C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 12 gennaio 1926. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in peiek zjuiraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez dot poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. IMP^ ' a^v St. 3 V Go rid, v sredo 12. januctrja 1927 utox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. - List i/.daja konsorcij »Gor. Stra* ze«. — Tisk Katoliške liskavne v Govici. Rit va Piazzutta st. IS. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej S'cuole). Teles, int. štev. 308. Veselo oznanilo. Tisočem naročnikov in čitatet Ijev »Gor. Straže« morumo sporot čiti radosfno vest: armada, ki ko- raka in se zbira okrog »Goriške Straže« rase. Ni nam bilo prijazno minulo leto. Predaleč bi nas zavet dlo, če bi sc spuščali v spomine na razne vremenske nezgode in dntge neprijetnosti, ki so teple našo de- želo v preteklih mesecih. Povemo samo prav odkrito, da smo bib' v skrheh in strahu. Bali smo se, da bodo prijatelji našega lista v tezkih, črnih urah, ki so šle preko njih, omagali in se vdali nezdravemu ma? lodušju. Vedeli smo, da bi v tern slučaju tudi nase goriško glasilo za-- dela občutna škoda in bi bili obsot jeni na počasno umiranje. Toda Ijiu bezen do »Goriške Straže«, o kat teri smo večkral govori'li, njenu pot ireba, kaiero smo dokazovali in jo občutimo vsi, zvestoba, katero smo včasih celo znhtevali za našo zvet stobo, niso ostale brez haska. Krog Pciročnikov »Goriške Straže« se kljub vsem neprilikam, ki groze na; šemu gospodarskemu in narodnemu stanjii, širi in veča. Naj izdamo majhno skrivnost! V vseh, ki tu v središču in tudi zunaj na dežeJi s pogumno vnemo stopamo v boj za /Avotvorne smernice, za katere se nevsirascno bori »Goriška Straza« vzbuja iskreno hvaležnost in daje novib bodrilnih pobud zavesf, da stojijo tisoči in tisoči našega trpet čegci ljudstva za svojim glasilom. Kakor se bo radi tega naša volja pot jtklenila, da bomo skušali »Goris? ško Stražo« še dvigniti hi jo izpot polniti, tako prosimo tudi vse pru jatelje, da naj gredo na delo za »Gorisko Stražo«. V po/.rtvovab nosii in ltesebični medsebojni pot mod bemo rasli in zmagali. S popotno palico.... Ker si doma niso mogU več pru služiti vsakdanjega kruha, se je lani vzdignilo par tisoč primorskih Slovanov v tuje kraje. Vzeli so v roke popotno palico in so se izset lili. Največ jih je Mo v Francijo, mnogi v Jugoslavijo, manjše skut pine tudi na Češkoslovasko in v Rusijo. Preko morja jih je šlo več sto, in sicer v južnoameriške držat ve; ziidnji čus se je obrnil tok izset Ijencev proti Avstraliji. Naši izseljenci se v tujih dežet lah mnogo nnuče in si naberejo drat gocenih izkušenj. Kdor si po svetu kruha služi, mnogo vidi in spozna. Posebno še hitro čuti, koliko je vredno to, kar je prinesel od dot ma. Naši izseljenci so po veliki vet C'ini revni, delavni ljudje. Navadno nesejo s seboj le čvrste roke in kar imaJG v glavi. S tern si morajo prit dobivati kruh, si morajo pridobiti zaupanje pri tujih ljudeh. h pisem, ki nam prihajajo od nat ših izseljencev, razvidimo, da so Prisli vsi do treh važnih, poglavitt nm skusenj. Tole nam pravijo: '• I7 slcvansKih državah najde vsakdanji kruh najlažje tisti dehu vec, ki znQ dobro brati in pisati kak slovanski jezik. Slovenec, ki zna pit siiti in brati slovtnsko, ima odprto pot po vsej Poljski, Jugostaviji, Češkoslovaški, po šimi Rusiji in po Holgariji prav do Carigrada. V par mestcih se priuči vsakemu slovant skeinu jeziku. V drzavah, kjer pret biva nud 200 milijonov ljudi, se s slovenščino lahko sporazumeš in .st krnulu ndomačiš. Zatorej velja za »•'se naše starše dolžnost: Skrbi, da se tvoji otroci naučijo najprej slot venščine! In sicer da se dobro in temeljito mmčijo brati in pisati .s/o? venščino. Zakuj muturin jezik je podlagn vsake prave izobrazbe. -• Druga skušnja naših izseljent cev je ta: V tujini poprašujejo predvsem po strokovno izvežbanih deluvcih. To pomeni, da iščejo dot brih rokodelcev, izšolanih fabriških delavcev. Težakov, kopačev, nosu; čev inwjo povsod dovolj; če jih nb muJo, vzumejo tujce, a jih slabo plučajo. Zato pise jo izseljenci: Start ši naj skrbe, da se sinovi nauče kat kegu rokodelstva. Samo iaki bodo imcli delo in dober zasluiek v tujih dežchih. 3. Tretja skušnja, ki jo sporot ctlJo nasi izseljenci je ta: Kdor mit ' sli iti v tujino, naj ne sanja, da bo j kar na lepem obogatel. Velika vet čina nasih delavcev v tujini s sila trdim delom zasluži komaj toliko, da se preživlja. V Franciji je set daj slabo. V Juzni Ameriki služijo le dobri rokodelci. Iz Kanade nam pišejo, da je na tisoče brezposelnih. \ Kdor gre r Avstralijo. mora pret ' misliti, da bo služil skoro eno leto za potne troške. Zatorej proč s sat njami! Pravi moz mora pogledati v obraz resnici, cetudi ni lepa. Naj se naši ljudje nikar ne dajo zanesti od bajnih poročil, kako je Peter v Ameriki kup;l hišo in kako nalaga Pavel v Franciji tisočake na hranib nico. To se zelo redko zgodi. Bolj pogosio pa se zgodi tako — in tega izseljenci navadno sami ne poročat jo, to nam poročajo duhovniki iz tujine — da izseljenci ne najdejo dela, trpe črno lakoto in se z veiik.it mi iezavami vzdržujejo pri življet nju. To je resnica o raju v tujih det želah! Neznaten del izseljencev obogati, velika večina si trdo shiži kruh spvotr z dneva v dan, en del pa vsled brezposelnosti, bolezni in nesreč hilostno hira. Predno torej vzame naš človek popotno palico v roke, predno zat pusti doniačo zemljo, naj dobro pret misli! Dokler le more riniti naprej, naj ostane v domači dezeli. Tako bo prihranil sebi in družini mnogo trpljenja in nevarnosti. Kogar pa žene sila z doma, ia naj preudari, ali ima dovolj zdrat vja, izobrazbe in strokovnc uspo-- sobljenosti /a tisto dezelo, kumor je namenjen. Predno odpotuje. mot ra imeti zagotovljeno delo. Bedaki pa skakajo skozi ok no v temo. Tc tri važne nasvete, ki jih spot ročcijo naši izseljenci, polagnmo na sree vsem našim Ijudem. Kaj se godi po svetu? Velik razmah ruske politike. V zadnjih tednih sc pcča vse svetovno časopisje s politiko so* vjetskc Rusije. Ker je to najveeja slovanska država. morajo biti pou* eeni o tern tudi bravci »Goriške Straže«. Odkar je premagak Rusija zme- šn jave revolucijc in mešeanske voj= ne, pose.Lia zopet z moi»oeno roko v razvoj svetovne politke. Zopet se bori ta silna slovanska zemlja za svoj tilled in svojo moe v Kvropi in Aziji. Kakor caristiena tako sre* eujc tudi današnja Rusija povsod na istet^a sovražnika: na Antjlijo ali Veliko Britanijo. Ti dve dr/avi, ki ste najveeji državi na svetu, se borita ena proti dru.ai z nepopisno j trdovratnostjo. Rusija meji v Kv* ' ropi na Romunijo in Poljsko ter sej^a s svojimi nepre.dednimi pla* njavami preko oLjromne Sibirije tja do daljnc Kitajske in Japonske, kjer se skoro dotika z Ameriko. \relika Britanija širi svojo moe eez 1 etino sveta in sc sreeuie z Rusi v vsej Aziji do Kitajske. Politiena bojna fronta med Rusijo in Veliko Britanijo teče torej od Jadrana do Janonske^a v Tibem morju. Trenutno se vrši najljutejša bor- ba med Angleži in Rusi na Kita j- skem. Najveeji narod pod varuštvom. Ko slišijo naši ljudje üovoriti o Kitajcih, se smeiejo. Predstavljajo si rumene ljudi z dol^o kito in sc iz njih noreujejo. To je krivieno. Kitajeev je štiri ali petsto miljonov ljudi, kar pomenja, da so Kitajci najštevilnejši narod na svetu. Np liova zemlja je zelo plodovita in silno bo^ata na rudah. Priznati je treba pa, da so bili Kitajci doslej brez 'vsakega vpliva. V svetu niso šteli niti toliko kolikor m-ajhna Bel* liija. Moj^očne zapadne velcsile: An^lija. Nemčija in Francija, rav* notako pa tudi Amerika in Japon- ska, so ravnale na Kitajskcm, ka? kor da bi bile v lastni deželi. Kjer so našle bo.Uat rudnik premo.ua ali želcza, so se i$a polastile, sezidale tovarne, vsclile lastne inženirjc in tudi dclavee, vpeljalc lastno police jo in lastne sodnijc, ter ustanovile tako majhno državo v državi. Ako Kvropejec, An.^lež ali Francoz, za? iležev. Oboroženi Ki* tajci vdirajo v evropska mesta in vzpostavljajo povsodi svojo oblast. Od antjleških poslopij vihrajo ki* tajske narodne zastave. Te.s*a zmagovite.i^a prodiranja na* rodne kitajske stranke so se vse zapadne velesile hudo prestrašile. Najbolj prepadena jc Velika Bri* tanija. V Londonu so preprieani, da se kitajsko ljudsko ^ibanje nc bo dalo ustaviti. Po stari an.uleški navadi vso se odloeili vsled te.^a za popuseanje, ker misli jo, da bodo tako še najvee rešili. An^leški zu* nanji minister (^emberlen je poslal vsem prizadetim velesilam okrožni* co, kjer predla^ja, naj države omi* lijo svojo politiko do Kitajeev. Ravnotako je poslal neke ponudbc revolucionarni kitajski vladi, . Jugoslavijo, bi segel ruski vpliv čez noč na Jadransko morjc, kar bi bilo silno neprijetno Angle? žcm, ki bi imeli tako z nasprotni? kom opravka ttidi v Sredozemncm rnorju. Tako politiko žcncjo Rusi scdaj tem odločncje, ker se je njihovo razmcrje do Italije v poslednjem easu vidno ohladilo." Rusija. očita Italiji da se je naslonila na Angle? že in da je stopila tako na pot pro* tiruske politikc. Očita ji, da je sklenila priiatcljsko pogodbo z Als banijo v sporazumu z anglcškim zunanjim ministrom Čemberlenom in odprla tako vrata angleškcmu vplivu na Balkan. Razgovor s »Slovenskim Narodora«. Oičerin sc nahaja sedaj na poto? vanju po Evropi in je sprcjel dopisnika ljubljanskcga dnevnika »Slovenskega Naroda«. Imel je ž njim razgovor, v katerem poziva javno Jugoslavijo, naj spremcni dosedanjo zunanjo politiko in se nasloni na Rusijo. Ta razgovor jc vzbudil velikansko pozornost v vsej Jugoslaviji. Prvie po ustano? vitvi države se je obrnil uradni za? stopnik Rusijc naravnost na jugo? slovansko javnost. Doslej so imeli Rusi stike le z iiol.ijari in podpirali Stambolijskc* <4a. Toda po žalostnem koncu bol? garskega kmečkega voditelja je bi? lo tudi ruske politike na Balkanu konec. Rusi niso imeli na Balkanu vee nobcnega vpliva in so opazo? vali dogodke le od strani. Z Jugo? slavijo ni bilo mogoče skleniti ni? kake pogodbe, kajti Jugoslovani so bili hudi radi komunistične propa? gande. Niso mogli prizanesti Mo? skvi, da je hotela leta 1920; in 1921. vžgati v Jugoslav] ii boljševiško re* volucijo. Šele pogodba, ki jo je sklenila Italija z Albanijo in ki je vzbudila nevoljo v Belgradu, je bi? la za (Meerina ugodna prilika, da poskusi iznova svojo sreeo. Kaj bo z zbližanjem? Evropska javnost je radovedna, ali Čičerin uspc to pot v Belgradu. V Jugoslaviji smatrajo sicer vsi brez razlike zbližanje z Rusijo za zelo resno stvar, toda tcžko je pro? rokovati. ali pride že sedaj do po* godbc z Rusijo. Pašie je pred svo? jo smrtjo žeiel politieen razgovor z uradnim zastopnikom sovjetske Rusije, a do tega ni moglo vee pri? ti. Radikalna stranka, ki jo je on vodil, pa ni vsa edina glede zbliža? nja z Rusijo. Odločno za zbližanje je srbska Dernokratska stranka I.jube Davidoviča, kakor se je iz? javila pred kratkim na obenem zboru. Za zbližanje so vsi Hrvati in Slovenci. Važno je torej, kakšna vlada pride v Belgradu na krmilo, tudi radi tcga, ker bo morala odloeati tudi o tem velevažnem prašanju zu? nan je politike Jugoslavije. Iz današnjega politicnega razgle? da spoznamo obenem, kako sc po? litika majhnih in srcdnjih držav plete v okviru velikih in ti orjaki uledajo na take dežele kakor na podobe v šahovski borbi, ki se vr? ši med njimi. DNEVNE VESTI Bolezen monsignorja Ličana. Zdravstvcno stanje velee. mons. drja Lieana se je v zadnjcm tcdnu toliko zboljsalo, da bolnik ni vee imcl srenih krčev. Vendar jc bolnik sc zelo šibak in ni še izven nevar? nosti. Monsignor se zahvaljuje pri* jatcljem, sobratom, sotrudnikom v organizacijah in znancem za novo? letne eestitke in se vsem priporoea v molitev. Pritožba na naslov poštne uprave v Vidmu. Prejeli smo: Podpisana uprava je oddala na goriški pošti že 5. Januar? ja 1. številko »Jaselc«. Več dni kasneje je uprava prejela od go* : riške pošte obvestilo, da sta po? j štarja v Črničah in Ajdovšeini vr? I nila zavoja s easopisom in naj ju tcrej pridemo dvignit. Se kasneje smo zvedeli naravnost iz Ajdovšei? ne in Crnie, da sta poštarja to sto? rila, ker da ni bil naslov italijanski. S tem sta omenjcna poštarja po? vzroeila upravi lista sitnosti in ško? do, ker je kasneje poslani list ne? poraben, izvršila pa sta tudi kri? vico. Podpisana uprava je glede na? j-:iovov naredila popolno dolžnost; zadostila je ukazom ministrstva in narcdbam poštne uprave v Vidmu. Saj je goriška pošta pošiljatve spre? jela in prav tako nad 70 drugi'h post! Ali sta poštarja v Ajdovšeini in (irnieah nad ministrstvom in nad jjoštno upravo v Vidmu? Uverjeni smo, da bo poštno ravnateljstvo v Vidmu ukrenilo, da ne bodo posa? mezniki delali svojih i^ostav. Uprava »Jaselc« v Gorici. »Jaselce«. Prva številka je izšla. Ta čedni otroški listič se prodaja po gori* ških tobakarnah po 50 st. Posku« site. Odpust iz učiteljske službe. Iz ueiteljske službc je nadalje od? puščena še učiteljiea Iva Justin, Slap pri Vipavi. — »Scuola Italiana Modcrna« z dne 8. t. m. piše o od? pustu učiteljev med drugim slede? ee: »Minister Fedele je na podlagi zakona z dne 24. dec. 1925, št. 2300 odpustil do 31. dec. m. 1. okrog 50 Ijudskošolskih ueiteljcv iz službe. V teku je postopanje za odpust iz službc še proti drugim ueiteljem; njih število pa, tako se dozdeva, j ne bo prcscgalo stotine. Pričakuje sc pa, da bo podaljšan rok določen z zakonom od 24. dec. 1925, ki je imel veljavo samo do 31. dec. 1926.« (Veljava tega zakona se je med tem že dejansko podaljšala. Op. ur.) V znanje duhovnikom. Duhovnikom, ki so želeli vedeti, če imajo tudi vpokojeni duhovniki pravico do povišanja pokojnine na podlagi zakona od 13. avgusta 1926 st. 1431, odgovarjamo naslednje: Pravico do povišanja pokojninc imajo tudi vpokojeni duhovniki. To pravico jim da je člen prvi imeno* vanega zakona. Dr. Otokar Rybar nevarno zbolel. Dr. Rybar je zapadel v Belgradu liudi pljučnici. Prenesli so ga v bol? nico, kjer prestaja nevarno krizo. Lelimo našemu rojaku. da bi srečno lircnc.sel bolezen in kmalu okreval. Naj bo konec nasilstev Mussolini je razposlal prefektom okrožnico. v kateri nastopa z vso odiločnostjo proti nasilnežem. Na* padalni oddelki (skvadristi) — pra=- vi naeelnik vlade — niso v lctu 1927. vqc na mestu. »Protipostav* nost mora izginiti. Zginiti mora ne le tista. ki bruhne na dan iz majhne in malenko'stne kraje\rne predrzno? stü, temveč tudi tista, ki se pojav? lja po težkih dogodkih. Treba si je zabičiti v glavo. da je doba mašče- vanja, postošenja in nasilstev kon* čana, naj se zgodi meni karkoli. Naj pe pripeti ali meni pripeti, kar hoee, prefekti bodo moralli prepre? eiti z vsakim sredstvom, pravim z vsakim sredstvom. tudi navadne manifestaeije proti inozemskim za? stopnikom.« Äko se bodo fašksti držali tcga navodila bomo ml sam.i vcseli. Drugi dokument. Istoeasno z gornjo okrožnico je | sklenil ministrski svet, da lahko vlada vsaki čas odpusti iz službe uradnike, ki pokažejo v uradu ali izven urada, da so nasprotni politi? ki vlade. Tak zakon je bil doslej v veljavi le do decembra 1926 in se je nanašal samo na državne usjužben? cc. Novi zakon ima veljavo za ne? doloeen čas in zadeva tudi dcželne in obeinske nameščence. Vojnim oškodovancem. Finančna intendanca v Trstu je prieela z likvidaeijo 70% preduj? mov na račun vojno ? odškodnin? skih teriatev nasproti Avstriji. Te 70% predujmc izplačuje financa v denarju. kot določujc tostvarni kialjevi odlok. Mnogi tega ne razu? mejo in se cudijo, da jim je financa izplačala samo 70% v denarju. Za? to opozarjamo vojne oškodovance, da gre pri teh likvidaeijah za av? strijske rekvizicije, na račun katc? rih daje financa 70% predujma. Bi? lo bi popolnoma brezuspešno rekti- rirati proti tem likvidaeijam. Znancem širom dežele. Koncem meseca se bo prcdstavil vsem prijateljem in prijateljicam širom dežele »Naš Čolnič«. l^etos stopa v peto leto. Vkijub velikim žrtvam se je list ohranil in priljubil naši mladini tako, kot zlepa nobeno mladinsko glasilo. Uredništvo je prejelo nebroj priznalnih pisem. ki so jih poslali vrli fantje in deklcta iz raznih krajev. S tekoeim letom bo »Naš Čolnič« postal zanimivo družinsko glasilo, vkijub temu, da bo redno posveeal kot dosedaj, skrbno pažnjo našcmu društvenemu življenju. Odvee bi bili pozivi na naročbo. Prepričani smo, da bo vsaka naša clružina z veseljem naročila list, ki ji bo nrinašal pouka, zabave in to< iažbc. List stunc celoletno 10 Hr. Na? roeniki lahko vplačajo polovično naroenino za pol leta. Vsak zave? den fant in dekle, kakor tudi vsaka Ciružina, naj skrbi, da se bo list raz* siri.1 in si pridobil novih naročni? kov. Naroeila posiljajtc upravi j'Oolnica«, Via Mameli 5, Gorizia. Proti pohujšljivemu tisku. Ncmški državni zbor je po zelo I burnih razpravah izglasoval posta? I \o, da se bo preganjal po vsej dr? j žavi nesramen in pohujsljiv tisk. Ustanovljeni bodo posebni uradi, ki bodo tisk v tem oziru nadzirali. Proti postavi so se zlasti repenčili judje in grmeli socyilisti; oboji se nainree dobro počutijo, če ljudstvo pada v nenravnost: Judje zaslužijo novee, socialisti dobe pa pristaše. Cuva] se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisul Avgust Šenoa, poslovenil F. Š. Cvetkov. Rossi se je globoko poklonil in odšel k lepi Marieti. Po tem razgovoru je prijavil mal, v črno svilo ödet zamorec prihod dveh gostov, plemenitega barona Josipa Rabate, namestnika Kranj? ske ter poslanca Njegove cesarske Svetosti, in Antonija Capogrossija, poroenika prejasne republike na ga? leji gospoda Soredana. Družba se je zaeudeno dvignila. Cez trenotek sta gosta vstopila. Rabata je bil visok človek, poln, jak, rekel bi, debel. Na kratkem vratu niu je stala debela glava. Na okroglem, debelem licu si videl niz? ko nazaj potisnjeno čelo, gosto na? brane obrvi nad bledomodrimi oemi, ki so drzovito gledale predse; pod ogromnim nosom so se evrsto stiskale debele ustnice, nad belim ovratnikom si videl debel podbra? dek. Dolgi plavi lasje so mu padali na ramena, o bradi in brkah ni bilo i ni ßledu. Clovek bi rekel, da ima Rabata žensko lice, ali nepremič? nost njegove očesa in dve potezi, idoči od nosnic do kraj ustnic, sta svedočilc, da se v tem človeku ne skriva ženska narava. Poslanec je imel na sebi oprsnik iz črnega bar? žuna, rumene svilene rokave, krat tek plašč, visoke rumene čižme in širok klobuk s črnim in rumenim perom. a ob boku dolg nemški meč. Poročnik Antonio, majhen clovek, se je precej poklonil škofu, s kate? rim se je bil povrnil iz Sen ja pod krinko fratra. »Gcspodje in gospe!« je začel Sa? bieno, ko je pristopil k Rabati in mu podal desnico, »zelo me veseli, da morem pozdraviti pod svojo strcho dienega gospoda barona Rabato, cesarskega poslanca in des? nega prijatelja mojega dragega so? rodnika, prečastitega škofa senj? skega. Radi tega prijateljstva sem pozval tega slavnega gosta v svojo Mšo, da mu prikratimo ča« po na? šem običaju. Predajem ga Vam gospe, saj, kje naj išecmo zabave, kjc mineva sladkejše in hitrcjše i čas, nego pri krasnih damah?« ! Rabata se je poklonil silovito, da so mu zažvcnketale ostroge. »Hvala, eccelenza,« je odvrnil do? mačinu, »oprostite da sem se za? kasnil. Moral sem sestaviti poročilo o svojem poslanstvu, a cesarska služba je prva. Predajem se go* spem, da?si se nisem šc predal v svojem življenju, ali oprostite, ako Vam ne born po volji, ker sem vo? jak in oženjen.« Gosti so obkolili tujca, ki je praznil eašo za čašo grškega vina ter se glasno smejal šalam beneskih dam. »Illustrissimo!« je šepnila Mac rieta Rossiu, katerega je bü Rabata zelo hladno pozdravil, »soparno mi je. pojdimo na zrak, na balkon!« »Vaša zapo'ved mi je najsvetejši zakon!« je pomrmral poslanec, ter odšel skozi steklcna vrata na bal? kon za lepo gospo. Ko je poroenik Capogrosso to opazil, prislonil se je na steber priprtih vrat, zamiš? Ijen na jedno stran, na drugo gle« dajc Dijano in Endimijona. Lepa gospa se jc naslonila na gotsko ograjo balkona. Mesečina se ji je cudno razprostirala po divncm oelu, po belih ramenih, po sijajnih laseh, a oči so ji trepetale kakor nočna rosa. »Rossi,« je rekla z zamolklim glasom, »ostane H Rabata dolgo v Bcnetkah?« »Zakaj vprašate to, signora!« se je začudil poslanec. »Rossi, ostane ? li Rabata dolgo v Bcnetkah? »Čez dv'a, tri dni zapusti to mesto in sc vrnc v Ljubljano.« »Ljubljana je blizu, zelo blizu; Rabati je nadvojvoda zelo m'ilost? ljiv.« »Čujem!« je odgovoril poslanec ravnodušno. »A Vi se niecsar nc bojite?« »Česa?« »Vestesli, da Vam more po«tati Rabata nasprotnik?« »Meni?« »Da pride mesto Vas za cesar? skega poslanca v Benetke.« »Mesto mene? Ste gotova ...?« »Slišala sem — ne povem Vam kaj. Jaz nočem, da pride ta medved mesto . . . Vas. Privadila sem se Vašim poklonom. Zaprečite to!« (Dalje). »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Begunce, ki so bivali v Sanseverinu in so se= daj raztreseni po celi dcželi, bo go* tovo zajemala ta*le novica: sanse* verinski škof, mons. Adam Borghi« ni, je dnc 27. dccembni umrl. Tcmu naznanilu dodaja novolctna voščila »Gospod z Grada«. Nov japonski cesar. Na Japonskcm je sedel na pre* stol nov cesar ali mikado. To je za Japonce vclikanski dogodck. Cesar* ja so nekoe častili no božansko-, Kozarce, iz katerih je on pil, so ta* koj razbili, da bi jih ne omadcže* vale nečiste ustnicc ostalih smrtni* kov. Ravno tako so delali z dru* gim posodjem. Ko je cesar umiral. si je mnogo Japoncev od žalosti prerezalo žile ali razklalo trebuh, kar se je zgodilo tudi letos. To so poganske navade. Zgubljeno. Na poti od Stanjcla do Bukovce je dne 7. t. m. zgubil nekdo denar* nico. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri upravi »G. Straže«. Nikoli Pašiču bodo postavili v Belgradu spome* nik. Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovic je pozval vse stranke, nai sodelujcj«. Če kdo, je Pašie tisti, ki ga zasluži. Nov upor v Albaniji. V severni Albaniji okoli Skadra je izbruhnil zopet upor proti Ahme« du Zogu. Vzdignilo se ie sedmero piemen. Kdo je punt podžgal, ni znano. V Albaniji je parkrat na leto revolucija. Volitev ne bo več. V letu 1927. — je rekel Musso* lini — da bo Italija v vsem po fa* šistovsko urcjena. Posamezni sta* novi: delavci, trgovci, industrijalci, kmetje itd., se bodo organizirali vsak v kstni stanovski organizaciji. Današnji parlament bo odpravlj'en, na njegovo mesto pride drugi, v katerem bodo sedeli zastopniki sta* nov. Teh pa ne bo izbralo ljudstvo v volitvah, temvee bodo imenovani od zgornj. Fašizem proti bradam. Musolini je imel razgovor z ured* nikom dunajskega dnevnika »Neuc Freie Presse«, v katerem je izjavil, da je fašizem odloecn nasprotnik kosmatih brad. Fašizem zahtcva, nuj bodo moški vsi gladko obriti. Tudi stari Rimljani so imeli kratke lstse in so bili brez brk in brade. Samo narodi, ki propadajo. nosijo dolj4c dlakc. Kaj bi bil rekel k temu Pašič s svojo dolgo brado? NeČIoveško grozodejstvo na Vipavskem. Na podlagi zanesljivih poročil nbvešeamo javnost o zločinu, ki se je izvršil v noei dne 6. t. m. na Pla* nini na Vipvaskem. V jutru po prazniku je stopila v hišo posestnika Antona Cigoja branjevka, ki obieajno nabira jajca, n^ku Tona Pugelj. Vrata so bila kot "avadno priprta, čudno se ji je pa zaelo, da ob belem dncvu gori sc luc. Na ognjišeu je videla na uga* slcm ognju nanol kuhano polcnto, brzeas zii vecerjo nretcklega dne. Ko se ogleda po hiši, vidi — o gro* za! — na tleh ležečega gospodarja. t Menila je, da je moža udarila kap. ! Brž je sklicala sosede, ki takoj za* ! pazijo, da je mož v mlaki krvi. Na umorjeneevi glavi vidijo strašne rane: razklano lobanjo, odsekano desno roko, razpraskan obraz. Ti udarci so bili zadani s sekiro za tra* movje. Pozvana varnostna oblast je ta* koj izvedla preiskavo. Prava sled za zloeincem je še zavita v temo. Kadi namigavanja domaeinov je policija prijela umorjenčevega sina, eeš, da je živel z očetom v nespo- razumljenju. Vendar pa ta sumnja ne temelji na pravi podlagi, in si? cer radi sledeeih razlogov: grc za zloein, katerega je zmožen elovek, ki je vajen krvi in pobojev. Ome: njeni sin pa. ni na glasu niti kot va* ski pretepae niti kot nasilncž. Jasno je nadalje, da izvira zloein iz po* hlepa po denarju. Umorjenec je nosil pri sebi veliko svoto denarja (80Ü0 lir), s eimer se je v družbi po= nasal. Ta denar je izginil. Ako bi bil sin zakrivil zloein, bi moral imeti on denar! Tctfa pa pri njem ni. V bližnjih hišah so čuli nadalje vpitje: »Pustite me pri miru!« To pomeni, da je bilo napadalcev vee ali pa da je bil morilec tuja oscba; zakaj oče ni vikal lastnega lS^let? ne^a fanta. Pravijo. da je sin pri oeetu stradal in da je bil brez ob* leke, a to je neresnieno, kar pri- čajo lahko vsi soscdje. Sin se \e mudil na veecr zloeina v «jostilni v bližnji vasi. Spal pa je pri znanem kmctu s hišnim hlap* ccm na scniku. Ko je drugi dan vstal, jc bil miren, imel je na obra.zu običajni izraz. Videlo se je, da ne sluti nie hudej^a in da ima mirno vest. Vse okolišeine govorc torej proti temu, da bi bil tant zloeinec. /^elimo, da bi varnostno oblastvo r>rišlo krivcem na sled in osvobo* dilo tako sina te.f*a strasnega suma. Omenimo, da so videli ljudje v ]">ozni noeni uri, kako sc je klatil po vasi človek iz okolice. Socialni vestnik. Vo.jnim invalidom. MnoLji invalid! se pritožujejo nad tern, da jim je bila priznana vojna po'kojnina za poznejšo d-obo, kakor pa njihovim tovarišem, ki se na* hajajo v is tern položaju. Da ne bodo vojni invalidi nadle« ^ovali po ncpotrebnem našega taj* ništva in tudi drugih uradov, priob« čujemo naslcdnja pojasnila: Člcn 20. invalidnc<4a zakona od 12. julija 1923 St. 1491 doloeuje, da pritiče vojnemu invalidu pokojnina od zdravniskc^a pre^lcda dalje in ne od dneva, ko je vložil prošnjo za priznanjc pokojnine. Člen 20. iinenovancga zakona do* Iceuje tudi, da pritiče invalidna po* kojnina od dneva odpusta iz vojaš* ke službe. Za vojne invalide v no* vih pokrajinah pa ta določba ne pride v poštev, ker manjkajo top stvarni vojaški dokumenti. Člen 20. pokojninske^a zakona je merodajen samo za invalide, ki so bili zdravniško pre^ledani šcle po objavi zakona od 12. julija 1923. St. 1491. Kaj je novega na cleželi? Iz Brd. (Podivjanost.) — Novcjja leta dan. Vrcme prijazno, pomladansko. V % ure oddaljcni duhovniji ima jo ecrkveni shod. Kaj ko bi šel danes tja k sv. rnaši? Pojdimo! Šel sem in niscm mislil, da bom priča, kako ftiloboko je propadcl del našili lju* di. Cerkev polna. G. župnik iz so* Kcdnje duhovnije daruje sv. mašo. Pred cerkvijo veliko samih moških. j Mcd njimi domaei duhovnik. Oei* [ vidno zato, da kar mo^oee prepreei s svojo navzoenostjo vsako nespo* dobnost. Vse kolikor toliko dostoj* no. Proti koncu se pa priklati od nekje napol pijana baraba. Zaene j kar sam od sebe na i>las prcklinjati j in sramotiti duhovnika, ki mu ni j rekel besede. Kar pa je najbolj ža* lostno: rnnogi izmed navzočih se I barabi smejejo. Ali ne veste, da ste propalici s tern pritrdili, pokazali, da se z njim strinjate, da ste malo ali nie boljši kakor on? Le sramo* tite in ubijajte duhovnike nase^a rodu, doli*o jih ne boste več. Pre* štejte jih in poglejte narašeaj! — Žc to! Na plcsišeih se skrbi, da se plcsalei ncmoteno vrtijo po brjar* jih; da hi verniki nemoteno bili pri službi božji, kdo se zmeni za to! Odšel sem žalosten in si mislil: sa* mi si zbijamo mrtvaško tru^o. Kamno. ' Dne 4. t. m. je preminul Andrej Skočir, i^ostilniear onstran Soee v 64. letu svoje starosti. Bil je blajia duša v najboljšem pomenu besede. Po.^rebli so Lja naslcdnji dan ob 10. uri. Žalni sprevod s krsto je zdreal po žici eez Soeo in tu ga je eakala malone vsa vas. (Na Kamnu oba bregova že dve leti obeujeta po te* lei'criki.) Pokojniku veeni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje! Tolmin. Božiene dni, ko so nas dijaki in drugi gostje zapustili in odšli na poeitnice, smo posvetili eisto sa* mim sebi. Zadnje tri dni v letu smo se zbirali v ožjcm kro.sju h kratkim pobožnostim kot za sklep svete.^a leta. Doeim so duhovne vaje pred tremi tedni poudarile tudi na zu* naj versko miscl, smo se te dni ei* sto navznoter osredotoeili. Zlasti so bili vztrajni naši domaei dijaki, ki so jim bili ti dnevi predvscm namenjeni. Spovednica in obhajilna rniza sta imeli obilo Rostov. Vse se je izvršilo brez hrupa in samo po sebi. Vedno bolj prodira miscl, da ne gre za trenutek slovcsne ubra* nosti, ampak za zdrav sad, ki osta* ne. Zakaj, ee tudi vse drugo zgu* bimo, cerkev in oltar sta še vedno naša. Šmarje. V nedeljo 9. t. m. je umrl v vi* soki starosti 75. let tukajšnji ugled* ni pesestnik Karol Poljšak. Bil je desetletja v občinskcm odboru kot podžupan in odbornik. Naj mu bo lahka slovenska gruda, ki jo je vedno iskreno Ijubil! Vsem preo« stalim, zkisti .14. Viktorju, naše pri* srčno scžalje. Idrija pri Bači. Pred kratkim se je vršil v naši vasi 5. obeni zbor prosv. društva. Vdclcžilo sc ga je 21 članov. Eno- .Lihisno so bili voljeni i\L.: V. Maver, predsednik; L. Kaear, podpredsed- nik; J. Šuligoj, tajnik; J. Manfreda. knjižničar; L. Grossar, blagajničar; J. Kovaeič, gospodar; L. Kovaeie in J. Balog, pregledo-valcs.1 raeunov. — Kakor hitro so nastopili ncvi odborniki, so prircdili Silvestrov veeer. Udcležcncev je bilo okrog stirideset. V lepem miru in zabavi lium je eas hitro notekel. Ko je od* bilo polnoči smo eastitali drug dru* gemu vesclo novo leto in se nato mirno razšli. — Bog živi! Rßski revoiiicijonarji. V »Straži« je bilo neštetck^iit go« vcra o ruskih revolueionarjih. Lju* dje pa nimajo prave sliike, kakšna organizacija je to b'ila, in zato tudi ne morejo dobrs) razumcti ljudi, ki vodijo današnjo Sovjctsko Rnsijo. V pouk našim eitateljem naj sle* di ta*le elane'k. Riiski carizern je bil, kakor ves svet danes priznava, strašrm in kru* ta vlada. Carski ministri in carska policija so neusmiljeno thieili na* rodne manjsine velikcga rviskcga ca.rstva, kakor n. pr. Poljake. Fince, Letce i. dr., in pa tudi rusko ljud* stvo samo. Ruski narod je moral plačevati davke in služiti pri voja* kih. sicer pa ni imel n.obenc pravicc. Vso politiko jc vodil c?r sam, ljud* stvo je ni moglo nadzorovati po svojih zastopnikih. Carski ministri so zabranjcvali vse časopise. ki so bili proti vladi, razpuščali vse stran* ke in vse organi'zacije opozicije, vlačili v zapore voditelje ali jih iz* ganjali v daljno in mrzlo Sibirijo. Posebno kruto so preganjali earski oblastniki delavcc in kmcte. Tajne revolucionarne organizacije. Stara pesem pa je, da nobena zu* nanja sila ne more ubiti idej, kii so sve vkoreninile v ljudsko dušo. Ako vladni oblastniki razžcnejo organi* zacije, tedaj se ljudje zbirajo tajno, organizacija sc skrije pred očmri po« Jicije pod zemljo. Skrije se, a ne urn re niikdar, ker ljudstvo ne more zatajiti in vniciti samega sebe. Ko so carski vscmcgočneži zatrli de« lavcem in kmetom. casni'ke in zaple* nili tiskarnc, so revoluc'ionarji ti* skali lctake in easnike K'krivaj: v tiskurnah, katerc so gradili v pod* zemeljskjh lu.knjah, kainor ni po* znal nihče vhoda. Tu pa tarn se je pc.'sreöilo poHciji, da je vdrla v pedzemske tis'karne, pozaprla de* lavce in odriesla stroje, a kmalu je nastala nova skrita tiskarna, ki ji policija ni mogla do živega. Ce je bila stiska najhujša, so bežala ured« ništva v tujino in tihotapila od tarn čcz mejo časopise in letake med ljudstvo. Tako so delali Poljaki, tako ruski delavci.. Ruski revcilucionarji so razpredli preko cele Rusije svoje tajne orga? zacije, imeli tajna zborovanja. taj* nc obene zbore in širili svoje ideje, kljub divji gonji, ki jo je uprizar* jala proti njim carska policija. Tako je nastala v earski Rusiji tajna revoiucionarna organizacija, ki je imela zclo stroga pravila in držala svoje člane v neusmiljeni di* sciplini. Boj med dvema polxijama. Car ska vlada je ustanovila proti rcvolucionarjem posebni oddelck nolicije, ki se jc ve-žbala v posebni šoli za tako službo. Služba je bila težka, zakaj nasprotniki so bili pre* mcteni, bistri in zelo energični. Da bi se ubranili policije, so morall re* volucionarji postavljati straže, or* ganizirati poizvedovalno službo, nadzoro'vati premikanje državne policije in iztikati za njenimi na* erti in skrivnostmi. Tako so usta« novli revolucionarji lastno policijo, imeli so svoje dciektive, policijske nadzornike in tudi glavnega poli* cijykcga pcveljnika. ki jc imel v slranki skoro neomejeno oblast. 1\iko sta si stall nasproti dve tajni policiji, ki sta se z ncusmiljcnhn scvraštvom borili ena proti drugi. Da bi carska policija prodrla v taj* nosti revclncionarjev, jc pošiljala v njihovo stranko ljudi, ki so se de* lali na zunaj velike revoluciona.rje, a so bili v resnici zakrinkani carski pol'icisti. Zato so morali biti revo* lucionarji zclo oprezni in nadzoro* vati tudi lastne pristaše, ali so zve* sti in zanesljivi. Odpadnike so brez prrzanašanja kaznovali in jih po navadi usmrtili. Od Pariza do Sibirije. Vrhovni poveljnti'k revolucionar* ne protrnolicije je bil leta 1909. Via* dimir I'uiccv. Ker ni bil varen v Rivsiji pred carskimi žandarji, je l^rcncsel svoje urade v Pariz, od* koder je nadziral preko zaupnikov 4elovanje ruskc policije in tudi lastno stranko po vsej Rusiji. V Pa* r'iz so mu prihajala od vseh strani poročiln, iz Pariza je pošiljal v do* movino ukaze, ki so jih morali pod* rejeni somišljeniki toeno in na* tančno izvesti. Gorje mu, kdor ni izvršil danega ukaza. Burccv je imel napeljane niti v Berlin, na Dunaj, v London in v vsa rusk a sredisea, vndile so do oddaljenih sibirskih zaporov, kjer so jeeali njegovi po« Htieni somišljeniki po carskih ta* boriščih. Burcev si je dopisoval s svojimi ljudmi po ječah in jim po* magal bežati. Burcev je organiziral s tovari.ši Uid\ upore in atentate ter igral veliko vlogo za časa ruske re-- volucije leta 1905. Krvavi Azev. Desna roka Burceva je bil sloviti Evro Azev, kateri je več ko deset let imel v stranki revolucionarjeA' Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« strašno moč in vodil najnevarnejšc udarcc proti carizmu. Radi njcgo* vega poguma in njc^ove hladnokrv? nosfi so ga častili revolucionarji kot junaka. Poznejc se je pa izka* zalo, da je bil Azev istočasno v službi carske policije in stal tako v vc'dstvu obeh policij. To je cito naj? zan'iniivejsih in najbolj krvavih po? ^lavij \7. z^odovine predvojne Ru* sije. Nasillje, ki ^a je izvajsl cariizcrn nad ruskim delavstvom, je vzbii* jalo silen odpor in ^nalo revolucio* narje k protinasilju. Ko si niso znali drujLiače pomagati, so organlziira'li na mi'nistre, na car.skc jjuvernerje itn 61anc carskc družine bombnc napadc. Siriti so hoteli oikoli sebe strah in trepct ter uklo-n-iti tako via* do 'k popustiljivosti. Prj teh krva^ih podjetjih je stal Azcv vedno v prvih vrstah. Kot voditelj borbenega oddetka revolti* cionarjev je or^anizi-ral umor m]b nistra Plehveja, on je do potanko« sti pripravil in dal izvesti umor vc« likeiia kneza Sergeja. Poslednji atentat je pretresel Rusijo do terne* Ijev. Azev je zamislil atentat na generalnc-gu guvemerja v Petro« gradu Trepova, on jc spravil s sve« ta velikega kneza Vladimirja Alek* sandroviča, on je zasnovai atentat na ^uvernerja v Kievu Klajgelsa, atentat na guvernerja v Mosfcvi ad* mirala Dubasova in atentat na mi? nistra Durnova. Trikrat je posku« sil spraviti na oni svet samega car^ j(a, 'kar sc mu pa nil posreeiio. V službi cesarske policije. Ta mož je vlival samim revoke cionarjem strah. Toda pokazal je v teh drznih podjetjih take železne živce * in tolikanj hladnokrvnosti, da so vsi strmcti in j4a obeudovali. V družbi je vedno moleal in se ni niikdar spuščal v ueene razprave somišljenikov. Sovrazü je do dna duše debate in raztfovore. Bil je pa vedno na razpolago, ko je bilo tre* ba poseči vmes z dejanji. Njegova divja energija <»a je povzdignila tako visoko v revolucionarni stran* ki da se mu ni upal nihče pribli'zati s kakhn sumnieenjem. Užival je brezpogojno in neporušno zaupa* nje stranke. Kdo bi si drznil le mi? slliti, da je v službi državne policije! In vendar jc bil v stranki mož, ki se tudi Azeva ni bal. Vladimir Bur? cev, glavni poveljnik revolucionar? ne policije, ni zaupal nikomur brez? pogojno in je nadziral vse. Leta 1909. je dvit^nil nenadoma proti Azevu strašno obtožnico, da je pla? canec cars*ke policije. Trdil je, da je Azcv izdal več tovarišev v roke carskih detektivov in jih spravil tako ob mlado življenje. Obtožba Burceva je treščila kakor strcla in se je zdela iz početka sikoro ne? verjetna. Burcev je imel siccr prav, all v prvi zmešnjavi mu niso hoteli tcvariši popolnoma verjeti. Njct>ov prcdlog, naj se Azev takoj ubtjc, so ¦odkl-öni'li. Sklenili so pa, da se pokliee Azev prcd so'discc stranke in odredili ta* kojšnjo preiskavo v njegovem sta? novanju. Ko divja zver po svetu. Preiskovalna komisija je pod vodstvom Borisa Savinkova, ki živi še v Ru'siji, sfopila ob 10. uri zvečcr v stanovanjc Evra Azeva in mu brez uvoda vr^la v obraz strašno obtožbo. Azev, čijjar hladnokrvnost je bila v vseh okolnostih nepre? makljiva, je v tern trenutku pre? bledel in padel v strašno potrtost. Prvi krat v življenju je bil zgubil ¦oblast nad samim seboj. Poznal je dobro svoje tovariše in se zbal, da potegnejo iz žepa samokres in mu poženejo kroglo v glavo. To pa se ni zgodilo, ker jim je bila stranka prepovedala jemati s seboj orožjc. Cim je Azev spoznal, da trcnut? no ni življcnske nevarnosti, se je pomiril in prosil, naj ga puste, da xbere svoje mirfli. Komaj so se bili tovariši odstranili, je Azev začell spravljati v najvceji naglici kovče? kc in se odpeljal po par urah na ko* lodvor. Plašno sc je oziral okoli, all mu nc prcstrižc kcraka revolucio« nar in ga usmrti sredi ceste. Le sre* či' se ima zahvaliti, da je ostal živ. Stranka je bila namreč postavila prcd njegovo stanovanjc dvc straži, Scazinova in Sletova, ki sta imela v žcpu samokrese in sta imela trden namen, da ga ubijeta. Toda pre? vzel ju je strah pred krvavim Aze? vom in roke so jima omahnile. Azev se je odpeljal v Nemeijo in se nastanil najprej v Kölnu ob Reni. S tern dnem je začelo njcgovo began je pc svetu. Številka 446. Azeva ni moifla ščititi pred ma? ščevalncstjo revolucionarjev celo? kupna državna policija velike Ru? sije. Ravnatelj carske policije mu je pošiljal potne liste pod najraz? Hčnejšimi imeni, s katerimi se jc potikal plašno po vsej Evropi. Po? toval je po Franciji, po Norvcški, po Grčiji in bival posebno dolgo v Italiji in v Egiptu. Strah prcd revo? kicionarji ga jc gnal iz dežclc v de? žclo. Pisal je pisma stranki iz Ame? rike in Avstralije in se skušal ž n jo pomriti. Ko se jc obrn.il na svo? jo ženo, od katerc je bil ločen, naj posreduje zanj pri strankinem sodi'scu v Parizu, je ta izstrclila pro? ti izdajaleu kroglo, ki ga pa ni za? dcla. Mož ni našcl vcč nikjer miru i'n sprave. Ob izbruhu svetovne vojne je živel v Berlinu pod ime? nom Alcksandcr Neumaycr. Za bo? žič leta 1917. ga je v kavarni spoz? nal neki Rus in to ga je tako spla? šilo, da jc scžgal vse spise, kar jih je imel in se skril. Leta 1918. je zbolcl in umrl 24. aprila v Berlinu. j Na grob si je dal postaviti mesto imena številko 446, po kateri so ga poznali njcgovi nekdanji tovarisi. Kar smo napisali, se zdi kakor roman, pa je pravo življenje. ka? kor so ga doživljali fevolucionarji carske Rusije. Možje, ki so bili vdc? leženi pri takih razburljivih zgod* bah, po večini še žive in imajo be? i scdo v političncm življenju Sovjct? | ske Rusije. i Iz sirohega syeiii. Kratki lasje, ki jih imajo sedaj zenske, dajejo brivcem iepe zaslužkc, a so vničili tovarne za lasne igle. Ncka izdelo? valnica v Parizu je prodajala prej 600 kvintalov lasnih igel na leto, sedaj ima v tovarni lc 2 dclavca. Podjetnik je upropaščen, delavci so na ccsti. »Mir! Nesramni tepee!« 'i'rgovski pomočnik Jakob H. iz Gradca je že delj časa opažal, ka? j ko donijo najsurovcjse psovke iz soscdne sobc, ko zjutraj vstaja iz posteljc. »Mir! Nesramni tepee! Brczvestni falot!« je grmelo vsako jutro iz soseščinc. Dne 4. novembra se je trgovski pomočnik navelieal. Vzdignil je obraz iz umivalnika in zavpil razjarjen skozi steno: »Na koga merite s tcmi psovkami? Mi? slite morda mene? . . .« In žc je imel odgovor: »Mir! Nesramni to? pec! Brczvestni falot!« Pomočnik jc planil k gospodinji in zvedel, da je njegov sosed zasebni uradnik Otokar P. Vložil je tožbo radi raz? žaljenja easti in v torek 4. januarja sc jc vršila razprava pred graško sodnijo. Tožencc jc vstopil v dvo? rano in nosil pod pazduho zmago« nosno vclik ovoj. Odmaknil jc pa? pir in pokazal veliko papigo v klet? ki. Ko sc jc približal odvetnik je ptie zavpil: »Mir! Nesramni tepee!« Vsi so bruhnili v smeh. To/cnec jc izjavil, da jc kupil papigo od mor? narja v Hamburgu, kjer se je nava? dila prcklinjati kakor pristaniški nakladaei. Koliko ljudi šteje Ljubljana? Po ustanovitvi Jugoslavijc sc je zunanjj lice Ljubljane zelo olepša* lo. Zidajo se velike palace in cestni tlak postaja ponekod velikomesten. Prebivalcev štcje po zadnjem po? l>isu 56.000. Prcd vojno jih je imela Ljubljana 40.000. Nov rudokop srebra in svinca. Jugoslavia je zelo bogata zem? ija. Ima mnogo premoga, želcza in boksita, ki je iz večine še neizrab? ljen. Pretekli mesec so odkrili v vasi Openici pri Ohridi v Južni Sr? biji zopet rudokop, poln srebra in svinca. Vlada je poslala komisijo vseučiliščnih profesorjev in inžc? nerjev proučevat rudnik. riški Straži«, kcr upamo, da nas bo redno obiskovala. V nadi, da boste novo leto boljšc vživali kot mi ostanemo zvesti slovcnski fantje. | Grošelj Ivan, Vojsko; Gomišček i Albert, Solkan; Jakuci Anton, Za* grcb; Miljavcc Anton, Gorica; Rupnik Ivan, Črni vrh; Požar An* ton, Sežana; Gee Alojzij, Vipava in še mnogo drugih fantov, ki služijo pri našem polku. Oj ta vojaški boben! Pozdravi iz Afrike. ' Slovcnski fantje ? vojaki, ki skis žijo pri avtomobilnem polku v Bengasi in okolici v Afriki pošilja* jo iskrenc in Iepe pozdrave ter žele sreeno in veselo novo leto star? šem, sestram, bratom, prijateljem in prijateljicam. Pozdrave tudi »Go? Listnica uredništva. Sobrško nad Idrijo: Prcoscbno in brez podpisa, zato je romallo v koš- Prvučinu: Kakor zgoraj. Čc že pišelc, pišite s podpiiscm in o do* stojnih stvareh. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. g. zupnik Jos. Elsnic v Rodiku prepla? čilo za »Trojni cvet« 17 L 80 st.; Narodna tiskarna v Gorici 183 L; prcč. g. Žt. Kodermac preplaeilo za »Trojni cvet« 2 L 80 st.; p. n. gospa Terezija Pizzarello v Kairu 55 L; Ivana 20 L. — Srčna hvala! Lep pes, volčje pasme, dobcr ču? vaj, se takoj proda po nizki ccni. Naslov pri upravi lista. Na prodaj je posestvo v Roeah, obstoječe iz treh gospodarskih po? slopji; redi se lahko od pet do šest glav živine. Natančna pojasnila da? je lastnik Vincencij Kuštrin, Ročc št. 71, p. Slappe d. Idria. HOČEŠ KAJ BOLJŠEGA za večerjo ali kosilo, kupi Pekatete". ßß Le one so zanesljivo prave, ki sc dobe v zavojih po ':> kg in 1 kg z napisom Pekatete. NASA VINA, dobra, po nizkih cenah, tudi ,v manjših količinah; niarsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ülici Ascoli št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 0. do 12. in od 2. do 6., ob ncdeljah in praznikih od 9.—12. Dr. Fran fiaberšček odvetnik v Gorici naznanja, da se je preselil iz hiše št. 28 Corso Verdi v hišo Centraine posojilnice št. 32 v isti ulici. Krtove kože kupuje W. Windspaeh Gorica - Via Carducci 6 Na željo daja pojasnila in posojuje pasii. Teool» Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 ~ - (hiša CenU: Posoj.) Vrllhii zaloga češkega platna iz znene tovarne Reysnchart L Raymann, »saho- irstno blago za porocence Mm tudi veliha Izbira moskeya in ženshisga suhna. BEago solidno! Cene zmerne! Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH =S GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslov I