zaključilo 39 udeležencev, ki so na koncu prejeli potrdila. Hkrati seje OŠ Grad v drugi polovici letošnjega šolskega leta odločila še za tako imenovane obvrtčevske dejavnosti. Te so vključevale zgodnje poučevanje nemškega jezika, pravljične urice in športne aktivnosti.Vodili sojih učitelji Renata Ropoša Januš, Nino Gumilar in Miha Žalig. Na ta način seje želelo otroke in starše čim bolj navezati na domači kraj, saj otroci, ki obiskujejo Vrtec pri OŠ Grad, pozneje nadaljujejo šolanje tudi na domači šoli. Nino Gumilar Tečaj nemščine je med šolske klopi privabil tudi nekdanje učence OŠ Grad (foto: Arhiv OŠ Grad) KO BOM VELIK, BOM... Šola na področju tehnike in tehnologije na različne načine pomaga učencem pri njihovi poklicni orientaciji. V sodelovanju s šolsko svetovalno službo izvajamo skozi šolsko leto različne aktivnosti pri pouku in v okviru tehniških dni. Učencem želimo predstaviti predvsem poklice, v katerih primanjkuje kadra že danes in po katerih bo povpraševanje tudi v prihodnje. Tako smo v letošnjem šolskem letu skupaj z učenci OŠ Kuzma obiskali podjetje Arcont d. d. in Pomladni sejem v Gornji Radgoni. Udeležili smo se tudi Razstave poklicev na OŠ lil v Murski Soboti, kjer so delodajalci in srednje šole predstavili poklice, kot so: avtoserviser, mizar, strojni tehnik, meha-troriik - operater in gastronom - kuhar. Z učenci izbirne- 14 »v I v» j* . S" ga predmeta obdelava kovin smo spoznavali poklice s področja kovinarstva, In sicer v delavnicah Umetno kovaštvo, Drago Celec s.p., Večeslavd i4a In RSP obdelava kovin, Stanislav Recek s. p., Flkšincl 30. Karel Šalamon Pri izbirnem predmetu obdelava kovin zna biti zanimivo (foto: K. Šalamon) Bili smo zelo radovedni pri spoznavanju nekaterih poklicev (foto: K. Šalamon) LITERARNI DOSEŽKI Anja Zadravec je zelo senzibilna oseba. Čuti z ljudmi In stvarmi, ki jo obdajajo, zelo dobro zna poslušati In slišano tudi zapisati. Pa ne le kot »golo« resnico, o, ne ... Verjamem, da bomo zanjo še slišali ... Letos je namreč za Društvo slepih in slabovidnih priredila zgodbo o možu, ki... in osvojila državno nagrado. Natoje njeno spretno pero zgodbo zložilo še v verze. Pesem je dobila mednarodno nagrado društva Pranger. Zelo ponosni smo bili vtem šolskem letu tudi na Maria Pezer, ki je sicer že pravi »mali« raziskovalec, ki za vsako trditev zahteva znanstveno razlago, a ... Pod pritiski umetnostnih besedil in ... sitne učiteljice, je včasih vseeno klonil. MOŽ S FOTOGRAFIJO Anja Zadravec, 9. razred .Mož! 45 let, 180 cm, 60 kg... Velike oči, štrleče obrvi, žalostno povešenih ust v daljavo strmi... Temni,skuštrani lasje, pletena kapa s cofom jih pokriva vse dni... Raztrgane delavske hlače. Flanelasta srajca mu pokriva kosti, marsikatera zaplata zanjo skrbi... Od hrane Iz smetnjakov In vode Iz potokov živi. Vse dni... V žepu peščena ura In fotografija, bogastvo, ki mu daje moči. Da preživi... Čuva ju kot svoje oči, z njima zaspi, spomine na lepše dni budi... A neke noči pijan mladenlčvanj se zastrmi. Srepe, stisnjene oči, dolgi, mastni lasje In pesti... Mož na tleh obleži, še kontejner s smetmi po tleh zgrmi. Ura na tleh v kosce se razleti, fotografija v kanalizaciji obleži. Vse to ničvredno ni... Ko mož se prebudi, ugotovi, da njegove ljube mame več ni... vse njegovo bogastvo je preč, tudi ure iz otroštva ni več... Ostalo mu je le strto srce. Zdaj žalost ga pesti In mu pobira moči. Končno objame ga smrt! Zdaj ob polni luni opominja ljudi, da denar in bogastvo ničvredno ni, le ljubezen Inspomlnl najdružljonasvsednl! POLITIKA NAŠE DRUŽINE (kako pomagamo, sodelujemo in ustvarjamo v naši družini) Sem drugi otrok manjše družine pri Gradu Naša družina je ...taka, kot vsaka druga! Starši pridno delajo in naju z bratom podpirajo, midva pa ...Jim otežujeva življenje? Jaz sem starše presenetil že s svojim prihodom na svet. Ker sem »prišel« malo pozno, mi je bilo omogočeno, da nagajam bratu, ki se uči, ali mami pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Ves čas meje namreč Občina Grad 15 Min v svojih krempljih držal dolgčas. Zato nisem mogel ali znal biti tiho. Vse pa seje spremenilo, koje brat dobil nov računalnik, meni pa so dodelili starega. Problem je bil le vtem, da sta bila oba računalnika v njegovi sobi. Tako sva se vsakdan, jaz, mali bratec, ki ima preveč prostega časa, in moj veliki brat, kateremu se brez mamine pomoči ni dalo kaj preveč učiti, med sabo streljala. Če ne z besedami, pa s pomočjo računalnika. Bratu sem zameril, da ima računalnik rajši kot mene. Računalnik je namreč ves njegov svet, z njim se ukvarja tudi poklicno, saj je oblikovalec spletnih strani. Tako sva ves čas v vojni. Glavna fronta pa seveda poteka med internetom in »Pojdi se učit, Mario!« .Moj »sovražnik«, kateremu zvesto kljubujem,je namreč mama. Sicer pa moram priznati, da starši lepo skrbijo zame in se zelo trudijo, da bi z bratom čim boljše in lepše živela. Seveda kdaj pa kdaj pride do sporov.To so taki, politični spori, ko kdo preti z referendumom, a se na koncu ne zgodi nič.Taki spori so obvezni pred vsemi pisnimi ocenjevanji, ko me mama s silo desetih vragov skuša zvleči od računalnika.Takrat vse moči vložim vto, da bi si čim več zapomnil v šoli, a ... Nekaj podobnega se dogaja tudi pred tekmovanji.Takrat mi grozi z odvzemom računalnika, a vem, da se to ne bo zgodilo, saj ima premehko srce. Zavedam se, da jo skrbi zame, a kaj ko si ne morem pomagati. Brat pa ... V hiši ima diplomatsko imuniteto, kar pomeni,da se najinemu vročemu pogovoru lahko le smeji. Oče pa ...Modro molči! Naj hujše je seveda zvečer. Takrat pride do bitke titanov. Oče že nekaj časa gleda tekmo ali spremlja politično dogajanje. Nenadoma od nekod privihra mama in si skuša pridobiti pravice do daljinca ... Medtem, ko se onadva kregata, sejaz s prijatelji zabavam na računalniku. In imam svoj mir! Mario Pezer, g. r. KAKO JE BITI ČLOVEK V VESOLJU? Učenci od 5. do g. razreda smo v okviru tehniškega dne obiskali Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju. Spoznavali smo življenje in delo dveh pomembnih Slovencev, Hermana Potočnika in dr. Antona Mavretiča. Herman Potočnik sodi med pionirje vesoljske arhitekture in je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju leta 1928 reševal ključne probleme bivanja v vesolju. Ponudil je vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti. Dr. Anton Mavretič je med drugim zasnoval inštrument za merjenje solarne plazme za vesoljski program Voyager. Voyager 1 je prvi izdelek človeka, ki je zapustil naše osončje. Ob razstavi originalnih pripomočkov, kijih uporabljajo kozmonavti, smo si ogledali še dokumentarni film o astronavtki Suniti VVilliams, ki ima po materi slovenske korenine in je že dvakrat potovala po vesolju. Karel Šalamon V KSEVT-u Vitanje smo se spremenili v prave astronavte (foto: K. Šalamon) ŠOLA V NARAVI Učenci 2. in 3. razreda smo pet dni, od 5. do g. maja 2014, preživeli v domu Škorpijon. Dom leži na slemenu Kozjaka, nad dolino Drave, na nadmorski višini 725 m in stoji na mestu nekdanje obmejne vojaške stražnice. Dom leži med samotnimi kmetijami, obdan z gozdovi in travniki, z lepim razgledom na obmejno gričevje avstrijske štajerske, graško kotlino in dvatisočake v Koralpah. Je primerno izhodišče za krajše ali daljše izlete v okolico (Žavcarjev vrh, Sv. Križ, Sv. Duh na Ostrem vrhu...), v sosednje doline na Kozjaku ali pa v Dravsko dolino.Ob domuje osvetljeno asfaltirano športno igrišče (odbojka, mali nogomet, hokej) s tribuno, igrišče za badminton, 2 mizi za namizni tenis in prostor za šotorjerije, kjer skupine preživljajo očarljive večere ob tabornem ognju. Posebnost doma so lastni hlev, islandski konji in urejeno jahališče. Udeleženci šole v naravi imajo tako možnost v programu izbrati tudi jahanje. Naši učenci so pod vodstvom izkušenih mentorjev preživeli dneve v naravi in v raziskovanju le-te. Spoznavali smo gozd z vsemi čutili in se poskusili v postavljanju bivakov. Ob bistrem potočku smo opazovali bogato življenje v čisti vodi. Ker leži dom na meji z Avstrijo, smo se podali po poti, ki je bila v času skupne države močno varovana in zastražena. Poskusili smo se v orientaciji, lokostrelstvu in ustvarjanju v naravi.Tudi vremenu smo posvetili nekaj našega časa in izdelali vetrovko, s katero smo ugotavljali smer vetra. Seveda pa smo se povzpeli tudi na bližnji Žavcarjev vrh, 915 metrov visok vrh v pogorju Kozjaka. Učenci so izkoristili možnost jahanja in to kar dva krat. Seveda so morali pred jahanjem konje najprej počesati. Prosti čas smo preživljali na igrišču med druženjem in igro z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, ki so prišli vdom z Dolenjske.Tudi ob večerih nam ni bil dolgčas, saj smo si jih popestrili s kvizom, tabornim ognjem, igro pictionary in zabavnim večerom. 16 Občina Grad lODJEg Cilji šole v naravi niso samo izobraževalni, ampak tudi vzgojni.Čas, preživetvskupinije priložnost za socializacijo posameznika in skupine, navajanje na samostojnost, spodbujanje sproščenosti, prijateljstva in medsebojne pomoči. In vse to nam je vtednu, ki smo ga preživeli skupaj, tudi uspelo. Metka Recek, učiteljica 3. razreda Učenci 5. razreda z učiteljicama pred domom Škorpijon IZ ZEMLJE Glina, usedlina davnih časov,je sredstvo, preko katerega se na OŠ Grad iz leta v leto domišljija spreminja v realnost. Ekipa mladih lončarjevje celo šolsko leto uspešno osvajala veščine lončarstva, tako da smo svoje znanje in izkušnje lahko ponovno prenesli dijakom Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane, ki so bili pri nas v šoli v naravi v mesecu septembru in maju. Po odmevni razstavi Črno, ki je bila postavljena v Ledna rjevi usnjarni, so dijaki tokrat ustvarjali in razstavili na temo Iz Zemlje. Po besedah prof. Damijana Kracine iz zemlje zrastejo rastline in nastanejo pokrajine. Zemlja definira ljudi, ki na njej živijo, s tem pa so povezane navade, običaji, tradicija in njihove življenjske zgodbe. Z zemljo so povezane obrti, stroji, arhitektura in kulturna krajina. Iz zemlje dobesedno zrastejo najrazličnejše oblike - od preprostih vzor- Tradicija lončarstva na OŠ Grad se nadaljuje iz roda v rod (foto: K. Šalamon) Dijaki pri lončarskem vretenu (foto: K. Šalamon) cev do kompleksnih geometrijskih struktur in organskih oblik. Raznolikost oblik lahko opazujemo s prostim očesom, teleskopom ali mikroskopom. Vse to lahko opazujemo, prerišemo, preslikamo,zapišemo,dokumentiramo ali poustvarimo in preoblikujemo. Dijaki so se pri lončarskem vretenu dobesedno spoprijeli z zemljo - glino, poleg tega so razvijali lastne zamisli in jih s čopičem, svinčnikom,fotoaparatom ter videokamero prenesli v avtorsko knjigo, sli ko, fotografijo, skulpturo ali videoinstalacijo. __ Karel Šalamon DAN ODPRTIH VRAT OŠ GRAD »Beseda kot trenutek. Leto kot knjiga. Trenutki šolskega leta so se povezali v čudovito zgodbo.« (prirejeno po: založba Rokus) V petek, 6.junija 2014, je OŠ Grad odprla svoja vrata za obiskovalce. Šolsko leto seje počasi iztekalo v počitnice in vta namen je OŠ Grad organizirala dan odprtih vrat. Dan je bil v prvi vrsti namenjen bližajočemu se uspešnemu zaključku šolskega leta,vdrugi vrsti pa druženju in dobri volji. Dogodekje privabil veliko število obiskovalcev, ki so imeli poleg ogleda šole tudi možnost prisostvovanja pri pouku in dejavnostih. V sklopu medsebojnega sodelovanja se je dneva odprtih vrat udeležila tudi OŠ Mursko Središče iz Hrvaške, za katero smo pripravili poseben program (vožnja z vlakom, ogled Doživljajskega parka Vulkanija in gradu Grad na Goričkem) ter g. Helmund Sampt, župan občine Neuhaus in član deželnega parlamenta v Eisenstadtu,z namenom medsebojnega sodelovanja šol v prihodnje. Sledile so različne dejavnosti. Na šolskem dvorišču je GZ Občine Grad prikazala najsodobnejšo gasilsko opremo in gašenje požara. Ob zaključku projekta »Popestrimo šolo« je šolsko avlo popestrila razstava fotografij in izdelkov. Po razstavi so nas popeljale vse aktivnosti projekta. Obiskovalci so lahko ob lončarski peči občudovali delo spretnih in pridnih rok rokodelcev. V goste smo privabili tudi kuharja Fredija, ki seje izkazal v oddaji Gostilna išče šefa. Občina Grad : : 17 Min V telovadnici šole seje odvijal kulturni program, ki so ga pripravili učenci, učitelji in ostali strokovni sodelavci OŠ Grad. Rdeča nitje bila zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim učencem. Ravnatelj Viktor Navotnik je nagovoril vse prisotne ter podelil nagrade in priznanja za dosežke najboljšim učencem. Slediloje druženje ob lončarski peči in pogostitev. Med sproščenim klepetom pod jasnim nebom so obiskovalci okušali dobrote, ki jih je pripravil kuhar Fredi ter številne slaščice, ki sojih spekle mamice g račk ih osnovnošolcev. Sanja Mihalič Mladinski pevski zbor OŠ C rad ne manjka na nobeni prireditvi (foto: Foto Tone) OBISK UČENCEV OŠ MURSKO SREDIŠČE Naša šola učencem med izbirnimi predmeti nudi tudi pouk hrvaščine. Letos smoga obiskovali učenci 7. in 8. razreda. Da bi jezik naših sosedov slišali še »v živo«, smo za sodelovanje zaprosili osnovno šolo iz Murskega Središča. V lanskem šolskem letu smo se mi odpravili k njim, letos pa so nam obisk vrnili. Napetost pred obiskom seje ves čas stopnjevala, saj srno se hoteli na sprejem čim bolje pripraviti. Prisrčen sprejem sta našim gostom najprej pripravila podžupan Občine Grad, gospod Jože Sever in gospa Danijela Krplč. Ob lončarski peči je bilo veselo (foto: Foto Tone) 18 Učiteljica nam je pred prihodom gostov razdelila naloge, predstavili smo jim nekaj zanimivosti o šoli, o duhcu, ki se je iz grajskega poslopja preselil na našo šolo, pa o Kaču in njegovi mlaki ... Nato so se nam učenci iz Murskega Središča pridružili še pri uri slovenščine, kjer smo se pogovarjali o razlikah med našim in njihovim pravopisom. Mika nas, da bi sprejeli njihovo pravilo, ki pravi: »Piši, kao što govoriš!« Po uri slovenščine smo si ogledali Vulkanijo, nad katero so bili navdušeni. Sledila je panoramska vožnja z vlakcem ter ogled gradu. Obisk so naši gostje zaključili ob lončarski peči, kjer je stekel med nami zaupni pogovor, ki sta ga na silo prekinili njihova gospa ravnateljica in naša učiteljica Marija Štesl. Učenke in učenec IP hrvaščina POSTALI SMO »SIMBIOZA ŠOLA« V šolskem letu 2013/14 seje OŠ Grad vključila v projekt SIMBIOZA. Vseslovenska akcija Simbioza razvija model računalniških delavnic za starejše, kjer se le-ti učijo od mladih in venem oziroma dveh tednih spoznajo osnove uporabe računalnika. Zanimanje s strani starejših in mladih je bilo precejšnje. Tako smo v mesecu oktobru izvedli prvo delavnico In meseca aprila 2014 drugo računalniško delavnico za starejše. Mentor, kije delavnice izvajal,je bil učitelj računalništva Tomislav Korošec, pomagali pa so mu še ostali sodelavci na šoli: Nino Gumilar, Darja Kuronja In Melita Kosednar. Delavnice so bile brezplačne in so temeljile na medgeneracijskem sodelovanju in prenosu znanja z mladih na starejše. Vse šole (vseh je bilo čez 400, nazivje dobilo le 40 osnovnih šol), ki so dvakrat izvedle Izobraževanje v šolskem letu 2013/14, sov mesecu juniju od Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza Genesis Ljubljana prejele naziv »Simbioza šola.« Med slednje spada tudi naša šola. OŠ Grad je ponovno dokazala, da se zaveda pomembnosti prenosa znanja s starejših na mlade. Nino Gumilar Ko mladi učijo starejše (foto: arhiv OŠ Grad) lODJEg Prejem naziva »Simbioza šola« na Škofijski gimnaziji i/ Ljubljani foto: arhiv OŠ Orad) ŠOLA, SONCE IN MORJE Učenci 5. A razreda smo se drugi teden vjuni-ju z učiteljico Urško Golob Virag in učiteljem Mihom Žaligom odpravili v šolo v naravi. Bili smo v Dijaškem domu SŠ Izola. Pot do tja je bila dolga in neučakani smo pričakovali prvi pogled na morje. Že prvi dan smo okusili slano morsko vodo in tudi nekatere »zbadljive« morske trave. Spoznavali smo morsko obalo in njene prebivalce. Še posebej zanimivi so bili majhni rakci, ki so si nas hodili ogledovat na plažo. Po napornem plavanju smo moč in energijo pridobili z okusno hrano in prijaznim osebjem doma. Med seboj smo se veliko družili, pogovarjali in spoznavali svoje sošolce malo drugače. Z ladjico do Pirana foto: Urška Golob V.) Da pa ne bi bilo vse samo zabava, smo pridobivali tudi znanje o življenju ob morju iz naših delovnih zvez kov. Jutranja telovadba nam je prišla prav, saj je zajtrk po njej še posebej dobro teknil. .Morsko dno smo si imeli priložnost ogledati tudi na ladji s steklenim dnom. Potapljač nam je podrobneje prikazal morsko kumaro, morskega ježa in morskega pajka. Spoznali smo tudi gojišče školjk. Pa na svoje domače nismo pozabili, saj smo v Piranu za njih kupili veliko spominkov ter se posladkali z dobrim sladoledom. In tako je prišel petek, veliki dan, ko smo pokazali, kaj smo se naučili. Čeprav namje bilo lepo, smo vsi z velikim veseljem pričakovali odhod proti domu, kjer so nas z odprtim naročjem pričakovali naši starši. Učitelja Urška Golob Virag in Miha Žalig POPESTRIMO ŠOLO SE ZAKLJUČUJE Projekt »Popestrimo šolo« (nadalje POŠ), v katerega je bila OŠ Grad vključena že tretje šolsko leto, se z letošnjim letom najverjetneje zaključuje. V treh šolskih letih je v projektu sodelovalo preko 160 otrok, ki so se vključevali v določene podaktfvrtosti, ki pa so bile za vse brezplačne. Hkrati je na projektu dobilo novo zaposlitev v treh šolskih letih tudi pet učiteljev. Od meseca aprila naprej so učenci tudi v okviru projekta POŠ bili zelo aktivni na raznih področjih. Učenki Zarja Škaper in Špela Gor sta na literarnem natečaju »Bodi pisatelj«, ki gaje razpisal Pionirski dom v Ljubljani, usvojili pomembno nagrado- posebno omembo za svoja literarna spisa, obenem pa sta se meseca aprila udeležili tudi slavnostne podelitve na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prav tako pomembno nagrado so usvojili učenci 5. razreda, ki so preko razpisa ONINO.DE posneli zgod bo v nemškem jeziku »Orna Adele und Puck«. S tem kratko igranim filmčkom so dosegli prvo mesto in dobili materialno nagrado - daljinske glasovalne aparate za interaktivno tablo. V začetku maja so učenci aktivno sodelovali tudi v projektu Evropska vas, ki se je odvijal na Trgu kulture v Murski Soboti. Izdelovali so izdelke za stojnico in pripravili odličen nastop za prestavitev države Litve. Pestro in zanimivo dogajanje pa seje v okviru projekta POŠ na OŠ Grad dogajalo na začetku letošnjih poletnih počitnic: učenci so s pomočjo zeliščarja Lovra Vehovarja spoznavali zelišča, v šolskem parku pred šolo so zasadili zeliščni vrt, s pomočjo zgodb in legend so spoznavali zaklade po »Graščakovi poti«, na lončarskem vretenu so izdelovali vaze in posode iz gline ... Počitniške dejavnosti smo zaključili še z gledališko predstavo na prostem, ko smo si skupaj z gledališčniki skuhali »mineštralo sreče«, ki nas bo spremljala celo poletje in nam ne bo niti malo dolgčas. Kljub pozitivnim novicam, ki smojih dobili na tiskovni konferenci v Mariboru, da bi se naj projekt nadaljeval še v prihodnjem šolskem letu, doslej razpisa še ni bilo. Učenci, ki so se radi vključevali v po-daktivnosti,so zaradi tega precej razočarani, saj sejim tako marsikaj ne bo več dalo ponuditi zastonj. Naj spomnimo, da je projekt bil sofinanciran s strani našega Ministrstva za izobraževanje, znanost in športterdelnotudi sstrani Evropske unije,upravljal pa gajeJav-ni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Šola je tako učencem nudila bogato paleto brezplačnih aktivnostih: od brezplačne učne pomoči, dela z nadarjenimi učenci, dela z romskimi učenci, ustvarjalnih delavnic,taborov,obiskov raznih ustanov, izletov in podobno. Ne glede Občina Grad 19 % ■ na manj spodbudno stanje, upajmo,da bovjeseni naša šola še naprej »popestrimo šola«. Nino Gumilar Pred šoto je zrasel zeliščni vrt (foto: N. Gumilar) MINEŠTRALALA SKUHANA PRI OLIJU OŠ Grad je v okviru projekta »Popestrimo šolo« skupaj v sodelovanju z Občino Grad in ZUKD Grad v času poletnih počitnic organizirala brezplačno predstavo za otroke. Izkoristiti lepo sončno vreme in urejen prostor pred Doživljajskim parkom Vulkanija, predvsem pa privabiti čim več obiskovalcev na plan so bili poglavitni razlogi, da seje predstava odigrala na prostem na »trgu« pred Vulkanijo. Predstavoje odigralo gledališče KU-KUC iz Lendave, ki so nam skozi zabavni dialog in glasbo hoteli sporočiti,da ni razloga za nesrečo ali žalost. Igralki sta s pomočjo gledalcev- mlajših in odraslih skuhali odlično »mineštralato sreče«, ki smo jo lahko odnesli celo domov. Pomembno je samo to, da jo imamo vedno s sabo in jo ob pravem trenutku lahko stresemo iz rokava. Nino Gumilar Gledalci so kuhali mineštro sreče ali»mineštralalo« ob Oliju foto: N. Gumilar) DOGODKI V VRTCU Predšolski maturanti Kot vsako leto tudi letos Iz vrtca odhajajo otroci v šolske klopi. Za otroke je to spet prelomnica v njihovem mladem življenju. Ob odhodu so se poslovili od vrtca s programom, prejeli so vsa potrdila, pohvale, diplome. S starši so se podali na pohod do gradu in preživeli lep popoldan. Tako sta dipl. vzgojiteljica Klaudija Klement In pomočnica Tanja Hajdinjak poslale v šolske klopi še eno generacijo šolarjev. Iz vrtca jim želimo obilo šolskih uspehov. Otroci odhajajo v šolske klopi Veseli tobogan na Puconski šoli Vsako leto bolj sodelujemo z Občino Grad in ZUKD Grad. Več si ne moremo predstavljati našega dela in pestro ponudbo, ki nam jo omogočajo s prevozi vlaka.Tako smo letos kartrikrat odpotovali z njim in si popestrili program. V mesecu maju smo se popeljali v Puconce in si ogledali prireditev Veseli tobogan. Dijaki Ljutomerske gimnazije, smer predšolska vzgoja so pripravili prireditev, katero so otroci z zanimanjem spremljali. Otroci zelo radi potujejo z vlakom Na predstavi Veseli tobogan 20 : : : : Občina Grad Uspešno opravljen projekt Dnevnik potovanj S projektom smo se predstavili že v prejšnji izdaji. Lahko se pohvalimo, da smo projekt zaključili zelo uspešno. Zasluga gre tako otrokom kot staršem, ki so v projektu sodelovali. Tako je vrtec preko projekta pridobil pet poganjalčkov, vsak otrok je dobil v trajno last odsevni brezrokavnik. Med vsemi vrtci, ki so sodelovali v projektu, smo bili Izbrani prav mi za snemanje projekta v oddaji Mura Raba na TV AS. Tudi rdeči križ Slovenije nas je obiskal Meseca junija nasje obiskal predstavnik rdečega križa iz Murske sobote. Gospod Filip Matko je otrokom na preprost način predstavil pomen rdečega križa in jim povedal zgodbico o medvedku Henriku. Otroci so spoznali pomen Rdečega križa V vrtcu smo tudi raziskovalci Otroci starejše skupine pod okriljem vzg. Klaudije Klement in Tanje Hajdinjak so raziskovali lastnosti vode in olja. Dejavnost je otroke zelo pritegnila, saj voda na otroke deluje pomirjujoče. Spoznali so veliko novega in se preizkusili v raziskovanju. Raziskovanje vode je bilo zelo zanimivo Veselimo se obnove šole in vrtca Preteklo šolsko leto smo v vrtcu zaključili zelo zadovoljni. Otrokom in staršem je bilo ponujeno veliko raznovrstnih dejavnosti, v katere so lahko vključili otroka.Tako smo izvajali: bralno značko v starejši skupini, tečaj nemškega jezika v starejši skupini, abonmajske predstave, večkrat smo si ogledali Vulkanijo, se peljali z vlakom v Bodonce in Puconce, priredili bralni popoldan, starši so zaigrali predstavo za otroke, otroci so obiskali zobozdravnika, spoznavali so preventivo zobne higiene, imeli so tudi popoldansko razgibavanje pod vodstvom učitelja športne vzgoje. Sedaj pa se veselimo obnove zgradbe. V vrtcu bomo pridobili direkten izhod iz Igralnice, bolj svetlo in prijazno igralnico. Posebej ponosni smo na tretji oddelek, ki se bo odprl vjeseni. Vsem novincem že vnaprej želimo prijetno počutje v hramu otroškega živžava. Vzgojiteljica Irena Hüll Fotografije: Tanja Hajdinjak in Klaudija Gomboc MEMORIAL IN KRESOVANJE ŠD Vidonci smo 26. aprila priredili že tradicionalni Memo-rialni turnir v malem nogometu skupaj s kresovanjem. Turnirja so se udeležile ekipe: Markgrafneusiedl Wien, Otto Wagner Spital Wien, Dengrad, Otovci, Kovačeva in domača ekipa, sestavljena iz članov, veteranov in gasilcev. Zmaga na turnirju je pripadla ekipi Dengrada, saj so v finalu premagali ekipo KMN Kovačevci z rezultatom 4:1. Sam turnirje potekal v športnem in prijateljskem duhu. Prikazanje bil dober nogomet, saj je na turnirju igralo kar nekaj vrhunskih posameznikov. Prizvok mednarodnosti sta turnirju dodali prijateljski ekipi z Dunaja, s katerima že več let uspešno sodelujemo. Zahvaljujemo se vsem ekipam za udeležbo na turnirju in jih hkrati že pozivamo na novo druženje čez leto dni. Po končanem turnirju smo prižgali kres v počastitev praznika dela in se zabavali ob dobri hrani in pijači pozno v Mitja Sa pač Zmagovalci turnirja (foto: ŠD Vidonci) Občina Grad 21 13. POHOD PO MOTOVILCIH Društvo za rekreacijo in sprostitev »Peški« iz Motovilcev je v nedeljo, 27. aprila 2014, že trinajstič organiziralo pohod po Motovilcih. Vreme je bilo kot naročeno, sončno in ravno pravšnje za sprehod v naravi. Pohoda seje udeležilo presenetljivo 127 pohodnikov. Dolžina proge je bila okrog 10 kilometrov. Pohodniki so si lahko odpočili na dveh vmesnih postajališčih, med drugim tudi v vaški brunarici pri Sukiču, katera je bila postavljena ravno za ta namen, krajšemu počitku vseh mimoidočih sprehajalcev. Pohodniki so se okrepčali z raznimi prigrizki in pijačo ter nadaljevali svojo pot do naslednje postaje na Cmorovem bregu, nato pa v gasilski dom, kjer seje druženje odvijalo v pozne popoldanske ure. Tatjana Grah Pohodniki so si odpočili v vaški brunarici (foto: DRS Peški) POSTAVITEV MLAJA IN KRESOVANJE Tudi letos so se fantje in možje zbrali 30. aprila v večernih urah. Zapeljali so se do gozda in se podali ponovnim dogodivščinam naproti. Posekali so dva mlaja katera so zapeljali na tradicionalna mesta. S prvim so se napotili do vaško gasilskega doma, ga ogulili in okrasili. Zatem so ga postavili, ki sedaj krasi okolico gasilskega doma. Po končani postavitvi je za okrepitev poskrbela Papirnica in kavarna Zlata bar. Zatem so pot nadaljevali Pred ciljem so bili postreženi še z eno postojanko. In ko seje dan že močno prevešal v noč in je noč dobila svojo moč, smo prispeli do gostilne Forjanič po domače k »Putare«, kjer so postavili še ta drugi mlaj. Ob koncu nas je čakala še pogostitev v gostilni kot vsako leto. Ob dobri pijači in jedači ter seveda prijateljih smo se poveselili pozno v noč ter tako vstopili v praznik dela. Že na ta večer smo ga proslavili Praznovanje le tega pa smo nadaljevali 1. maja vvečernih urah na igrišču na Dolnjih Slavečih, kjer smo ob zvokih glasbe, ob pijači in jedači, predvsem pa v dobri družbi prijateljev zakurili še kres, ki je krasil našo noč. Zbralo se je okrog osemdeset ljudi, kateri smo ta dan zaključili z nasmehom na licu in tako prikorakali čez 1. maj - praznik dela. Mateja Knap Postavitev mlaja foto: M. Knap) VAŠKI PIKNIK V KRUPLIVNIKU Na predvečer praznika dela občudujemo in opazujemo mlaje, katere postavijo vaščani v svojih vaseh. Tudi letos smo vaščani Kruplivnika imeli priložnost v svoji vasi opazovati dva mlaja. Začelo seje s postavitvijo pri okrepčevalnici Pri belem križu, kjer smo vaščani in vaščanke sodelovali pri pripravi in okraševanju obeh mlajev. S skupnimi močmi so ga možje le uspeli postaviti. Sledila je topla malica, kije zadišala iz kuhinje naših pridnih gostincev, da so si naši možje nabrali dovolj moči še za prevoz mlaja do vaško-gasiIškega doma. Pri tem nam je zopet priskočil na pomoč Daniel Smodiš s svojo kočijo. Ko so možje uspešno opravili s postavitvijo mlaja še pri vaško-gasilskem domuje sledil vaški piknik, kjer smo se vaščani okrepčali z dobrotami z žara. Tadeja Rajbar Postavljanje mlaja pri gostilni Pri Belem križu foto: T. Rajbar) 22 Občina Grad Dediščina življenjskih šeg in navad seje v naših krajih zelo dobro ohranila, zato smo tudi letos, kot že mnogo let prej, vaščani in vaščanke Radovec, večer pred i. majem postavili mlaj pri gasilskem domu v Radovcih.Temu je sledilo druženje ob dobri jedači in pijači. Mateja Sever Postavljanje mlaja ob gasilskem domu v Radovcih (foto:Jože Sever) MLAJ NA RADOVSKEM IGRIŠČU Člani Športnega društva Radovci smo ob praznovanju praznika dela - i. maja organizirali postavitev mlaja ob športnem igrišču v Radovcih. Po končani postavitvi seje druženje nadaljevalo ob kresovanju pozno v noč. Letošnja postavitev mlaja ob športnem igrišču je bila prvič, saj smo želeli vsaj malo obeležiti delo in trud, ki smo ga vložili pri ponovni oživitvi športnega centra. Praznik dela je praznik vseh delovnih ljudi in se ga ne sme pozabiti, zato bomo vsako leto ponovno obujali to dogajanje. Marjan Ficko Ob radovskem Igrišču smo prvič postavili mlaj (foto: M. Ficko) NABIRALNA AKCIJA Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Slaveči seje v spomladanskih mesecih odločilo za nabiralno akcijo odpadnega železa. Nabiralno akcijo smo izvajali za prvomajske praznike. Akcije smo se lotili po skupinah. Ob zelo uspešno izvedeni akciji se predvsem moramo zahvaliti vsem vam, ki ste pri tem sodelovali. PGD Dolnji Slaveči izreka iskreno zahvalo vsem vaščan kam in vaščanom, saj seje z akcijo zbralo kar 18 ton odpadnega železa in čez 300 kg odpadnih akumulatorjev. Z nabirko smo naredili veliko dobrega za naše okolje in hkrati finančno pripomogli domačim gasilcem. Sredstva bomo namenili za nabavo zaščitne in reševalne opreme ter s tem povečali operativno sposobnost. Za vaše sodelovanje se vam še enkrat zahvaljujemo in v upanju, da bomo tako sodelovali tudi prihodnjo pomlad, pozdravljamo z gasilskim pozdravom »Na pomoč«. ' ' Mateja Knap Ena od skupin uspešne nabiralne akcije (foto: Stanko Recek) TEKMOVANJE V KUHANJU BOGRAČA Društvo za šport, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci je 3. maja 2014 organiziraloi. tekmovanje v kuhanju moto-vilskega bograča, katerega seje udeležilo 10 tekmovalnih ekip. Kuhanjeje potekalo v podobnih 10-15 litrskih kotlih, ki jih je priskrbelo društvo, prav ta ko je vsaka ekipa dobila 3 kg mesa (1 kg svinjskega mesa, 1 kg govejega mesa in 1 kg divjačine), čebulo, krompir in kruh, za vse ostale dodatke (začimbe, pribor za kuhanje bograča ipd.) so morale ekipe poskrbeti same. Prav posebno smo bili veseli naših gostov, bivših tekmovalcev oddaje Gostilna išče šefa, Fredija, Lidije in Irene, ki so ocenjevali celotno pripravo in kuhanje bograča ter ne nazadnje določili zmagovalno ekipo tekmovanja. Ocenjevanje bograča je zajemalo pet kategorij, in sicer: barvo, aromo, gostoto in okus bograča ter sam potek kuhanja. Najboljši bograč je skuhala ekipa »Tašča z zetoma«, drugo mestoje zasedla ekipa »Vas Dolič« in tretje ekipa Občina Grad 23 »4Ženske.com«. Vse tekmovalne ekipe so prejele priznanje za sodelovanje, najboljše tri pa denarne in praktične nagrade. In ker ni veselice brez golice, seje zvečer že prijalo zavrteti na plesišču z Mladimi gamsi, ki so nas zabavali In skrbeli za dober »žur« do poznih jutranjih ur. Kerje še dolgo po prireditvi dišalo po okusnem bograču in odlični zabavi, so bili tako organizatorji kot udeleženci prepričani, da je tovrstno tekmovanje dobra popotnica za naslednja druženja - torej, vabljeni, naslednje leto bomo spet vrteli kuhalnice! Katarina Kikec Predstavnik vasi Motovilci Silvo Hüll, žiranti Fredi, Irena in Lidija ter ekipa Doliča ob bograču (foto: Eva Kolbl) ŠD VIDONCI NA BRIONIH Tradicija v našem društvu je, da se vsako leto odpravimo na enodnevno oziroma dvodnevno potepanje po različnih krajih. Letos smo imeli veliko idej o izletu - Gorenjska, Budimpešta,Gardaland, Plitvička jezera in na koncu smo se odpravili v sosednjo Hrvaško, kjer smo uživali v lepotah Istre - Brioni in Pula. Na pot smo se odpravili v soboto, 10. maja, v zgodnjih jutranjih urah. Pot nas je vodila vse do Fažane, kjer smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok Veliki Brioni Na otoku smo se popeljali s turističnim vlakom in občudovali lepote Brionov. Ogledali smo si tudi safari park, mediteranski vrt in stalno razstavo »Tito na Brionih«. ŠD Vidonci na Brionih (foto: ŠD Vidonci) 24 Sledila je vožnja z ladjo nazaj v Fažano, kjer smo opravili kosilo. Vsi smo pričakovali, da nas bodo postregli z morskimi dobrotami. Vendar ni bilo tako, postregli so nas z njihovimi domačimi jedmi kot so fuži. Sledila je vožnja do Pule, kjer smo si ogledali znamenitosti tega mesta. Najbolj smo uživali ob pogledu na amfiteater. Seveda pa smo si vzeli tudi nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za posedanje ob morju in se okrepčali s pijačo. Sledila je vožnja do Portoroža, kjer smo opravili krajši postanek za sprehod po samem mestu. Domov smo se vrnili v poznih nočnih urah. Vzdušje na izletu je bilo enkratno.Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj so nas sončni žarki kar vabili, da bi se oko- paliVm°rjU Melita Ficko Sapač POHOD PO KOVAČEVCIH Po zelo uspešnem lanskem prvič izvedenem pohodu po Kovačevcih, se je tudi letos Športno društvo Kovačeva odločilo, da pripravi Pohod po Kovačevcih. Vreme nam na sam dan pohoda ni bilo ravno naklonjeno, saj seje kar nekajkrat vlilo z neba, ampak kljub temu se je pohoda udeležilo kar 98 pohodnikov od blizu in daleč. Prvičje bil pohod vključen tudi v izkaznico pohodnikov po Goričkem za leto 2014. Pot je pohodnike vodila po obronkih vasi Kovačeva.Ob temjihje na dveh postojankah pričakalo manjše okrepčilo, na koncu pa topla malica. Prireditevje dopolnila še tekma pionirjev Prosečka vas - Bodonci. Kljub dežju in bolj hladnemu vremenu seje druženje po pohodu nadaljevalo še v pozne popoldanske ure. Pohodniki, vidimo se naslednje leto. Doris Troha Pohodniki v Kovačevcih (foto: Darijan Fujs) DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE Lanskojesen so potekale kvalifikacije za državno gasilsko tekmovanje v vaji Matevža Havceta. Na državno tekmovanje seje z regijskega, kije potekalo v Ljutomeru, uvrstilo tudi naše društvo, PGD Dolnji Slaveči in to z dvema ekipama. Z ekipo članov A in članov B. Obe ekipi sta zasedli drugo mesto in si s tem pridobili vozovnici za državno, kije potekalo 24. maja 2014 v Ormožu. Tekmovanje je za nami pustilo sladke in manj sladke spomine, a vse nam je prineslo nove izkušnje. Organizirali smo tudi avtobus, kjer so nas lahko spremljali vsi, ki so nas želeli spodbujati. V dobri družbi smo proslavili dan in seveda rezultate, ki smo jih dosegli. Člani A so si prisvojili srebrno značko Matevža Havceta, člani B pa so imeli malo manj sreče in so bili diskvalicirani, zato se niso mogli boriti za nikakršno značko. A kljub vsemu smo dan zavili v eno lepo celoto, kjer smo se veselili iri družili ter delili znanja Irt mnenja ter si nabirali dodatne motivacije in energije za v bodoče. Z dvignjenimi glavami gremo naprej in strmimo lepo zastavljenim ciljem naproti. Gasilcem lahko le še enkrat čestitamo, vsem ostalim prisotnim pa se zahvalimo za prisotnost in spodbudo na tekmovanju in skozi vse leto. Mateja Knap Ekipa PCD Dolnji Slaveči na tekmovanju v Ormožu (foto: Andrej Grah) RAZSTAVA IZ ZEMLJE V Lednarjevi usnjarni, kije del Doživljajskega parka Vulkan !}a, smo 25. maja odprli novo razstavo z naslovom »Iz zemlje«. Razstavo so pripravili dijaki 3. letnika oddelka za oblikovanje uporabnih predmetov in oddelka za fotografijo SŠOF Ljubljana, ki so bili ponovno pri nas na Goričkem v šoli v naravi. Šola v naravi je bila zasnovana tematsko in seje zaključila z razstavo v Lednarjevi usnjarni. Na razstavi so razstavljena dela dijakov, ki so nastala v letošnji šoli v naravi, razdeljena na večsklopov:videoinstalacija,fotoknjiga avtorja, sI i karstvo, fotografije, sI i ke, sku I ptu re i n foto-video dokument z delavnic. Izhodišče projekta je bila povezava z »zemljo«. Dijaki so se na lončarskem vretenu spoprijeli z zemljo (glino), polegtega so razvili lastne zamisli in jih s čopičem, svinčnikom, fotoaparatom ter videokamero prenesli v avtorsko knjigo, sliko,fotografijo, skulpturo ali vid eo i n s t a I a c ij o. Vse to smo si skupaj z dijaki, njihovimi mentorji, profesorji in obiskovalci ogledali na otvoritvi razstave. Razstavo so dijaki popestrili tudi z glasbeno točko, obiskovalci pa so se lahko okrepčali z domačimi pogačami in pijačo. Razstava »Iz zemlje«, ki je rezultat sodelovanja med Osnovno šolo Grad, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in Zavodom za upravljanje kulturne dediščine Grad, bo v Lednarjevi usnjarni na ogled vse do naslednjega maja. Danijela Krpic Na otvoritvi razstave v Lednarjevi usnjarni (foto: D. Krpic) ZBIRANJE POMOČI ZA POPLAVLJENA OBMOČJA Maja ste lahko v medijih zasledili prispevke o katastrofalnih poplavah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Vse humanitarne organizacije v Sloveniji so se odločile in začele zbirati pomoč za te države.Tudi člani in prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Grad smo se odločili, da pomagamo.Tako smo v ponedeljek, 26. maja 2014, v kulturni dvorani pri Gradu zbirali materialne stvari za prizadeta območja. Presenečeni in zadovoljni smo bili, daje toliko občanov bilo pripravljeno pomagati. Vse stvari smo zapakirali v škatle, stehtali in opremili z napisi o vsebini.Zbrali smo:io6 kg živil, 95 plastenk vode, 5.7 kg higienskih pripomočkov, 87 brisač, 163 kompletov Članice KO RK Orad pri pakiranju materialnih stvari za prebivalce poplavljenih območij (foto: D. Krpic) Občina Grad 25 posteljnine,20 odej, n prešitih odej,io vzglavnikov, nekaj zaves, kuhinjskih krp, grelnih blazin in igrač. Za prevoz vseh stvari v skladišče v Mursko Soboto so poskrbeli gasilci z gasilskimi vozili. V imenu vseh prejemnikov pomoči se občanom Grada iskreno zahvaljujemo. Darinka Bauer POMOČ PRIZADETIM V POPLAVAH V sodelovanju s Škofijsko Karitas Murska Sobota smo tudi sodelavke Župnijske Karitas Grad s humanitarno pomočjo ob poplavah v BiH in Srbiji zbirale prehrambne artikle, čistila, pakete za osebno nego, pleničke za otroke ... Presenetili so nas naši dobrosrčni župljani, ki so se tako številno odzvali našemu klicu na pomoč. Ob tej hudi katastrofi seje marsikatero oko zarosilo in srce omehčalo, verjetno iz tega razloga, ker tudi mi nikoli ne vemo, kdaj nas lahko zadane kakršna koli nesreča in bomo prav la ko potrebni povratne pomoči. V slogi je moč in to smo zopet dokazali. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala. „ ' sodelavke Župnijske Karitas Grad Tovornjak pomoči Slovenske Karitas za BiH in Srbijo (foto: BoBo, vir: www.rtvslo.si) UPOKOJENCI NA JEZERSKEM Nepozaben in v lepem spominu nam je ostal izlet na Jezerškov mesecu maju 2014. Vsem tistim, ki še niso bili na Gorenjskem, ali so ponovno želeli videti kraje, v katerih so delali v mladih letih, se je želja uresničila in še več. Bilojevse lepše, seveda, saj sedaj niso bili obremenjeni z mislijo na delo. Bil je to brezskrben izlet s prečudovitim pogledom na Kamniško Savinjske Alpe med vožnjo proti Storžiču, do jezera Črnava, vznožja Grintovca, Kočne, do doline, kjer leži Jezersko. Z ogledi na Jezerskem in po kmečki malici na eni izmed številnih Jezerskih kmetij so nadaljevali vožnjo do srca Gorenjske, Kranja, se sprehodili po starem mestnem jedru z ogledom in nato nadaljevali pot do izliva reke Kokre v Savo. Pred poznim kosilom so se povzpeli na eno najlepših razglednih lokacij nad Kranj-sko-Sorškim poljem, na Šmarjetno goro. Bilje to lep izlet 26 po prekrasni Gorenjski, posebno še, ker je izletnike vodila domačinka teh krajev, gospa Špela, ki je lahko opozorila na mnogo kaj, kar drugim ni vidno. Kristina Marič V oazi miru - na Jezerskem so upokojenci uživali (foto: arhiv D. Hull) KRVODAJALSKA AKCIJA PRI GRADU Krajevna organizacija Rdečega križa Grad je letos že četrtič organizirala terensko krvodajalsko akcijo v osnovni šoli pri Gradu. Pri organizaciji te humanitarne akcije je sodelovala Osnovna šola Grad, kjer so zaposleni pripravili prostore, ki so bili potrebni, daje odvzem potekal nemoteno in pripravili malico za vse darovalce. Pri obveščanju nam je pomagala občina, ki je v informatorju obveščala občane in jih vabila, naj se udeležijo odvzema krvi v domačem kraju. Prav zaradi takšnega sodelovanja je bila tudi letošnja akcija izredno uspešna, saj seje odzvalo kar 71 občanov, ki so bili pripravljeni darovati svojo kri in s tem pomagati drugim. Letos je zbralo pogum in se prvič udeležilo odvzema 9 krajanov. Med krvodajalci je bilo tudi 5 takih, ki so darovali kri že 50-krat oziroma večkrat. Vsem darovalcem so izredno hvaležni vsi, ki to nujno življenjsko tekočino potrebujejo. Prav tako pa se tudi or- Na krvodajalski akciji pri Gradu je Štefan Štraus prejel priznanje za 50-krat darovano kri (foto: arhiv OŠ Grad) ga n izatorji zahvaljujemo vsem, ki so se odzvali In se v tako velikem številu udeležili akcije. Tudi naslednje leto bomo poletno krvodajalsko akcijo poskušali organizirati v domačem kraju in verjamem,da nam bo uspelo pridobiti še kakšnega novega krvodajalca. Darinka Bauer KRVODAJALCI NA IZLETU Krvodajalci iz občine Grad smo se zadnji dan v maju podali na izlet v Loško dolino. Lep pomladni dan je bil kot nalašč za obisk zelene doline, kjer smo videli Križno jamo ter naj lepši grad na Slovenskem, grad Snežnik. Najprej smo se zapeljali do vhoda Križne jame, kamor nas je skozi gozdove spremljal pogled na porušena drevesa zaradi letošnjega žledu. Pred vstopom v jamo smo si vsi obuli »bataše« in po parih prejeli svetilke za jamo. Nato smo se v dveh skupinah odpravili v jamo, ki je znana po podzemnih jezerih in najdišču kosti jamskih medvedov. Po ogledu kapnikov in razstavljenih kosti jamskih medvedov smo se s čolnom zapeljali po podzemnem jezeru. Vrnili smo se po isti poti ob poslušanju žuborenja vode, ki teče skozi jamo. Po kosilu, kjer smo okusili tudi njihovo tipično zelenjavno juho, smo se odpravili na grad Snežnik. Ogledali smosi ga vdveh skupinah in bili navdušeni nad ohranjeno originalno opremo iz 19. stoletja. Očarala nas je tudi okolica gradu in pred gradom je nastala skupinska fotografija vseh udeležencev izleta. Na poti domov smo se ustavili še v vinski kleti Zlati grič pri Slovenskih Konjicah, kjer smo si ogledali klet, ob poslušanju legende okušali njihova vina in se nasitili z obaro v kruhovi skledi. V prijetnem vzdušju srno se poslovili z vinogradniškega griča in se dobre volje vrnili domov. Danijela Krpic Krvodajalci pred gradom Snežnik (foto: J. Prelec) IZLET ČLANOV DRUŠTVA SKOURIŠ Kot vsako letos so se člani Društva za razvoj in promocijo turizma Občine Grad »Skouriš« v začetku junija podali na izlet, ki je bil tehnično obarvan. Obiskali so hidroelektrarno Fala in bili najbolj navdušeni, da so bili 10 m pod gladino reke Drave. Obiskali so še vesoljski center v Vitanju, kjer so imeli možnost videti nekaj izdelkov in pripomočkov za bivanje astronavtov v vesolju. Seveda brez dobrega kosila tudi ni šlo. Na poti proti domu je še sledila pokušina vina v kleti Ratek v Malem Brebrovniku ter obvezni sladoled v Radencih. Kot vsako leto so izletniki na koncu izleta sklenili, da se naslednje leto zopet odpravijo nekam v neznano. , , Cvetka Ficko Člani društva Skouriš BINKOŠTNI POHOD 8. junija 2014 je na Dolnjih Slavečih poteka h o. tradicionalni pohod treh dežel. V okviru binkoštnih pohodov so vsako leto planirani še pohodi v Avstriji in na Madžarskem. En pohod je bil v soboto v Avstriji, v nedeljo zjutraj je bil načrtovan pohod na Madžarskem, ki pa je bil žal odpovedan, ob n. uri pa se je začel pohod pri nas, ki je Pohodniki so se okrepčali ob gasilskem domu (foto: Andrej Grah) Občina Grad 27 potekal vse do 16. ure. Zbralo seje okrog 130 pohodnikov od blizu In daleč, ki so lahko uživali v sončnih žarkih, ki so se razprostirali po hribih in dolinah tistega nedeljskega popoldneva. Poskrbeli smo tudi za dve postojanki, kjer so se lahko pohodniki spočili in okrepčali ob domačih dobrotah. S progo pa so začeli vgasilskem domu, kakortudi končali.Tam sojih čakale dobrote članic, ki so poskrbele za sladki greh. Vse skupaj smo popestrili tudi s srečelovom. Ob tej priliki bi se v imenu Športno rekreacijskega društva Dolnji Slaveči rada zahvalila vsem za donatorstvo in dobitke za srečelov, kakor tudi vaščanom, ki so nam kakor koli priskočili na pomoč pri organizaciji pohoda. Hvaležni srno vam za sodelovanje. Ob koncu pa naj vas povabim k sodelovanju tudi v prihodnje. Mateja Knap TEKMOVANJE Z MOTORNO ŽAGO Športno društvo Kovačevci je skupaj z Zavodom za gozdove, OE Murska Sobota priredilo 16. regijsko tekmovanje v spretnosti z motorno žago lastnikov gozdov Pomurja, katerega seje udeležilo 23 tekmovalcev. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih spretnostnih kategorijah z motorno žago in sicer šote bile: kombiniran rez, precizen rez,zasek in podžaganje, kleščenje in podiranje na balon. Teoretični preizkus znanja je bil s področja varnega dela z motorno žago. Tekmovanje, kije z sabo prineslo veliko smeha, pa tudi kaj še nevidenega in zanimivega, je na koncu dalo zmagovalca in sicer je bil to Gregor Bec, starejši,drugije bil Gregor Bec, mlajši, tretji pa Dejan Maršič. Zmagovalec je bil nagrajen z motorno žago Husqvarna. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj domačinov, potrebnoje omeniti člana ŠD Kovačevci Martina Žokša, kije na koncu zasedel solidno 13. mesto. Ob sami prireditvi je bila tudi razstava starih motornih žag, različni sponzorji pa so predstavljali svoje izdelke. Martin Žokš na poligonu (foto: Darijan Fujs) Tekmovalo seje tudi v nakladanju z gozdarsko prikolico, kjer seje najboljše odrezal Milan Kuzmič. Ves čas tekmovanja je od dobri pijači in jedači druščino zabaval OPPA Bokan bend. , Doris Troha SREČANJE NOGOMETNIH EKIP Letos so člani in simpatizerji Športnega društva Radovci združili moči in Športni center v Radovcih ponovno oživili do take mere, da so lahko pripravili srečanje nogometnih ekip. Srečanje nogometnih ekip so izvedli na turnirju 21. junija 2014. Nogometnega turnirja seje poleg domačinov udeležilo še pet ekip, in sicer nogometaši Športnega društva Škale, Nogometni klub Poznanovci, nogometaši Veterani od Grada, Športno društvo Dolič in nogometaši iz Domajinec. Na igrišču in ob igrišču je bilo ves čas prijetno športno vzdušje. Čeprav je bilo to organizirano kot srečanje nogometašev, je vladal tekmovalni duh in želja po prvem mestu. Po končanem turnirju so prvo mesto osvojili nogometaši iz Škal, drugo mesto je pripadlo gračkim veteranom, tretje mesto pa so osvojili nogometaši iz Poznanovcev. Prve tri ekipe so prejele pokale. Da bi nogomet ponovno zaživel, bo takšno druženje postalo tradicionalno. Vodstvo športnega društva Radovci želi, da bi že v jeseni ponovno lahko igrali v Puconski ligi malega nogometa. Športni center v Radovcih je obiskan tudi zaradi igranja odbojke na mivki. Poleg igranja nogometa imajo člani in simpatizerji društva pravtako željo organizirati tudi turnir v odbojki na mivki.Voljedodelajim ne manjka in upajo, da ob podpori širše okolice tudi vseh želja ne bo težko uresničiti. Marjan Ficko Na srečanju nogometnih ekip v Radovcih (foto: M. Ficko) POHOD PO VIDONCIH V naši vasi smo v športnem centru že imeli veliko prireditev z namenom, da med seboj povežemo vaščane. Letos pa je padla ideja,da bi 25.junija organizirali pohod po Vidoncih. 28 Občina Grad ■i| Začele so se priprave na pohod - predvsem iskanje prave pohodniške poti. Pot smo si zastavili, vendar nam je po-riagajalovreme. Zbudili smo se v deževnem dnevu. Kaj pa zdaj? Sledil je dogovor o izvedbi pohoda in spremembi poti, kije večinoma potekala po asfaltirani cesti ne po vaških poteh, kot smo načrtovali. Pohod seje začel ob deseti uri dopoldan. Zbralo se nas je kar čez 50 pohod ni kov večinoma iz Vidoncev, nekaj pohodnikov pa je prišlo z Gorenjske, ki so dopustovali v naših krajih. Z dežniki smo se odpravili proti stari šoli in pot nas je vodila čez Dolenjski vrej do prvega postanka pri mlekarni. Okrepčali smo se z domačimi dobrotami in pijačo. Pot smo nadaljevali po glavni cesti skozi Sabolovo grabo, Krčarov vrej do Pozvekovega brega, kjer smo opravili drugi postanek pri Ernestu Časarju. Ernest nas je pogostil s hrano in pijačo. Nato pa nam je še zaigral na harmoniko in poskrbel za prijetno vzdušje kljub slabemu vremenu. Pot nas je popeljala najprej poOlabah do končne postaje, ki pa je seveda bila v športnem centru. Sledila je pogostitev s hrano in pijačo ter zabava. Ob zvokih glasbe smo se tudi zavrteli in druženje nadaljevali do večernih ur. Upamo, da bo pohod po Vidoncih ob dnevu državnosti postal tradicija. Melita Ficko Sapač Pohodnika prvega pohoda po Vidoncih (foto: ŠD Vidonci) OD GORCE DO GORCE Turistično društvo Skriti biser nas je tudi letos povabilo na tradicionalni pohod po Sladki gori Od gorce do gorce. Pohod je bil v soboto, 28. junija, od jutra do večera, s pričetkom ob 9. uri pred gasilskim domom na Sladki gori s kulturnim programom. Tudi Radovčani so se udeležili že tradicionalnega 10. pohoda »Od gorce do gorce«. Radovčani namreč že vrsto let gojijo prijateljske vezi s prijatelji s Sladke Gore. Dogodek v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Šmarje pri Jelšah vsako leto organizirajoTuristično društvo Skriti biser Sladka Gora, Občina Šmarje pri Jelšah,TIC Šmarje pri Jelšah, PGD Sladka Gora in seveda lastniki ter ponudniki gore. Pohod, ki vsako leto privablja številne obiskovalce od blizu in daleč, je tudi letos potekal v znamenju sončnega, a ne preveč vročega vremena, druženju ob domači kapljici in dobrotah, ki sojih tudi letos pripravili na kar desetih relacijah. =- & Pohodniki so se zbrali že zgodaj zjutraj pred Domom krajanov in gasilcev Sladka Gora in so v spremstvu domačih muzikantov krenili na krožno pohodniško pot, ki vodi od omenjene zbirne točke in je speljana po razgibanem terenu med vinogradi do številnih gore in znamenitosti. Letos je pot pohodnike vodila po kar 22 gorcah in točkah, kjer so lahko uživali bodisi v enkratnem razgledu, ki ga razgibana pokrajina nudi, bodisi v kulinaričnih dobrotah, ki sojih pripravili lastniki gore. Prav gotovo je ena od priložnosti za prijetno druženje udeležba na tern pohodu, kjer ni manjkalo seveda dobre volje ob žlahtni kapljici in dobri hrani. Suzana Farič Med pohodniki »Od gorce do gorce« tudi Radovčani (foto: www.kozjansko.info) MMaSKU JHMM m Na velikonočni ponedeljek se že nekaj let v cerkvi Marije Vnebovzete zberejo zakonski jubilanti iz naše župnije.Tako se nas je tudi letos zbralo petnajst parov, ki smo obnovili svoje zakonske obljube. Slovesno mašo je daroval naš domači župnik, g. Marko Magdič. Po blagoslovu zakoncev in opravljeni sv. maši, seje srečanje nadaljevalo v župnijskem domu, kjer smo se dogovorili za skupinsko romanje na sv. Višarje. Tako smo se 28.junija s polno zasedenostjo avtobusa odpeljali na zadano pot. Sv. Višarje so pravi biser naravne lepote (njihova nadmorska višina je 1790 m). Od tod se uživa Zakonski jubilanti so se na romanju ustavili tudi v Planici (foto: Martin Kerec) Občina Grad 29 čudovit razgled na gorske vrhove. Na tem lepem kraju se srečujejo Slovani, Germani in Romani, ki tukaj v miru in bratski ljubezni častijo Njo (Višarsko Mati Božjo), ki joje Bog nadvse poveličal. Že v 16. stoletju soSv.Višarje imenovali za božjo pot treh narodov, danes pa jo lahko imenujemo za božjo pot Evrope. Nenačrtovano smo si ogledali Planico in se ustavili na Brezju, kjer smo se še enkrat zahvalili Mariji za skupno življenje in prosili za pomoč v prihodnosti. Vremeje lepo sodelovalo z nami, vse dogajanje pa je potekalo v veselem vzdušju. Beti Škaper Izleta se je udeležilo 16 članov ŠD Vidonci in 21 članov Dengrad-a. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpravili izpred športnega centra Vidonci. Krenili smo proti Kuzmi, kjer so se nam pridružili zaposleni v podjetju Dengrad ter nadaljevali pot proti Dunaju z vmesnimi postanki Na Dunaju nas je pričakal naš kolega Vojko, ki nam je razkazal mesto Dunaj, zatem pa smo obiskali še znani Donauinselfest. Vojko nas je gostil tudi na svojem domu, za tem pa smo pričeli s turnirjem v Markgrafneusiedl-u. Z ekipo Dengrada smo se borili za končno tretje mesto, boljša je bila ekipa Dengrada. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili proti domu. Ervin Kuzmič Na Sv. Visa rje je julija romala še ena skupina iz Župnije Grad (foto: D. Krpic) TURNIR NA DUNAJU V soboto, 28.junija 2014, smo se člani ŠD Vidonci skupaj s podjetjem Dengrad udeležili mednarodnega turnirja v malem nogometu v Markgrafneusiedl-u na Dunaju. Turnirja smo se udeležili na vabilo ŠD Markgrafneusiedl, katerega član je Vojko Buček, ki je hkrati tudi dolgoletni član našega športnega društva.Ta ekipa se že dolga leta udeležuje našega turnirja ob kresovanju, mi pa jih vsako leto obiščemo na Dunaju, bodisi na turnirju, bodisi na prijateljski tekmi. ŠD Vidonci in Dengrad na poti do Dunaja (foto: ŠD Vidonci) POTEPANJE PO KOZJANSKEM Športno društvo Kovačeva seje na prelepojulijsko soboto odpravilo potepat po Sloveniji. V zgodnji h jutranjih urah se nasje zbralo lepo število izletnikov in tako smo se odpravili na Kozjansko. Da naše društvo povezuje staro in mlado, priča dejstvo,daje imel naš najstarejši udeleženecTonek78 let, naša najmlajša dva, Nella in Lan, pa 4 leta. Po kratkem postanku na jutranji kavi je bila naša prva postaja starodavni grad Sv. Eme,danes bolj poznan kot Minoritski samostan Olimje, kjer smo si pod vodstvom patra ogledali veličastno baročno cerkev Marijinega vnebovzetja s prečudovitimi črno zlatimi oltarji. Težko si je predstavljati, da je majhna sobica v pritličju južnega stolpa nekoč bila stara lekarna, kjer so menihi Pavlinci pripravljali zdravila iz rož, ki sojih gojili in nabirali. Bratje Minoriti so oživili zeliščar-sko tradicijo, kateroje leta 1782 prekinil Jožef II.Tako smo si ogledali še prostore božje lekarnice, kjer nam je pater ob predstavitvi raznih tinktur, krem in čajnih zmesi povedal tudi kako hudomušno anekdoto o uporabi njihovih izdelkov. Iz samostana nas je čez prečudovit vrt zdravilnih zelišč vodila pot do Čokoladnice Olimje.Tu nam je bila na kratko predstavljena zgodovina čokoladnice in izdelava čokoladnih dobrot. Za pokušnjo smo dobili tudi košček čokoladice, in k tinkturam in kremam smo v svoje vrečke dodali še čokoladne dobrote. Da ne bi bili naši želodčki prazni, smo se ustavili na enem izmed počivališč Kozjanskega parka, kjer smo se okrepčali s seboj prineseno malico. Naprej nasje pot vodila do ene izmed repnic, katerih je vtem okolju kar nekaj. Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, katerega je na območje Bizeljskega naplavilo Panonsko morje. Ime so dobile po repi, katero so ljudje zraven ostalih kmetijskih proizvodov skladiščili v njih. Zanimivo pri repnicah je to, da razen dobro utrjenega vhoda ni nikjer drugje uporabljen kakšen gradbeni material. Samo kopanje repnic je bilo zahtevno, saj se uporablja le kramp in lopata in samokolnica za odvoz peska. Na Turistični kmetiji Pudvoi, ki smo jo obiskali, imajo tri repnice, dve sta stari, eno pa so sami skopali. Repnice so odlične za zorenje in hrambo vina.Temperatura v njih je okrog 8°C, vlaga 95%. Po ogledu in predstavitvi repnice, nam je gospodar pripravil degustacijo njihovi vin, 30 Občina Grad 'E jJEooo možen je bil tudi nakup njihovih vinskih izdelkov. Kozarček rujne kapljice, harmonika in dobra volja izletnikov so »krivi« temu, da seje ob tem tudi zapelo in zaplesalo. Naša zadnja postaja je bil Jelenov greben, kjer nas je takoj ob prihodu pričakalo kosilo. Ogledali smo sl krmljenje damjakov injelenovter pri tem tudi sami sodelovali. Polni lepih doživetij, tako kulinaričnih kot duhovnih, smo se v večernih urah odpravili proti domu. Da pa nam ne bi bilo dolgčas, nas je kot že ves dan tudi na poti domov zabaval Leon s svojo harmoniko, mi smo se mu pa pridružili v petju. Doris Troha Člani ŠD Kovačeva v Olimju (foto: D. Troha) GASILSKO TEKMOVANJE V MOTOVILCU! Občina Grad ima bogato tradicijo organizacije gasilskih tekmovanj. Eno najuspešnejših In najbolje obiskanih ne levobčinl,ampaktudi vširši regiji,je tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilcu Tekmovanje seje letos odvijalo že 16-ič, In sicer v soboto, 5. julija 2014. Tekmovalne enote so se pomerile v suhi vaji z motorno brizgalno in v metu torbic. Letos seje tekmovanja udeležilo 56 ekip, od tega 17 ženskih in 39 moških.V ženski konkurenci so največ znanja in športne sreče pokazale gasilke PGD Bodonci, drugo mesto so zasedle članice PGD Sveti Jurij, tretje mesto pa Casilci v akciji (foto: Timi Comboc) so osvojile gasilke PGD Radovci.V moški konkurenci so prehodni pokal osvojili gasilci PGD Sovjak, sledili sta ekipi PGD Hajdoše in PGD Dolnji Slaveči. Poleg odličnih predstav tekmovalnih desetin so se številni obiskovalci zabavali tudi na pravi gasilski veselici. Svoje pete so si brusili ob glasbi skupine Weekend Band in pevki Nedl LJkraden. Za gosteje bilo tudi to leto odlično poskrbljeno. Organizatorji so se na dogodek pripravljali tako rekoč celo leto, pri pripravi je sodelovala celotna vas, rezultat pa je bila zadovoljna In odlično postrežena množica obiskovalcev. Z uspešno zaključeno prireditvijo sovaščani dobili nov elan za pripravo 17. tradicionalnega gasilskega tekmovanja za pokal vasi Motovilca. Alenka Fujs SREČANJE UPOKOJENCEV 12. srečanja upokojencev Pomurja vTermah 3000 v Moravskih Toplicah, 9.julija 2014, seje udeležilo 50 članov društva upokojencev Grad. Vodilo proslave je bilo »Aktivno staranje, medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost naj bo naš način življenja«. Nad proslavo so bili prisotni navdušeni, saj je bil program zelo pestro pripravljen, sestavljen Iz različnih glasbenih in plesnih skupin. Prisotne sta pozdravila župan občine Moravske Toplice in župan občine Murska Sobota. Slavnostna govornica je bila dr. Mateja Kožuh Novak, ki je med drugim poudarila, da so za upokojence trenutno zelo slabi časi ter dodala, da jih takšna srečanja, kjer je druženje in pesem, lahko malo razvedrijo. Predsednik pomurske zveze upokojencev Mirko Lebarič pa je na kratko predstavil program deia zveze. Po proslavi je zaigrala godba. Eni so zaplesali, drugi pa so se udeležili malice. Da bi udeleženci srečanja dan res polno Izkoristili, so sl ogledali Bukovniško jezero, sl obnovili iztrošeno energijo ob energijskih točkah, ob Vidovem vodnjaku pa so si povečali vidno polje z vodo iz vodnjaka. Ogled nasadov zelenjave v Renkovcih so opravili ob mimohodu, nato pa so si privoščili bogato kosilo na Krajni v gostilni Menclgar. Zadovoljni po druženju s prijatelji in polni novih vtisov s srečanja in izleta so se vrnili v večernih urah. Po vtisih Angele Lang zapisala Kristina Marič GASILSKO TEKMOVANJE V RADOVCIH PGD Radovci je 12.julija 2014 na športnem centru organiziralo že kar tradicionalno sedmo nočno gasilko tekmovanje za prehodni pokal »Vasi Radovci«. Na nočno tekmovanje seje prijavilo rekordnih 29 ekip, od tega kar osem ekip članic.Tekmovanja pa so se udeležili tudi naši dolgoletni prijatelji iz sosednje Avstrije, gasilci iz Fehringa. Občina Grad 31 Vse sodelujoče ekipe so še enkrat več dokazale zelo dobro znanje Iz gasilskih veščin.Tako kot drugje pa je bilopotreb-nozelo dobremu znanju in tehniki dodati še d robček sreče in izkušnje.Takoje prehodni pokal izpuhtel iz rok ekipe PGD Motovilci pri članih, ki so lansko leto ponovno obdržali prehodni pokal. Ekipa z najboljšim pokazanim znanjem pa tudi s kančkom sreče in verjetno tudi izkušenj je tokrat bila ekipa PGD Beznovci. Z drugim mestom so se morali zadovoljiti Motovilca ni, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Rogašov-ci. Pri članicah pa so prehodni pokal obdržale članice ekipe PGD Bodonci. Lanskoletne drugo uvrščene članice PGD Sveti Jurij pa so se tudi tokrat morale zadovoljiti z drugim mestom. Zmaga jimje izpuhtela le za las. Odlično tretje mesto pa so zasedle članice ekipe PGD Kovačevci. Prireditev pa tudi tokrat ni bila izpeljana brez dobre kapljice, hrane in dobre volje. Za prvi dve stvari so poskrbeli naši pridni vaščani in vaščanke, za dobro voljo in zabavo pa so poskrbeli člani skupine Weekend band, ki so razgreto množico ljudi zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur. Suzana Farič Na nočnem gasilskem tekmovanju v Radovcih (foto:Jože Sever) OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V soboto, 19.julija,je v Kruplivniku potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, katerega so se udeležila prostovoljna gasilska društva Grad, Radovci, Vidonci, Kovačevci, Mo-tovilci, Dolnji Slaveči in domačini iz Kruplivnika. Neka- Zmagovalna ekipa pionirjev Dolnji Slaveči (foto: Jože Šadl) tera izmed naštetih se lahko pohvalijo tudi z ženskimi ekipami oz. članicami, člani A in člani B, posebej pa so se na tekmovanju izkazali gasilci pionirji iz Motovilcev in Dolnjih Slavečev. Slednji so tako na občinskem gasilskem tekmovanju zasedli vsa možna prva mesta. Ob tem jim iskreno čestitamo! Po končanem tekmovanju seje odvijala 2. Kruplivniška noč, na kateri je za zabavo poskrbela glasbena skupina Blue planet. Tisti najbolj vztrajni pa so poskrbeli, da je 2. Kruplivniška noč uspela in trajala do zgodnjih jutranjih ur. Tadeja Rajbar ORATORIJ Od 14.doig.julija je potekal oratorij župnij Grad in Kuzma. Letošnje leto je bil glavni lik oratorija apostol Peter, katerega so otroci spoznavali ves teden, vsak dan pod drugim ključem, katere smo na koncu združili v celoto. Geslo letošnjega oratorija je bilo "Na tvojo besedo". Na njegovo besedo smo se torej v ponedeljek, 14. julija zbrali v Kuzmi, kjer smo otvorili letošnji oratorij. Zbralo seje približno 45 otrok in okrog 20 animatorjev iz obeh župnij. Vsak oratorijski dan seje začel z dvigom zastave in z oratorijsko himno (letošnja je bila Peter skala). Animatorji srno tako razdelili otroke v štiri skupine, ti pa so si morali dodeliti skupno ime skupine. Imeli smo vsega, od Morskih zaklad ov, G a ra ž n e d ece, d o Poštenj a kov lii Navsezadnje tudi Slal. Otroci so si vsak dan ogledali igrico, ki smojo pripravili mi, animatorji. O igrici smo se nato pogovarjali pri katehezah, določili vrednoto in simbol dneva ter vsak dan izdelovali raznorazne umetnine pri delavnicah.Tam smo izdelovali ribice iz papirja, vaze, šivali vzglavnike, delali sadna nabodala, sokove, s m ut ij e ter še razne druge stvari. Popoldan, po kosilu je sledila "velika igra". Imeli srno oratorjado, igro o apostolih, oratorijado. Prvi dan smo vsi skupaj pripravili sveto mašo, zadnji dan pa zaključek, na katerem so bili prisotni tudi starši V prostem času smo se skupaj zabavali v velikem krogu, kjer smo se šli razne banse, peli, včasih tudi plesali, si podajali žogo.Otroci so bili pridni, nam animatorjem paje bilovve-selje paziti na njih. Obljubili so, da se bodo drugo leto spet udeležili oratorija ter s seboj povabili še kakšne prijatelje. Animatorka Katja Bedoke Udeleženci oratorija pred gračko cerkvijo (foto: K. Bedoke) 32 Občina Grad d J PO SLEDEH CILKE SUKIČ V nedeljo, 27. julija, so članice Društva žena In deklet Kru-pllvnik pripravile razstavo, vendar tokrat malo drugače. Ročne Izdelke in ostale obrti je v letošnjem letu zamenjala razstava kulinaričnih jedi Izpod receptov Cilke Sukič. Za tovrstno razstavo so se odločile, da bi v dosedanjo prireditev vnesle nekaj sprememb, najbolj pa Iz tega razloga, ker avtorica Izdanih receptov Izhaja Iz Kruplivnika.Članice DŽD so pripravile jedi po omenjenih receptih ¡njih »razstavile«, ravno tako pa so pripravile razne prigrizke In peciva vseh vrst, s katerimi so postregle obiskovalcem. Ob tem so obiskovalce zabavali Ljudski pevci in godci »Vrtanek« in »Vinski bratje«. Z razstavo in z obiskom so bile članice DŽD zadovoljne in si upajo trditi, da bodo še poskušale razviti kakšno novo idejo. Zagotovo že v prihodnjem letu... Tadeja Rajbar Obiskovalci so z dobrotami bili tudi pogoščeni (foto: T. Rajbar) TT KRAJI IMS K J PARK 40IMK0 DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO VELIKONOČNE DELAVNICE IN POHOD TRIDEŽELNEGA PARKA 12. aprila 2014 je grajsko poslopje privabilo obiskovalce, ki jih vsako leto pritegne bogastvo rokodelske dediščine, kot tudi tiste, ki se radi gibljejo in opazujejo slikovito pokrajino Goričkega. Medtem ko so pohodniki spoznavali okolico gradu Grad, so se v gradu odvijale velikonočne delavnice, ustvarjalnica za odrasle in otroke ter velikonočna prodajna razstava izdelkov mojstric in mojstrov domače obrti. Na prodajni razstavi smo prvič uporabili nove stojnice, ki so bile oblikovane v okviru projekta Rokodelska akademija 2. Izvedeni sta bili dve delavnici za odrasle in sicer vezenje z Danico Babič in kvačkanje z Branko Bele, Simona Durič pajezotroci izdelovala velikonočne voščilnice. Ponujene so bi le tudi dobrote, značilne za velik noč. Poizkus, da smo letos oba dogodka združili, seje izkazal kot posrečen. _ Štefanija Fujs izdelovanje voščilnic s Simono Durič (foto: Gabrijela Küzma) 3. RAJSKI FESTIVAL NA GRADU V mesecu maju je v tednu biotske raznovrstnosti (22. maj) in evropskih naravnih parkov (24. maj) potekal že 3. Rajski festival. Tokrat je bil povezan z aktivnostmi Javnega zavoda Krajinski park Goričko, kijih izvajamo v okviru projektov Rokodelska akademija 2 in Upkač skupaj z več slovenskimi in madžarskimi partnerji. Prvi dan je potekal Junior rajski festival naravoslovnega videofilma osnovnošolcev na temo,GVANT'. Na poziv MIKK-a so prispeli v ocenjevanje 4filmi. Po oceni strokovne žirije je nagrado Rajsko drevo dobil film OŠ Križevci pri Ljutomeru »Zemlja pleše«, medtem ko je Rajsko drevo po oceni občinstva (tokrat so to bili učenci od 6. do 9. razreda OŠ Grad), prejel film OŠ Stročja Vas »Prebliskv prihodnost«. Sočasno z Junior festivalom se je v Okroglem salonu gradu odvijal zaključek raziskovalnega tabora študentov modnega oblikovanja na temo »Oblačilni videz grofovskih rodbin Gornje Lendavskega gradu«, v okviru projekta Rokodelska akademija 2. Predavanju gostujoče profesorice iz Zagreba, dr. sc. Katarine Nine Simončič, »Metode rekonstrukcije modno-stilskih obdobij na primeru baroka«, iz Zavoda za dizajn tekstila i odječe, TTF Zagreb, je sledila predstavitev treh historičnih oblačil sestričen Eve in Marie Szechy ter Gabriela Bethlena. Oblačila so poslej del stalne zbirke v palaciju na gradu. Raziskavo oblačil in izdelek so ustvarile študentke UM, Fakultete za strojništvo, Elvira Sokol, Polonca Murko in Vida Bračun pod mentorstvom doc. Sonje Šterman. Dan biotske raznovrstnosti smo zaključili s premiero filma Upkač v kinu pod zvezdami na grajskem dvorišču. Pomemben dosežek aktivnosti, ki je bil predstavljen na Občina Grad 33 modnem dogodku na gradu 23. maja 2014, je oblačilni videz zaposlenih v središčih Rokodelske akademije: Grad Goričko, Pomurski muzej, Pomelaj in Center domače in umetnostne obrti Veržej. Na večernem modnem dogodku so manekenke TadejeTernar predstavile 51 prototipov oblačil, ki sojih oblikovali in zašili študentje Fakultete za dizajn, Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil iz Trzina in Fakultete za strojništvo, Katedre za tekstilne materiale in oblikovanje Univerze v Mariboru. Oblačila in skice so bile zatem tudi na razstavi. Oblačilni videz je ocenila strokovna žirija v sestavi Jožice Brodarič, Biance Žvorc Morris in Alana Hranitelja in obiskovalci, ki so si po reviji ogledali razstavo v palaciju. Rezultati so objavljeni na spletni strani www.park-gorickQ.0rg. Letošnji Rajski festival smo zaključili na Dan evropskih parkov, 24. maja 2014, v Pečarovcih z drugimi igrami Trideželnega parka Goričko Raab firseg.Vdesetih igrah so se med seboj pomerile po dve ekipi iz Goričkega in Črseg-a in tri ekipe iz parka Raab. Zmagali so Zgrebaši iz Pečarovec. Prihodnje leto bodo igre pri sosedih v Avstriji. Stanka Dešnik Oblačilni videz rodbine Szechy okrog leta 1650 (foto:S. Dešnik) RAZSTAVA VINO-ART IN »ODPADNO JE UPORABNO« Društvo za kvaliteto življenja in kulturo pitja VINO-ART je pripravilo pregledno razstavo 10 tih likovnih kolonij VINO-ART, katere posebnost in prepoznavnost je postalo združevanje dveh kultur, to je likovne umetnosti in umetnosti vinogradništva-kletarstva, ki se ne samo lepo dopolnjujeta, ampak tudi druga drugi dajeta nove dimenzije. Rezultate teh desetih let druženj in ustvarjanj umetnikov so prvič predstavili širši javnosti s pregledno razstavo, na kateri je razstavljeno po eno umetniško delo vsakega izmed 59 umetnikov, ki so se v teh letih zvrstili na kolonijah. V otvoritev razstave 2. junija nas je popeljala predsednica društva Vesna Seršen, vse zbrane je nagovoril direktor zavoda dr. Bernard Goršak, razstavo pa je odprl mag. Franc Obal. Ob otvoritvi smo prisluhnili triu saksofonov Glasbene šole Murska Sobota. Letosje bila med Dobrovniškimi goricami organizirana že 11. likovna kolonija, omenjena razstava na gradu pa bo na ogled v palaciju do 1. septembra 2014. Razstavne prostore gradu zapolnjuje tudi razstava natečaja »Odpadnoje uporabno« podjetja Saubermacher & Komunala iz Murske Sobote, na katerega so se odzvali v šolskem letu 2013/14 vrtci, osnovne in srednje šole in ustvarjali nove izdelke iz rabljenih oblačil in tekstila. Nastali so številni raznoliki izdelki, ki so lični in uporabni. Štefanija Fujs Razstava Odpadno je uporabno (foto: S. Dešnik) VEČER KOMORNIH DEL IN FESTIVAL SEVIOC 25.aprila 2014SIT10V koncertnem salonu gradu na Goričkem gostili mlade pevce, kijih v Glasbeni šoli M. Sobota poučuje Gabriela Bratina. Letošnji repertoarje bii izbran iz del slovenskih skladateljev. Solist in solistke so peli ob spremljavi korepetitorja Predraga Šanteka, z njimi je zapela tudi njihova mentorica in letos jim je prisluhnila tudi ravnateljica šole, Erna Lukač. Večer komornih del slovenskih skladateljevje bil Izjemen, saj imamo le redko kje priliko poslušati pesmi, ki sojih napisali slovenski pesniki in uglasbili slovenski skladatelji. Nastopajoči mladi talenti so bili izjemno dobro pripravljeni, pri čemer jim je ugajala tudi akustika v koncertnem salonu In vzdušje v gradu. Njihov nastop je publika nagradila stoje z glasnim aplavzom. 5.julija 2014 smo v okviru Festivala stare glasbe SEVIOC in ob sodelovanju Občine Grad, na gradu gostili DUO AMYX. Koncert z deli J. S. Bachajé navdušil prisotno publiko. Publika sicer ni bila množična, vendar zelo prijetna in ob koncu zadovoljna. Umetnika Maja Ačkar Zlata revic, čembalistka in Yevgeny Xaviereff, čelist, živita in ustvarjata v Sarajevu. Z mojstrovinami J. S. Bacha sta nas vrnila v čas baroka, ki je bilo živahno in ustvarjalno obdobje v celi Evropi in tudi na gradu. Izvedba sonat I, II, III in concertaje čudovito zvenela v sicer sodobno opremljenem koncertnem salonu. Festivalsko dogajanje smo tudi letos popestrili s sprejemom obiskovalcev, ki so na koncert prišli iz Ljubljane s festibusom. Evropsko uveljavljen festival stare glasbe, 34 Občina Grad ogled kulturnega spomenika državnega pomena, ogled razstave Vino&Art, ogled fotografij natečaja o Vodi na arkadah in prijetno druženje ob lokalni ponudbi vin, so prisotni doživeli kot nepozaben večer. Vsi, ki ste koncert zamudili, ste vabljeni na grad na naslednji koncert, kije na programu Festivala Sevlqc.Ta bo na gradu 5. decembra 2014 v družbi umetnikov Iz Nizozemske, Seconda Pratlca z naslovom Nova Evropa: svet v nastajanju. ' Stanka Dešnik Mladi pevci Glasbene šole M. Sobota (foto: S. Dešnik) Duo AMYX foto: S. Dešnik) NATEČAJ NARAVOSLOVNE FOTOGRAFIJE Na sedežu Javnega zavoda Krajinski park Goričko v gradu Grad sl je še do konca meseca septembra moč ogledati razstavo VODAje habitat, je vir življenja, je čista In je onesnažena. Na omenjeni razstavi so na ogled najboljše fotografije iz letošnjega že šestega natečaja naravoslovne fotografije Krajinskega parka Goričko. Čeprav se šest ne sliši veliko, pa je ne nazadnje to pol ducata let odkar smo s skromnimi nagradami začeli prepričevati Goričance In obiskovalce Goričkega, da živimo v čudovitem a krhkem In hitro minljivem okolju in če ga že ne moremo obvarovati kot takega, pa ga vsaj ovekovečimo na fotografiji. Ozaveščanje o pomembnosti naraveje ena naših najpomembnejših dejavnosti, po Izkušnjah sodečje ozaveščanje najbolj učinkovito, če se dotakne vsakega posameznika posebej in dobro naravoslovno fotografijo je moč narediti le, češe približaš naravi, če jo poskušaš razumeti In če jo imaš rad. Na začetku smo natečaj namenili le osnovnošolcem, saj je mlad razvijajoči se um najbolj dovzeten, a ker je bil vse večji odziv tudi pri sponzorjih, smo se odločili, da k sodelovanju povabimo tudi odrasle. S prvim natečajem nam je uspelo prepričati vsega skupaj osem mladih fotografov, na letošnjem pa je sodelovalo kar 35 mladih in 30 odraslih fotografov, ki so skupaj poslali več kot 300 fotografij.Tudi kakovost in umetniška vrednost fotografij je iz leta v leto vse na višjem nivoju in pri letošnjih zmagovalcih je očitno, daje njihovo znanje o fotografiji sami, kot o naravi, na zelo visoki ravni. Še bolj pa nas veseli dejstvo, da so nekateri, ki sodelujejo na natečaju že od začetka, začeli z nami sodelovati tudi pri drugih aktivnostih varstva narave. Kot nakazujejo sodelujoči in njihovi vse boljši izdelki, je naravoslovna fotografija postala močan adut pri ohranjanju kakovostnega, bogatega in zanimivega življenjskega okolja Goričancev ter goričkega rastlinskega in živalskega življa. ' Kristjan Malačič Luka Veren - Nočni odsev, najboljša fotografija v kategoriji mladostnikov in odraslih foto: K. Malačič) Tadej Koltaj -Moja pot, najboljša fotografija v kategoriji učencev osnovnih šol foto: K. M.) Občina Grad 35 MLADINSKI ORNITOLOŠKI TABOR LETOS NA GORIČKEM V Krajinskem parku Goričko je med 26. junijem in 2. julijem potekal Mladinski or nitološki tabor Goričko 2014. Udeležilo se gaje 24 otrok iz vse Slovenije, starih 10-15 let ter 9 mentorjev in somentorjev. Na taboru je delovalo šest skupin, ki so raziskovale ptice Goričkega; zlatovranko, smrdokavro ali upkaša, hribskega škrjanca in rjavega srakoperja, skupina za pregled gnezdilnic je preverila zasedenost gnezdilnic, postavljenih v letih 2011-2014 za smrdokavro in velikega skovika, skupina za pregled naravnih dupel pa je popisovala dupla v visokodebelnih sadovnjakih na izbranih ploskvah. Na zaključni predstavitvi v sredo, 2. julija, so otroci na OŠ Grad, kjer so v času tabora tudi bivali, približno 30 gostom predstavili rezultate svojega dela, s čimer so prispevali k širjenju znanja in osveščanju na področju ptic in naravovarstva. Upoštevajoč dejstvo, da se kar tri ogrožene gnezdilke Goričkega - smrdokavra, zlatovranka in veliki skovik prehranjujejo z bramorji, so udeleženci tabora pozvali domačine Goričkega, da naj na svojih kmetijskih površinah ne uporabljajo strupa proti bramorjem, saj je ta izredno nevaren tudi za ptice! Tabor je bil organiziran v okviru projekta Upkač (OP-SI--HU 2007-2013), sofinanciranega s strani Evropske unije, Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Mestne občine Ljubljana. Katarina Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Udeleženci Mladinskega ornitološkega tabora Goričko 2014 (foto: Tomaž Mihelič) POPOTOVANJE PO TRIDEŽELNEM PARKU Med 14. in 18. julijem je 23 otrok preživelo počitniški teden na popotovanju poTrideželnem parku Goričko-Ra-ab-Orseg. Popotovanje je rezultat tesnega sodelovanja 3 parkov ob Tromeji. Istočasno je popotovanje nagrada učencem, ki so v preteklem šolskem letu zbrali največ točk v Kvizu o naravi in človeku na območju Trideželne-ga parka. Kviz je potekal v vsakem parku ločeno. Popoto- vanje so organizirali KP Goričko, NP Raab in NP Örseg v sodelovanju z ZUKD Grad In Občino Hodoš. Največ pozornosti v smeri ozaveščarija ciljne skupine otrok in mladostnikov na področju trajnostnega razvoja in izobraževanja smo v vseh treh parkih usmerili v Kviz o naravi in človeku. V NP Örseg so letos obeležili že 10. obletnico izvajanja kviza. Letos so se madžarskim učencem pridružili še učenci iz Slovenije in Avstrije. Poznavanje okolja, v katerem živimo in delamo, vidimo kot osnovo za ohranjanje narave skozi trajnostni življenjski slog, ki se ga naučimo v mladosti. V KP Goričko je tekmovalo 68 učencev iz 7 šol. V finalni del kviza, ki je potekal na gradu Grad, seje uvrstilo 6 ekip. Nagrada za najboljše učence je bila 5-dnevno popotovanje, katerega namen je druženje otrok sosednjih zavarovanih območij narave. Popotovanje je v več pogledih bilo velik izziv, še posebej jezikovno, saj se na tem območju srečajo trijejeziki treh jezikovnih skupin. Popotovanje seje začelo v kraju Szalafö, v muzeju na prostem Pityerszer na Madžarskem. Še isti dan so popotniki prišli na Hodoš in raziskovali jezero. Drugi dan so raziskovali geologijo v Doživljajskem parku Vulkanija, obiskali grad Grad in Gozdno učno pot Tromejnik. Na Tromeji so se otroci srečali s predstavniki parkov in se skupaj vpisali v spominsko knjigo. V Naravnem parku Raab so obiskali Pot življenja v kraju Mühlgraben in doživeli ruševine gradu Neuhaus am Kiausenbach med nočnim sprehodom. Tretji dan so se v kanujih spustili po reki Rabi, obiskali Muzej stražarjev in novo središče za obiskovalce v Števanovcih. Četrti in peti dan so popotniki preživeli v Narodnem parku Örseg, raziskali gozdni rezervat in se preizkusili v lokostrelstvu, peki medenjakov in lončarjenju. Z lepimi spomini in sklenjenimi novimi prijateljstvi so se vrnili v petek popoldan. Aktivnost bomo v naslednjem šolskem letu ponovno izvedli in učence v Trideželnem parku skozi Kviz o naravi in človeku ter popotovanjem poskušali še tesneje povezati. Nataša Moršič Udeleženci 7. popotovanja po Trideželnem parku pred Vulkanljo foto: Mojca Podletnik) 36 Občina Grad VESELI DOGODKI Prvi otrokov jok j e kot balzam za izmučeno materino telo. Osreči jo, jo pomiri in sprosti. Ko zasliši jok svojega novorojenčka, jo prevzameta neizmerna materinska sreča in ljubezen. Med njo in otrokom se spletajo in utrjujejo nevidne nitke, ki so se pričele oblikovati že v maternici. Te nitke so zelo močne, trajajo vse življenje in se še po smrti ne pretrgajo. V letu 2014 je niti materinske ljubezni spletlo 8 otrok. Štirim fantkom in erii deklici so se pridružili fantek Gal ter deklici Viktorija in Petra. S svojim prihodom na svet so spletli nevidne nitke ljubezni, skrbi in sreče svojim staršem. Naj jim bodo dnevi vedno lepi in veseli, želimo pa si, da bi se jim tudi v tem letu pridružilo čim več novorojenčkov. Predstavljamo vam tudi tri pare mladoporočencev, ki so se letos poročili, ženini pa izhajajo iz naše občine. Naj jim bo skupna življenjska pot lahka, polna sreče, razumevanja in ljubezni. _ .. , „ J Danijela Krpic Patricia in Robert PATRICIA IN ROBERT Sem Robert Vrečič, živim v Nemčiji, ampak se še vedno rad vrnem nazaj „domov" v moje Prekmurje, v kraj mojih staršev. Mama je od Grada, oče pa iz Vidonec, a imata staro kmetijo v Kruplivniku 42. Svojo srečo sem zapečatil aprila s poroko. Moja izbranka Patricia je sicer Nemka, a je bila že večkrat v Sloveniji in tudi govori malo slovensko.Tako sva se odločila, da se poročiva v Nemčiji, čeprav sva se tudi pogovarjala o Sloveniji. Oba živiva v Nürnbergu na Bavarskem. Za kraj poroke sva določila Bodensee, največje jezero v Nemčiji 5.aprila so se najine sanje izpolnile. Na dan poroke so se zbrali svati, tudi iz Slovenije. Maša je bila v cerkvi Sv. Jurij v Wasserburgu pri Bodennsee-ju. Maša bila nekaj posebnega, saj nama je v cerkvi igrala pesem »Nothing Else Matters” od Metallice (pesem, ob kateri sem Patricijo tudi zaprosil). Po maši in sprejemu čestitk smo z gosti v župnišču slavili najino poroko ob penini in majhnem prigrizku. Nato smo šli na ladjo, kjer nas je čakala poročna torta. Na ladji smo se družili ob torti, pijači in dobri volji, se peljali po polovici Bodenseeja in tako prepluli vse tri države Nemčijo, Avstrijo in Švico. Po zunanjih poročnih igrah smo se preselili v grad Wasserburg. V gradu je bila pripravljena večerja. Ob poročnem plesu in igrah je noč hitro minila. Prve sončne žarke smo pričakali ob jezeru, kjer sva pričela najino skupno življenje. Robert Vrečič Občina Grad 37 MARIJA IN NINO Če bi srce lahko spregovorilo, bi gotovo večkrat povedalo drugače, kot to počnejo naše misli. Pa vendar eno brez drugega ne gre - čutiti ne pomeni samo misliti in misliti ne pomeni zgolj čutiti. Prava mera obeh se imenuje ljubezen. Prav slednjo sva pred dobrimi petimi leti v času študija na Pedagoški fakulteti v Mariboru odkrila tudi midva: Nino Gumilar od Grada in Marija Preglav z Mute.Čepravje med najinima domovoma obstajala več kilometrska razdalja, ta nikoli za naju ni bila nepremostljiva. Nasprotno - razdalja naju je toliko prej in bolj združila, povezala in zasidrala. Ni šlo drugače. Pristala sva v objemu drug drugega. Večno zvestobo pred Bogom in pričami sva si obljubila v soboto, 17. maja 2014. Civilni obredje potekal v poročni dvorani na gradu, cerkveni obred s poročno mašo pa v domači cerkvi Marije Vnebovzete. Ženinova priča je bil Milan Bačič od Grada, nevestina priča pa Andreja Mesner s Sv. Jerneja nad Muto. Skupaj s svati s Koroške in Prekmurja, z dobro glasbo Mladih upov in dueta Damjana Kuzme s Tjašo Žalik, predvsem pa z najinima nasmejanima obrazoma,sva preživela nepozaben dan, še bolj pa nepozabno noč.Ta seje odvijala v gostilni »Pri Eriki« na Vaneči Z nepozabnimi spomini na najin dan, predvsem pa z doživetimi občutji, sva se odpravila domov h Gradu, kjer želiva živeti in ustvarjati svojo zakonsko srečo. Marija in Nino Marija in Nino Daniela in Sandi z Lionelom Upanje je življenju naklonjeno In vedno obeta, da bodo naše sanje postale resničnost. Najine so postale na prvi poletni dan, ko sva si 21.junija 2014 izmenjala prstana Daniela Pavalec iz Murske Sobote in Sandi Gumilar od Grada. Skupaj sva že prehodila deset let poti, leta 2010 se nama je pridružil še najin sonček Lionel, sedaj pa si skupaj želimo prehoditi še preostanek. V lepem, manj lepem in čudovitem. V vsem, kar nam življenje podarja. Poročna slovesnost seje pričela pri ženinu doma, nato smo se odpravili po nevesto.Civilni obredje potekal v poročni dvorani v gradu Murska Sobota, do oltarja pa naju je popeljal siri Lionel v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti, kjer sva prejela zakrament svetega zakona. Prve besede najinega sončka po končanem obredu so bile: »Mamica, zaj si se oženila, pa se pišeš isto kak ge pa ati«. Neprecenljivo... In že nas je zasipalo na tisoče riževih zrnc in lepih želja svatov. Zabava seje nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur v hotelu Diana. Naj naša družinska pravljica traja in traja... Daniela in Sandi 38 Občina Grad •AVTOMOBILSKA^ •PREMOŽENJSKA •NEZGODNA •ŽIVLJENJSKA •TURISTIČNA ZAVAROVANJA •ZAVAROVANJE POSEVKOV •ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI, Jaz zate, ti zame. DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE: • NAJNIŽJA PREMIJA PAKET DOBRODOŠLICE ŠTEVILNE EKSKLUZIVNE UGODNOSTI,... VZAJEMNA NEZGODE ZA STAREJŠI ZDRAVSVTVENO ZAVAROVANJE o r%\Zavaro vaina zastopnica Simona Sukič, Grad 173/c, 031/578-103 Občina Grad 39