-*> »RO SVOBOD® lla’6 5g.8f^^oi) tel-. coeou^ffo^WsTLBEO 21 228 A . ' ■ “. 'h'. SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa Se dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naS program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej Številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do Štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP Litijo. raeK je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas siisi med osmo uro zjutrajj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Ciost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP b|ok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do Šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop m zanimivosti. Ob 14.45,15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vaSim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naS telefon (0601) 22-056. 3ogodku Glasba za vsako u Za pester, aktualep radia. glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri i uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorj sn, kontakten in kvaliteten informativni program pa se ; aliteten informativni program pa se za vas trudijo naSi novinarji in sodelavci SUŠIMO VS/W Ì OSREDNJA 1111« SŠSillll j • UVODNIK • V današnji številki Zasavca seveda nismo mogli mimo najvažnejše postranske stvari na svetu - nogometa. Zasavci ostajamo brez svojega nogometnega pvoligaša in ta tema je bila med ljubitelji športa in drugimi Zasavci gotovo med najbolj prežvečenimi v preteklih dneh. Vse kaže, da je tudi v športu tako kot v drugem življenju v Zasavju. Ker ne znamo stopiti skupaj, bomo tudi v športu imeli le povprečne ekipe v nižjih rangih tekmovanja, namesto da bi imeli eno dobro ekipo velitnem tekmovanju. Zal... Najlepše Zasavke, ne spregledajte razpis za miss Zasavja. Fantje, opozorite svoje kolegice na razpis - zakaj ne bi letos izbrali za miss res najlepše Zasavke, ki bi tudi v tekmovanju za miss Slovenije lahko pŠosegla po vrhu. Zakaj pa ne bi letos Zasavka nastopila na izboru za miss sveta v Južni Afriki. Mi bi ji to iz srca privoščili. Spoštovanr bralke in bralci - ne pozabite na nagradno igro Zasavca in pivovarne Union. V prejšnjem kolu se nagrajenec ni javil - torej je nagrada v tem kolu dvojna. To bo pogašena v/'' •" z novo tehniko. Doslej so tako operirali 10 bolnikov. instrumente. Aparat firme Storž so v bolnici kupili s pomočjo donatorjev in Manager kluba Zasavje, del denarja pa je prispevala tudi Bolnica Trbovlje. Skupaj satani zbrali 77 tlsot nemških mark. M.P. Ervin Malešič Zasavčeva svetilka Čemšeničani za Letovali bomo Pepel v Hrastnik Šolska dogovarjanja Stanovanja tako in drugače Martin Kos: Krivi smo sami Razpis za miss Zasavja Lepo popoldne v Tisju Več plati prvega junija V ekstazi fotografije Tek na Rigel ..... Kako se bodo o pepelu iz Ljubljane > pogovarjali hrastmski poslanci na svoji skupscim? , NagradnaigraZasavčevopoietje s pivovarno Union - se bo javil prvi nagrajenec? NASLOVNICA: Dušan Kastelic 9Mi 'BH 3 m KOLEDAR DOGAJANJ 7. junij - S petdnevnega letovanja na Debelem rtiču se vme skupina 90 trboveljskih malih šolarjev. Pri Zvezi prijateljev mladine pa se pohvalijo, da takšno letovanje pripravljajo že tudi za šolarje. 7. jlinij - V Trbovljah še vedno zbirajo programe, s katerimi bodo startali na republiška sredstva za demografsko ogrožene. V občini spadata med takšna območja Dobovec in del Vrhov. 8. j linij - GuvernerMiiry landa si ogledti trboveljski zbirni center s 121 begunci. Rezultat, ček za 10.000 dolarjev (približno 15.000 nemških mark), ki pa žal sploh ne bo ostal samo v Trbovljah. 8. jlinij - Elektrofiltrskega pepela pa ne več v Hrastnik! Takšno je sporočilo sestanka, ki ga to popoldne skliče tamkajšnja Obrtna zbornica - ker bi Rudnik s pepelom rad zapolnil od rudarjenja nastale razpoke. 10. junij -Okroghi miza na temo Kako do novih delovnih mest za mlade, sklicana v okviru Mladinskih dni 93 v Trbovljah, izpade približno tako kot pot mladih do novih delovnih mest. Naporna. 12. junij - Dež žc popoldne - zaključek Mladinskih dni 93 pa vseeno mora biti: s kulturno-zabavnim večerom, plesalci, mažoretkami, glasbeniki... in nagradami za najboljša likovna dela z razstave mladih likovnikov. Polona Malovrh Mladi gradijo... Foto: Tomo Brezovar UJAQ3J00V ERVIN MATEŠIČ Pogovor sva začela, kako dru gače, kol z govoricami. Ervin je med smehom, ki mu je igral v očeh, še enkrat zagotovil, da on ni tisti trboveljski podjetnik, ki se je pojavil pod imenom Ervin M. in v stilu Grubeliča kar nekaj Zasavcev olajšal za denar. Vseeno Ervin Malešič vZasavju ni neznanaoseba. Nekateri ga poznajo kot človeka, ki jebil pred leti v Trbovljah predsednik Izvršnega sveta (v letih 1983- 1990 pa direktor trboveljskega Betona), drugi ga bolj poznajo kot slikarja. O tem delu lastnega izražanja pravi: "Moj mikrokozmos je rodni kraj in poti ob reki Savi in njenih obrobjih, hribih ter dolinah. Čisto preproste stvari me izzivajo in privlačijo vedno bolj, v prepoznavanju narave in njene harmonične kompozicije iščem smisel slikanja."V slikanju najde tisti mir, točko notranjega monologa in preseganja življenjskih danosti, zaradi česar lahko tudi na pretekli čas gleda, kot na prehojeno pot, na kateri se je marsikaj naučil. Toda časi so se in se še vedno spreminjajo. "Iz socializma sem prišel 'čist kot solza'. Enostavno nisem počel stvari, ki so jih počeli drugi. Tudi zato imam danes najemniško stanovanje, avto pa so mi tako in tako na Poljskem ukradli. Toda snel sem rožnata očala in zato sedaj vidim stvari takšne kot so v resnici, a se mi zdijo vseeno lepe ". Telefon v pisarni podjetja VIVO v Ljubljani, kjer Ervin Malešič udejanja drugi, pragmatičnejši del svoje narave, je zazvonil. V teku so realizacije poslov v Latviji, Rusiji... Jutri bo potrebno odpotovati v Nemčijo... Svojo poslovno filozofijo na kratko povzame: "Projekt, na katerem delam, je povezava vitalnih trboveljskih, zasavskih izvajalcev na področju zaključnih del v gradbeništvu, z Ljubljano". Komunikacije, informacije, te so danes najpomembnejše. Seveda se Zasavje ne bo moglo izogniti vprašanjem razvoja prometne infrastrukture, vodovoda, ekološke sanacije... in kulture. Povezava med kulturo in podjetništvom je prava smer. Samo, da ne bo na koncu na mizo serviran segedin. Po tisti znani statistični šali, kjer ima eden za kosilo meso, drugi zelje, oba v povprečju pa segedin. Ervin pravi: "Moj recept je naslednji: spoznaj samega sebe, delaj po naravnih zakonih in vse kar delaš, delaj z ljubeznijo." Barbara B. Centa ZASA VCl/dajaZasaved o.o„ Cesta zmage 33,Z<.gotjcob Savi. Direktor! TonioOarmitini. Časopisni svet: Sandi Češko, Roben HaJzer, Pratici Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ran/inger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planine. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič. Denisa H n ber, Barbara Kus, Ivana Laharnar. Polona Malovrh, Fanči Moljk,Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Sevtjak, SuzanaSivka, Stane Šte.bucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc. Zagorje ob Savn Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, T.bovlje. Naslov uredništva: Za.savc, Cesta zmage 33, Zagorje oh Savi. Tel.. (()«) 1 ) b 1-01 3 (tudi tak), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur, list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva zn informiranje (SL 23/283-92. z dne 5,5,1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki l.št. 3, /a katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis Člankov ni dovoljen F@TeSi tedna ■ Obiranje češenj. Foto: Tomo Brezovar ■ I.........................................1 je po mednarodnem priznanju lani obiskal Slovenijo, hkrati pa v decembru v Marylandu spodbudil akcijo za zbiranje človekoljubne pomoči - med drugim tudi za begunskji center v Trbovljah, ki si gaje tokrat tudi prvič ogledal. Kolje ob tej priložnosti še dejal Renato Krajnc, so ob zmanjšani vsoti, ki jo bo za begunce prispeval državni proračun, za letos pričakovali več mednarodne pomoči. Žal pa stvari kažejo, da bo le-te manj, ker v svetu menijo, da je kriza v Sloveniji že mimo. Guvernerje pomoč obljubil tudi v bodoče, saj je center v Trbovljah med slabše urejenimi. A.H. Znižanje stroškov Zagorski IS je na zadnji seji med drugim pred izdajo turističnega prospekta "Zagorska dolina" preverjal stroške, ki so ob tem nastali. Zahteval je znižanje le-leh za okoli 10.000 DEM. Promocija prospekta bo že 23 .junija. Člani so se seznanili s pripravo osnutka zakona o zapiranju zagorskega rudnika. Dela bodo sodila med najzahtevnejše operacije in brez zakonske zaščite bi bilo rudnik neresno zapirati. Na četrtkovi seji so sprejeli še sklep o najetju prostorov za fitness studio v TV D Partizan in podali mnenje k razvo- Obisk pri beguncih S čekom v vrednosti 10.000 dolarjev sta predstavnik Westinghou-sea in pa guverner ameriške zvezne države Maryland William Donald Schaefer v begunskem centru v Guverner Schafer. Trbovljah sredi prejšnjega tedna obdarovala slovenski Urad za begunce oziroma ček izročila njegovemu direktorju Renatu Krajncu. Taje povedal, da bodo denar porabili za izboljšanje položaja beguncev v naši državi, nekaj pa ga bo gotovo deležen prav trboveljski center, ki se s 121 begunci uvršča med manjše v Sloveniji. Sicer pa je bil William Schaefer prvi ameriški guverner, ki O Vrhovem Po skoraj več kot letu dni pogajanj so v ponedeljek v Radečah podpisali sporazum o odškodnini za saniranje vplivov HE Vrhovo za objekte družbenega pomena, ki so na območju in v upravljanju KS Radeče in Javnega podjetja Komunala Radeče. Vstopnica, na katero sta investitor Savske elektrarne Ljubljana in pooblaščena izvajalska organizacija Smelt čakala leto dni, je morala poleg obveznosti, ki izhajajo iz lokacijskega dovoljenja in načrta o ureditvi mesta Radeče, podčrtati in opredeliti še nekatera pomembna področja. Gre za kompleksno ureditev brežinereke Save do vključno starega železnega mostu, za izgradnjo kanalizacijskega sistema vseh vodov in še nekatera vprašanja. Zaradi posega se namreč spremeni center mesta ob Savi, po njenem desnem bregu pa bo potekala trasa nove regionalne ceste, ki se bo z enim odcepom ob Sopoti povezala s sedanjo regionalko. Kljub vsemu (če ne naštevamo ostalih obveznosti, od rušitev, dokončnih ureditev...) bodo imeli investitoiji izvajalci v tem prostoru še precej težav. Gre za pravno - premoženjska vprašanja, ki so bistvenega pomena za normalni potek del v področju KS Radeče. Problem je v tem, ker so bila zemljišča odkupljena že v letu 1988, projekti pa so se v tem času nekoliko spremenili, kar pomeni, da bi bilo potrebno odkupiti dodatno zemljo. Tu pa zadeve ne tečejo več tako gladko, saj lastniki le te nočejo prodati. Torej sam podpis sporazuma še nič ne pomeni. Formalno sicer investitor lahko začne z delom, toda če ne bo uredil teh vprašanj, mu upravni organi ne bodo dali dovoljenja. Zgodba, kateri ni videti konca. Pri tem pa krajevna skupnost nima več vpliva. Dejstvo je, daje omenjeni sporazum največ, kar je lahko pogajalska skupina dosegla z investitoiji in njihovimi izvajalci. V bistvu gre le za še bolj točno opredljene zahteve, ki izhajajo iz lokacijskegadovoljenja. Sporazum je le dodatna garancija, da bodo izvajalci to resnično opravili. Kdaj torej začetek del, še ni določeno. Sporazum pa je gotovo korak bliže k pričetku obratovanja tega hidroenergetskega objekta. Franci Kadunc jnemu programu demografsko ogroženih področjih. Na področju cesUie i nfrastrukture so to ceste Šklen-drovec-Podkum-Sopota, Čemšenik-Dobrljevo-Brezje, Šenllambert-Tir-na, Mlinše-Žvamlje-DolgoBrdo-Vrh pri MlinšahinPodkum-Borovak. Na področju vodooskrbe pa vodovodni sistemi v Ravenski vasi, Gorenji vasi-Malem Kunu in Podkuinu. I.L Krpanje proračuna V torek seje v Trbovljah sestal IS in na seji obravnaval sklep KS Dobovec o odprodaji hiše in zemljišča nad staro šolo. Ker je podjetje PiramidaZagoije že lastnik stare šole, je KS predlagala, da se njej proda tudi ta zgradba, sredstva pridobljena s prodajo pa naj se namenijo izključno za razvoj KS, konkretneje za dokončanje vodovoda. Vendar je bilo mnenje članov IS in upraviteljice Staše Baloh - Plahutnik, da naj sredstva občine ostanejo občini in naj se občinsko premoženje prodaja v skladu s sanacijskim programom. Zato so sklenili, da objekt prodajo z licitacijo, tako pridobljena sredstva pa se razdelijo v skladu s prioritetami. Obravnavali so tudi predlog Odredbe o določitvi najvišjih cen v občini, saj z Zakonom o cenah in z Uredbo o prenosu pristojnosti za določenje cen na občinsko raven lahko IS določa cene nekaterim komunalnim storitvam, pogrebni službi, Zavodom za dnevno bivanje otrok,...Zaenkratbo občina določila le cene Zavodom za dnevno bivanje otrok, o ostalih cenah pa bo, tudi zaradi podeljevnja koncesij, odločala kasneje. Predvsem zaradi trenutnega stanja v občini so razpravljali o racionalizaciji občinske uprave. Tako naj bi se finančne službe iz posameznih oddelkov prenesle v oddelek za finance. Vendar so se odločili le za eno spremembo. Za premestitev delavca iz oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora na oddelek za javne finance. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje komunalnih redarjev, ki jih občina po mnenju IS nujno potrebuje. S.S. n •............... vod» 1^1’i t iv»«» Smo (že) tik pred precejšnjimi omejitvami porabe pitne vode. Prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov je že v veljavi, zdaj bo treba verjetno zapirati vodo še ponoči. Prejšnji teden je bilo na razpolago le še okoli 36 do 37 sekundnih litrov, danes, ko je izšel Zasavc, je pretok verjetno še manjši. Najbolj kritične so razmere v višje ležečih krajih zagorske, pa tudi hrastniške in trboveljske občine. Podatek, da so od 25. maja do 7. junija zagorski gasilci s cisterno v ogrožene kraje pripeljali nad 100 kubičnih metrov vode, nazorno kaže, da se stiska z vodo stopnjuje. Še vedno jo morajo največ pripeljati v Ravensko vas, pa tudi v Kotredež, na Mlinše, v Podkum in drugam. V oskrbo s to vsakdanjo tekočino so se vključili tudi v KOP Zagorje, ki z vodo oskrbuje nekaj kmetij v okolici. Vaški vodnjaki - rešitev? Foto: Branko Klančar Stanje bi bilo še dosti bolj kritično, če bi morali vodo črpati iz kisovškega vodovoda in jo prevažati naokoli po vaseh. Še vedno jo namreč nalivajo blizu Šklendrovca in v domačem KOP pravijo, da znaša tam pretok sedem metrov na sekundo, kar bi, če bi bila dosegljiva po ceveh, predstavljalo izjemno dragoceno pomoč pri oskrbi zagorskih porabnikov. Znano je, da gre za izvir, ki so ga uredili Trboveljčani, pa ga zdaj ne morejo izkoriščati. Edino, kar bi nas rešilo iz zagate, je nekajdnevno deževje. Tisto malo dežja, kar gaje padlo zadnje 14 dni, je samo za silo namočilo naravo, zbiralnike pa ni kaj prida napolnilo. M.V. I*»f>maa»t wah Člani IS občine Litija so na zadnji seji sprejeli pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik določa pogoje ravnanja z njimi in obveznosti uporabnikov, ki jih imajo do ločenega zbiranja odpadkov. Tam, kjer se trenutmo odvija ločeno zbiranje, bo izvajalec ugotavljal, ali uporabniki vestno opravljajo svoje delo ali ne. V primeru, da upoštevajo vsa navodila KSP, bodo plačevali za odvoz odpadkov le polovično ceno. M.S. Zasavčevo svetilko tokrat prižigamo v Litiji. Mnogi se verjetno spomnite, da smo jo pred časom namenili tistim, ki so zaslužni zanovo lepšo podobo mestnega središča. Danes pa lahko z veseljem pogledamo na novo prepleskane talne cestne oznake. Prej neugledne in nevidne črte sredi ceste so postale vidne in že na daleč opozarjajo, kako se je treba postaviti, da promet teče neovirano in varno. Najprej smo ljudi v belem srečevali le na Graški Dobravi, zdaj pa bodo z obnavljanjem oznak nadaljevali še na desnem bregu Save. . Kdo ve, koliko nesreč sčijc zgodilo prav zaradi nezadostno označenega cestišča. Vse premalo sc namreč zavedamo, kako Odločilnega pomena so dobro označene in predvscjii vidljive bele oznake na cesti. Letos so jih prepleskali celo nekaj mesecev prej kot pretekla leta, | Litijski odgovorni s tem dokazujejo, da jim ni vseeno, kako izgleda njihovo mčsto. In kar je še važnejše, pripomogli so k večji vfimosti v cestnem prometu. ZasavČeva svetilka;: naj jim sveti za vzpodbudo in dobro delo tudi vnaprej. Maja Sevljak Foto: Karolina Šušteršič a JeTRn^CE I Pojasnilo. Opa/ili boste, da tokrat naše svetlo stran namenjamo predvsem Hrastničanom. Dejanje je zavestno in posledica prošnje uredništva, da bi radi tudi v Hrastniku prodali tisoč izvodov Zasavca. __I Proletarci. Profesionalna borka za pravice delavcev Tjaša Koline - Sindikalistka si je kupila novo Fiesto. Črne barve. V znak solidarnosti s težkim položajem in črnimi perspektivami delavstva pri nas. I Potop. Hrastniškemu partijskemu Setu Dragu Kopušarju - Vprašaju se je posrečil še drugi ekološko raltingarski spust po Savi. Ker sc ima mož namen spuščati po Savi vse dotlej, dokler ta ne bo kristalno čista, si lahko tam v tridesetih letih naslednjega tisočletja obetamo hemingvejsko zasnovano kratko zgodbo o moči volje, najverjetneje naslovljeno s Starec in Sava. ] IgraČkarije. Enako značajsko zvestobo kaže tudi bivši partijski sekretar Slane Laznik - Jelka. Le spremembam v družbi se je prilagodil. Zdaj izdeluje igračke za trg. "Kurbe, so si asfaltirali cesto k vikendom v § Gorah. Mi naj bi pa prah žrli, ko nam bodo : pepel vozili. Dokler ne bodo asfaltirali ceste, || bomo tovornjakom žeblje pod gume II nastavljali." Hrastničan kri z Blat Nova doba. Novi časi so prizadeli tudi rudarstvo, rudniki tudi izginjajo in se spreminjajo. V Trbovljah na primer pred novo fasado stoji novi Safranc. _] Se ena naročena. Na željo prodajne službe še zadnjič naročena jetrnica. Torej, šel zagorske vlade Vladimir Kojnik - Električar je te dni na občini uprizoril prcdprcdprcdprcmicro ljudskega igrokaza Srečanje z Abrahamom. Električarje namreč zaradi daljše odsotnosti na tej čudoviti strani nehal brati Zasavca. Prosimo zveste bralec, da ga opozorite na pojavitev njegovega imena v naši cenjeni rubriki. Borimo sc za vsakega kupca posebej... še ena c f ^ L)_>N JjJ d "Priznam, da kar malo pogrešam partijsko diktaturo. Oni so znali vsaj ljudi zamenjati, ko ni več šlo. Zdaj je pa čista anarhija." Alojz Jeraj, poslanec NDS v Trbovljah Letališče na Blatah Krajani, občani, državljani, svetovljani ali kakor hočete že, so se sestali. Bilo je v Hrastniku, slišal se je glas ljudstva. Tema je bila elektrofilterski pepel, ki so ga na zborovanju začinili še s sadro, jedrskimi odpadki, težkimi kovinami, klorom in florom...skratka, oporečno ozračje. Vse o tem je bilo moč prebrati, slišati in videti v neštetih medijih. So pa, kot se za novinarje spodobi, vsi zaobšli bistvo problema. Zato si štejem v dolžnost seznaniti vas z njim. Redakcijajetrnicjedoslej praktično edina spoznavala javnost s problemom majhnosti Hrastnika, saj je redno objavljala podatke, ki so majhnost dokazovali. In natančno to se skriva tudi v bistvu spora okrog elektrofilterskega pepela. Takole nekako, zelo shematično, zgledajo Blate danes: Torej, zelo razgibana površina, polna razpok, vrtač in še česa. Razpoke in udore sploh je seveda moč zapolniti s pepelom, kar se lepo vidi iz naslednje slike: In tako, po izvedeni operaciji, pridemo do novih Blat, z mirno in spokojno površino. Takole: Kje je problem? Enostavno. Izmerite dolžino črte na prvi in tretji sliki ter ju primerjajte. Črta na tretji sliki je znatno krajša. In ker je to shematična podoba novih Blat, lahko zaključim, da bi se s tem posegom površina Blat znatno zmanjšala. To pa pomeni, da bi bila že itak mala hrastniška občina še bolj mala. Tako je to. In tako zagotovo ne gre. Pa čeprav bi si lahko potem Hrastničani za Zagorjani in Trboveljčani tudi sami omislili svoje letališče. Rdeči Revir a «!& ' J Čemšeničani za 13. junija so krajani KS Čamšenik glasovali za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Za uvedbo 4. krajevnega samoprispevkajih je glasovalo 65,6 %. Rezultat glasovanja dokazuje, da si Čemšeničani želijo napredka in razvoja kraja, čeprav danes časi samoprispevkom niso več naklonjeni. S pomočjo sredstev 3. samoprispevka so krajani sofinancirali nakup telefonske centrale, dograditev telefonskega omrežja, razširitev in asfaltiranje ceste od Jesenovske Žage do Čemšenika in od Zaloke do Jesenovega, ureditev odvodnjavanj a na cesti Jesenovo - Znojile, rekonstrukcijo ceste Gamberk - Pušave, razširitev ceste Čemšenik- Brezje, obnovo prosvetnega doma, gasilskega doma in športnega igrišča v Čemšeniku. Še v časih, ko so bila razpisana glasovanja za uvedbo občinskih samoprispevkov, so v Čemšeniku krajani vedno glasovali za uvedbo, žal pa seje navadno prej iztekel čas zbiranja sredstev in tako tudi porabe le-teh, predno je prišel na vrsto tisti del programa občinskega samoprispevka, s katerimi bi posodobili ceste v Čemšeniku. Nedvomno so rezultati 3. samoprispevka in dodatnih, občinskih sredstev, ki so bila za to potrebna, prispevali k izidu glasovanja za uvedbo 4. krajevnega samoprispevka, s katerim bodo Čemšeničani zgradili mrliško vežico (30 %) in rekonstruirali oz. asfaltirali naslednje ceste: Brezje - Jelenk, Škrubet - Ržiše - Gamberk, Jesenovo - Znojile, Čemšenik -Izlake in ostale krajevne ceste. Tokrat se bodo v zbiranje sredstev za razvoj in napredek kraja prvič vključili tudi lastniki vikendov na območju KS Čemšenik, ki nimajo tu stalenga prebivališča. Enkrat letno bodo plačali 50 DEM v tolarski protivrednosti. V prihodnjih petih letih pričakujejo, da bo vsakdo, ki ima dohodke, prispeval skupaj 90 % enega neto OD. Ob izidu rezultatov glasovanja je predsednica KS Čemšenik, Greta Pregrad z neprikritim zadovoljstvom povedala, da je vesela, ker so krajani zrezultatom glasovanja dokazali, da želijo v svojem kraju napredek. Zadovoljna pa je tudi zato, ker so se s tem glasovanjem krajani odločili za program KS in s tem izrazili zaupanje, da vodstvo KS Čemšenik vodi pravo politiko. Tadeja Suša Srečanje diabetikov Društva diabetikov iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika bodo 19. junija (začetek ob 9. uri) organizirali srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenih delavcev Zasavja Srečanje bo v Medijskih Toplicah na Izlakah. Nanj so povabili številne predavatelje: dr. Štefana Brvarja (nevropatija), dr. Matjaža Urbajsa (nefropatija), dr. Metodo Drnovške (retinopatija) med. sestro Nevenka Kirič (zdrava prehrana), predsednika Zveze Štefana Temiina (zdravstvena zakonodaja). Udeleženci si bodo lahko ogledali zdravniški del Medijskih Toplic. Za vse bodo organizirali posebni avtobusni prevoz: iz Hrastnika ob 7.30 iz Rudnika (ustavi še v Podkraju), iz Trbovelj ob 8. pred rudniškim gasilskim domom, iz Zagorja pa ob 8.15 iz avtobusne postaje. Po zaključku srečanja bo povratek po isti poti nazaj. Srečanje so omogočili sponzorji, ki bodo na Izlakah predstavili tudi svoje izdelke: Radenska, Mercator Nebotičnik Ljubljana, Zelena dolina Arja vas. Jata Zalog, Klasje celje. Pekama Zagorje, Tekstil Ljubljana -uvoznik Schneekoppe, Agromat Tefik Zagorje, Sallus Ljubljana, Bayer Pharma Ljubljana, ZZ Mengeš in Kmečki glas Ljubljana. K.G. Zagorje - V Zagorju bi radi razširili zdravstveno dejavnost, saj v Zdravstvenem domu Zagorje ocenjujejo, da se bodo zaradi čedalje večjega zanimanja za zasebno zdravstveno prakso , v zavodu slej ko prej soočili z preveč zaposlenimi. Tako so Ministrstvo za zdravstvo že zaprosili za razširitev dejavnosti Zdravstvenega doma. Po novem naj bi se bavili še z prodajo vseh vrst medicinskega in sorodnega blaga ter posredovanjem storitev s tovrstno prodajo, kjer bi v prvi fazi lahko zaposlili pet ali šest delavcev. V domu imajo za to primeren prostor, dovolj veliko skladišče za skladiščenje materiala, ter primeren kader. K.G. Litija - Center za socialno delo Litija pripravlja izdajo mladinskega glasila z naslovom Pubertetniki. Glasiloje rezultat enoletnega dela skupine sesdmošolcev OŠ Litija, ki deluje v okviru interesne dejavnosti Mladinske delavnice. Že tretje leto jih izvaja Center za socialno delo, vodi ta pajih psihologinja Metoda Crnkovič in Nace Zore. Trenutno še iščejo sponzorja, ki bi finančno omogočil izdajo glasila. Predvidoma naj bi izšel še v tem mesecu. M.S. Vače - Gasilci GD Vače se vneto pripravljajo na počastitev 90 - letnice svojega obstoja. Poleg razširitve doma, novi prizidek so že spravili pod streho, pospešeno zbirajo gradivo za izdajo posebne publikacije, ki naj bi predvidoma izšla v avgustu. Vaški gasilci se nadejajo, da bodo k sodelovanju pritegnili številne sponzorje, saj jim bo le tako uspelo realizirati, kar so si zastavili. M.S. Zagorje - Letošnje šolsko leto seje za dijake Gostinske šole Zagorje - smeri kuhar ali natakar, že izteklo. Kakor je v navadi, so maturanti, preden so zapustili šolo, predali "klobuk" mlajšim kuharjem. V četrtek so pripravili program z raznimi zanimivimi točkami. Tako so morali mlajši letniki pokazati svoje spretnosti ob raznih vprašanj ih s področja kuharstva, ob zanimivi točki pripraviti smetano in jo seveda tudi preizkusiti, če je dovolj trda ter pojesti jabolko v zelo, res zelo slani vodi, brez pomoči rok. Maturanti pa so morali poiskati denar, ki so ga nižji letniki skrbno skrili v razredu, tako, da je bilo vzdušje še bolj zanimivo. Na koncu so mlajši letniki le dobili klobuk, za katerega so morali odšteti 6500 tolarjev. A.M. Naše poizvedovanje na to temo je odkrilo, da je kljub denarnim zadregam številnim članom kolektivov desetdnevni oddih ob morju ali kjerkoli drugje resnična potreba. Res pa je, da bomo to sezono na hrvaški obali ob najmanj 500 ležišč. Samo rudarski kolektiv je ob 220 postelj na Rabu in v Crikvenici; na vso srečo letovanje ne bo tako drago, kot je na jprej kazalo, pa tudi obročno odplačevanje bo mogoče. Zmogljivosti oddane Zagorska počitniška skupnost je z dosegljivo ceno 18 mark na dan zvabila kar lepo število Zagorjanov v svoje počitniške zmogljivosti v Savudrijo, ki so jo Hrvatje končno le dovolili odpreti. Nekaj prostih mest je še v zadnji izmeni v avgustu. V eni izmeni utegne letovati 74 oseb. Zagorjani imajo še kar nekaj prikolic v znanih slovenskih letoviščih oziroma zdraviliščih, nekaj garsonjer v Atomskih Toplicah in stanovanjske hišice v Čaleških Toplicah. Te so oddane domala celo leto. Noviarad ali... Zasavski Rudarji se odločajo med Novigradom in drugimi kraji. Vsak član tega velikega podjetja je 15. ali 16. junijti prejel prvi del nadomestila za dopust. Drugi del bodo prejeli vsaj do konca julija. Sindikat podjetja je prevzel v upravljanje hišice v znani novigrajski Pineti, kjerje na razpolago 34 ležišč. Vse sobe bodo te dni obnovili, dokupili manjkajočo opremo, tako, da bo letovanje udobnejše. Oskrbni dan bo 1.600 tolarjev, plačljivo v dveh ali celo treh obrokih. So pa Hrvatje opozorili že lani in tudi letos, naj nihče brez dovoljenja ne nabira gob v njihovih gozdovih, pa tudi sicer nič kaj radi ne vidijo sprehajalcev po stezah preko polj in livad. Sindikat rudarjev pa je naredil še eno potezo: odkupil bo vsaj 22 stanovanjskih prikolic, doslej v lasti Rudnika, jih obnovil in namenil za letovanje svojih članov. Razmeščene so tako v Sloveniji, kot ob istrski obali. Svojim najbolj ogroženim članom pa bo sindikat pomagal z nekaj dodatnega denarja. Poceni dopusti Tudi druga podjetja želijo svojim zaposlenim omogočiti kar se da poceni dopust. Steklarji imajo dvoje domov, enega v Portorožu, drugega pa v Bohinju. Oskrbni dan ob morju je 1.670 SIT. Vendar gre le za polpenzion, zajtrk in večerjo. Letovalci bodo lahko izbirali še med malim polpenzionom ali pa bodo v domu le spali in zajtrkovali, druge obroke pa imeli drugje. Počitniške prikolice so razporejene v Anktuanu in Luciji. Cena za štiri osebe je 18.000 SIT. V Bohinju pa je cena 1.900 SIT na dan. Trboveljčani so kar nekaj prikolic zadržali ob morju, tako v Istri kot tudi ob slovenski obali. Dom v Veleni Lošinju pa tudi tokratne bo odprt. In še ena zanimivost: podjetje M & P je dobilo ponudbo z Raba, da bi člani njihovega rudarskega kolektiva letovali v tamkajšnjih hotelih. Cene niso pretirane, a priglasila sta se, reci in piši, ledva interesenta. Kaj pa domače terme? Če strnemo: letos bo letovala komajda polovica ali še manj vseh, ki so uživali zaslužen oddih prejšnja leta. Na srečo so cene dosegljive tudi za plitvejše žepe. Res pa je, da bodo cene zunajpenzionske ponudbe, to je pijače, kave, sadja in vsega drugega, dokaj zasoljene. Milan Vidic, Foto: Branko Klančar PD Partizanski vrh Člani Prosvetnega društva Partizanski vrh so se zopet dobili konec maja. Beseda je tekla predvsem o izletu in organizaciji tekem old timerjev v košnji. Dogovorili so se, da organizirajo svoj izlet, saj ljudje po delu rabijo tudi razvedrilo. Tako se jih je za izlet prijavilo preko petdeset. V soboto, 12. junija, so se odpravili v Šentenel na Koroškem. Med potjo so si ogledali še nekaj znamen itos-ti, popoldne pa imeli piknik na prostem. Tako je Prosvetno društvo poskrbelo za lastno zabavo in si hkrati nabralo volje in moči za nadaljnje delo, v kar prav gotovo sodijo tekme koscev. Te naj bi bile 25. julija pri bivši OŠ na Partizanskem vrhu. Tekmovalci se bodo prijavili kar pred tekmo, kosili pa bodo na bližnjem travniku. Vse skupaj naj bi se pričelo okrog enajstih dopoldne, točno uro bodo še sporočili. Po tekmah bo seveda veselica. Za zabavo bo poskrbljeno, saj bodo imeli živo glasbo. Pijača bo in tudi hrane ne bo manjkalo. U.l. Pineta. fiiillllSÌ Pepel v Hrastniku Zborovalci v sejni sobi delavskega doma v Hrastniku so ob koncu sestanka sklenili, da zahtevajo, da v občini takoj prekinejo vse aktivnosti okrog odlaganja pepela, da IS sklepa kot popolen organ (po mnenj u udeležencev je nepopolen), odlaganje in nadaljnje onesnaževanje občine mora biti stvar vseh občanov in tudi odločitev vseh ljudi na referendumu. Poleg tega so sprejeli še tri sklepe okrog odlaganja pepela iz ljubljanske toplarne. Zahtevali so, da o tem na skupščini sploh ne razpravljajo. V primeru neupoštevanja zahtev tega protestnega shoda predlagajo udeleženci sestanka protestno akcijo in v primeru, da bodo pepel vseeno pričeli dovažati, še fizično preprečitev odlaganja v tej občini. O nameravani sanaciji površin, poškodovanih z rudarjenjem, smo obširjene pisali v prejšnji številki Zasavca. O njej so razpravljali na sej i hrastniškega IS in dovolili poskusno odlaganje pepela iz ljubljanske toplarne. O tem namerava IS obvestiti in seznaniti delegate občinske skupščine, kije sklicana prav na dan izida današnjega Zasavca. Sestanek okrog odlaganja pepela pa je prejšnji teden sklicala hrastniška obrtna zbornica, nanj pa je povabila obrtnike, predstavnike KS in občane Hrastnika. Na sestankuje skušal predstavnik Rudnika B rane Šikovec (hkrati je tudi predsednik KS Rudnik) razložiti zakaj odlaganje pepela in kako ga nameravajo voziti v Hrastnik. Tako naj na dan ne bi pripeljali več kot 200 ton pepela, prevažali bi ga le dopoldan, zemljišče pa bi sproti rckultivirali. Najprej bi polnili razpoke pod filatami, kasneje pa zapolnili še dnevni kop Blate (potrebovali bi 20 tisoč kubikov pepela) in območje Ojstrega (40 tisoč kubikov). Rudnik je dolžan rekul-tivirati površine po Zakonu o rudarstvu. Udeleženci sestanka so opozarjali, daje tako že na deponiji v Prapretnem naloženih več kot 3 milijone ton elektrofilterskega pepela, 160 tisoč ton paga dodatno odložijo vsako leto. Vprašali so se, če morajo res v Hrastniku požreti vso slovensko svinjarijo. Opozarjali so vodilne občinske može naj začno delati z glavo, ne s papirji. Razprava je bila, kot je v navadi na takšnih shodih, marsikdaj neargumentirana in polna emocij. Brane Šikovec je celo zapustil shod, čeprav mu tega res ne bi bilo treba storiti. Takšna netolerantnost in nezmožnost pogovora meče precej slabo luč tudi na Rudnik, ne le njega, ki bi moral vsaj kot predsednik KS, kjer naj bi odlagali pepel, vztrajati na zboru. Precej več tolerantnosti je pokazal načelnik oddelka za gospodarstvo občine Hrastnik Darko Rotar, ki je pojasnjeval nekatere odločitve občinskih organov. Zdravniki so na zboru opozarjali na posledice, kijih onesnaževanje pušča na zdravju ljudi, predvsem otrok. Tako je obolevnost predšolskih otrok kar 40 odstotkov večja od slovenskega povprečja, obolenja dihal pri šolski mladini pa je v Hrastniku 70 odstotkov nad republiškim povprečjem. Zahtevajo kompleksno študijo onesnaženja hrastniške doline. In šele na podlagi teh rezultatov bi se po njihovem mnenju lahko odločali za dodatno obremenjevanje okolja v občini. Vse kaže, da bo okrog pepela še precej govora. Očitno je še najboljša izjava kmeta in poslanca Adolfa Naprcta z Marncga, ki je kratko dejal: "Pamet v glavo." Pravzaprav primeren napotek za vse, ki se sučejo v peripetijah okrog odlaganja pepela. Marko Planinc Strojegradnja in izvoz V marsikaterem zasavskem podjetju pravijo, dajim prvo polletje ne bo izpolnilo pričakovanj. Zatikalo se je pri naročilih, plačevanju, proizvodnih stroških, dajatvah, pa še kje... Velike zadrege so bile pri izplačevanju osebnih dohodkov in še več jih bo v prihodnje. V STT sicer vseh številk in podatkov o polletnem poslovanju še nimajo, vedo pa povedati, da bodo na tujem iztržil i okrog 4 milijona nemških mark, od tega okoli 2 milijona samo s prodajo zvarjencev. Računali so sicer na okroglih 6 milijonov mark izvoza, ampak vNemčiji.kijenjihov največji odjemalec, se čedalje bolj čuti recesija. Zat ika se tudi v Avstriji, zato je dosežena izvozna prodaja vsaj v mejah zadovoljivega. Pred kratim so se dogovorili tudi za prve izvozne pošiljke posebne vrste nakladalcev v Nemčijo. Za zdaj le skromno število, toda prihodnje leto računajo na veliko večjo prodajo. Do ma so malce več naredi 1 i za rudnike in druge naročnike, tako da bo znašala skupna vrednost prodaje okoli 6 milijonov mark, kar je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem pravzaprav dober rezultat. Za drugo polletje še nimajo zbranih vseh naročil, zato ta čas ne morejo ničesar natančnega povedati, kako bodo izkoriščali obstoječe zmogljivosti. Kaže pa, da jih bo le toliko, da bo imelo delo vseh 635 ljudi, kolikor zdaj šteje kolektiv. Za kakršnekoli pomembnejše naložbe denarja za zdaj ni. Zdaj pašo kolikor toliko računalniško opremljeni, nekaj bodo še naredili za varnost in zavarovanje opreme in tovarniških poslopij, kaj več pa spričo pomanjkanja denarja ne bo mogoče storiti. S plačami pa so pod povprečjem v strojegradnji Slovenije. M.V. Sijaj več izvaža Svoj čas je kolektiv tega hrastniškega podjetja velik del svoje vsakoletne izdelave vnovčeval na tujih trgih. Potem so prišla suha leta, čas, ko se je izvoz več kot prepolovil, največ zaradi objektivnih vzrokov. Prav izgubanekdanjihjugoslovanskih trgov in želja po nadaljnem potrjevanju v mednarodni delitvi dela je pogojevala prizadevanja vodstva podjetja, da bi se spet uvrstili med važnejše izvoznike v občini in Zasavju. Nekaj teh načrtov so že dosegli. Do konca maja so v tujini iztržili okrogel milijon nemških mark dohodka, do konca leta pa, če jim bo šlo od rok tako dobro, kot so si 'zamislili, bi morali izvoziti v vrednosti 3 milijone nemških mark. Največ si obetajo od prodaje svojih izdelkov v ZDA, saj je pogodba tik pred začetkom uresničevanja, razumljivo pa je, da ostajajo njihovi večji kupci še vedno v Nemčiji, Švici in Rusiji. M.V. Domači izdelki Vsi, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti morajo ponovno pridobiti mnenje, da gre za takšne izdelke, če je le-to bilo izdano pred 1.2. 1992. Postopek za izdajo mnenja je precej zamotan, več informacij lahko izdelovalci dobijo na sedežih obrtnih zbornic. J.G. Novi predpisi V zadnjem mesecu je izšlo nekaj pomembnih predpisov, ki urejajo obnašanje v trgovinski veji gospodarstva, poleg zakona o trgovini in zakona o varstvu konkurence še več pravilnikov, ki podrobneje urejajo trgovinsko dejavnost. Precej je zanimivih novosti, predvsem so jasnejše zahteve okrog zaposlenih v trgovinah (obvezna je trgovska izobrazba), odpiralni čas bo tudi moral biti prilagojen številu zaposlenih itn. Vsi predpisi še ne veljajo. Obrtne zbornice bodo v kratkem pripravile seminarje za trgovce, kjer jih bodo podrobneje seznanili z novosti v trgovski zakonodaji. J.G. Junijski mladinski dnevi DezamTrbovlje in Mladi forum Slovenije sta organizirala prireditev Mladinski dnevi 93 v Trbovljah, dogajanje je teklo v presledkih od 5. do 12. junija. Razstava mladih likovnikov, nastop domačih glasbenih, folklornih in plesnih skupin, mažoretk in Mladinskega pevskega zbora in še druge točke so zaobsegale kulturno -zabavni program, pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom "Kako do novih delovnih mest za mlade". S spustom po Savi so obeležili svetovni dan varstva okolja. Danilo Tomšič, predsednik Mladega foruma, je povedal: "S prireditvijo smo skušali predstaviti ustvarjalnost mladih, jim omogočiti,da pokažejo, kaj znajo; predvsem pa povedati, da je njihovo delo cenjeno in zaželjeno. Opazil sem, da je bil obisk srednješolcev v manjšini, verjetno zaradi šolske 'norije', štrajka, izpitov in podobnega. Sicer pa smo s prireditvijo pritegnili dosti obiskovalcev in upam, da bomo s podobni mi prireditvami nadaljevali ne samo v Trbovljah, temveč še kje drugje v Sloveniji." Projekt je sofinanciral Urad za mladino Republike Slovenije, razstavo pa je odprl celo Sergij Pelhan, slovenski minister za kulturo. P.R. K sosedom brez potnega lista 25. junij je zadnji rok, ko greste v tujo državo lahko še s starim jugoslovanskim potnim listom. Bojan Mihelič, načelnik oddelka za notranje zadeve občine Litija je povedal, daje rok za zamenjavo vseh ostalih dokumentov z jugoslovansko oznako do junija 1994 leta. Novost pa je tudi, da za prestop meje z našimi sosedami ne bo potrebno imeti potnega lista. Zadostovala bo le osebna izkaznica. Trenutno je podpisan dogovor le s Hrvaško, v končni fazi pa so tudi dogovori z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. M.S. Pisano praznovanje KS Dol pri Hrastniku je ob državnem, občinskem in krajevnem prazniku ter 40-letnici Planinskega društva Dol pripravila pisan program praznovanja. Od 23. do 27. junija se bodo odvijale različne prireditve in razstave. Že v sredo bodo ob 18. uri odprli razstavo pletenja in vezenja. V naslednjih dneh bo tekmovanje gasilcev, nastop godbe na pihala iz Kapele in mažoretk iz Trbovelj. Vmes bo še pohod "100 družin na Gore" in otvoritev 3posodobljene ceste Turje - Gore ter srečanje planincev in krajanov v Gorah. Sobota bo posvečena športnikom, zvrstila se bodo tekmovanja v rokometu, malem nogometu in tekmovanje v kegljanju na visečem kegljišču za pokal PD Dol. Ne bo manjkalo niti otroškega rajanja, "Dolska noč" pa so poimenovali večerno zabavo na prostem, na katero so povabili nekaj pevcev iz slovenske zabavne glasbe. Zaključek prireditev bo v nedeljo, ko bo na strelišču v "Peklu" ekipno tekmovanje v streljanju z vojaško puško za pokal KS Dol. Zvečer pa bo pri trgovini "Majcen" kmečka zabava "Pod kozolcem” in tekmovanje koscev in grabljic. Program bo torej pisan in primeren za različno publiko. P.R. Zlati prah "Vse je bilo izrečeno: toda besede spreminjajo svoj pomen in pomeni spreminjajo besede" je eden od motivov, ki poiskušajo določiti slikarstvo tega stoletja. Slikarstvo, ki seje že nekajkrat odpovedalo lastni omejenosti na dvodimenzionalno površino. Iskanje, v področju slike, ki naj bi bila tisto ogledalo, s katerim umetnost poskuša odslikati realnost, se nadaljuje. Ogledalo se je razbilo in v neštetih delcih se bleščijo premnoge slike. Ene od njih smo lahko videli na otvoritvi razstave v četrtek, 10. junija v gostilni Slovenka v Ribčah. Tam se je predstavil Ivo Kisovec. Večina reliefnih slik je iz slikarjevega zadnjega t.i. "zlatega" opusa. Reliefna slika Zadnja večerja in oljnati sliki, portreta Rusov Mihe in Vahov Janeza pa sta še iz zgodnejših obdobij in takorekoč zaščitni znak Kisovčevih razstav. 14. zlatih slik bo v gostilni Slovenka na ogled predvidoma še mesec dni, tudi ob sobotah in nedeljah. Sicer pa se je v četrtek po nekoliko socrealističnem pozdravnem govoru Eve Kovič in po kratkem umetniškem nastopu mešanega pevskega zbora iz Jevnice srečanje nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju. V prostoru pred kratkim odprte gostilne, kjer dominira velik bazen, so se postrvi dodobra vznemirile, ko so se vse do zgodnjih jutranjih ur na lesenih podijih, ki bazen v križu delijo po širini in dolžini, razživeli razpoloženi gostje. Bilo je poučno in zabavno. Razstava sama je uvertura v skorajšnje odprtje galerije podjetja Vivo, ki bo septembra v Ljubljani. Vivo seveda kot direktor vodi Ivo Kisovec. Barbara B. Centa mala tema llllllilia 11 V '■ Če so šolniki podcenjeni ali ne, verjetno ni bilo izhodiščno vprašanje, zavoljo katerega so se zaposleni v šolstvu odločili za vseslovensko stavko učiteljev. Najočitneje je bil izpostavljen problem okoli višine izhodiščnih plač. Točneje, zahtevajo, da bi s povišanjem količnikov za izračun plač, poslanski klubi parlamenta podprli predlog o spremembi Zakona o plačah v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kot so stavkovni zaupniki, zaposleni v šolstvu, izglasovali 11. junija na učiteljski zbornici v Cankarjevem domu v Ljubljani, naj bi stavkajoči v šolstvu privolili v izhodiščno plačo, usklajeno med vlado in sindikati negospodarstva. Če učitelji dogovora ne bodo dosegli, se pravi, ne bodo dobili zahteve izhodiščne plače, se zna zgoditi, da se bo stavka nadaljevala še dolgo naprej, od 18. junija pa do pozne jeseni. Kot je povedala šolska pedagoginja Al Jaša Urbanija, ki vodi sindikat na Srcdn j i rudarski šoli Zagorje (večina šolskih delavcev je vključena v sindikat), so sc tudi na njihovi šoli pridružili SVIZ-u, republiškemu stavkovnemu odboru: "Resda so bili učenci tri dni brez pouka, a so ostale dejavnosti kol zaključni in popravni izpiti, nemoteno potekale. Zaradi stavkanja otrok nismo pustili na cedilu. Res pa je, da je bila stavka tudi zato v tem času, kerje na šolah večji pritisk, saj sicer ne naletimo niti na posluh niti na kakšno drugo možnost za izenačitev in popravek gmotnega položaja." Omenila je še, da sc ji zdi stavka upravičena, saj so šolniki v primerjavi z ostalimi dejavnostmi v negospodarstvu v precejšnjem materialnem zaostanku. Dušan Godec, šel sindikata na Strojni šoli v Trbovljah in profesor za praktični pouk, je dejal, da sc mu zdi stavkanje smiselno: "Glede na druge dejavnosti v negospodarstvu smo na repu oziroma v podrejenem položaju. Od prejšnje izhodiščne plače v bruto vrednosti 23.000, smo pristali na bruto vrednost 26.000 tolarjev. Prejšnji teden smo izvajali mehkejšo varianto stavke. Popravni in zaključni izpiti so na naši šoli nemoteno potekali, učitelji smo bili vsak dan od 8. do 13. ure na šoli in s tem učencem dosegljivi." Povedal je, da učenci ob vsem niso bili ogroženi. Srednješolci s poukom itak zaključijo 18. junija, medtem ko so v časovni stiski osnovne šole, kjer pouk po šolskem koledarju normalno teče še do 24. junija. Godec je še dodal: "Pri tej stavki sem opazil, da se šele učimo stavkati. Priznam,dasmo mogoče napačno začeli. Bolje bi bilo zahtevati popravke količnikov in iti v tej smeri naprej, kot začeti z večjo izhodiščno plačo. V interesu vseh učiteljev pa je, da sc omenjeni problemi rešijo dolgoročno." I z Osno vne šole Narod nega heroj a Raj ka v Hrastnikujc Ivanka Kirn, vodja sindikata in članica Republiškega odbora SV1Z, povedala: "Želim si, da ne hi bilo več podobnega zaključka šolskega leta. Mislim, da vlada nasploh premalo prisluhne problemom v šolstvu, kar se je zdaj očitneje izrazilo. Ne gre samo za plače, slabšajo sc materialni pogoji, ko niti občina nima denarja in smo v šolah prisiljeni beračiti po podjetjih. Vsi sc bojimo, da sc v teh ozirih nc bi vrnili v stanje kakšnih petdeset let nazaj." Učenci bodo svoja spričevala dobili nc glede na to, kako sc bo stavka nadaljevala. Učiteljski zbor se je odločil, da sc nc bo zaključevalo na škodo otrok in staršev. Kirnova je še omenila: "Če bo učenec med oceno, se bo zaključevalo navzgor, v primeru pa, da je bil celo leto negativen, ga čaka popravni izpit." Izkušnje pokažejo ali, in.kdaj je težko biti hkrati razumen in toleranten. Učitelji so sc podali v novo pustolovščino, delovali so usklajeno, očitno znajo dobro sodelovali. Predvsem pa je bistveno vprašanje, ali sc bodo tudi vnaprej pogovarjali izključno preko stavkovnih odborov oziroma ali je sploh jasno - kaj naprej. Točke, končno, vse prenesejo. Sindikalni zaupnik Darko Žcrduncr iz Osnovne šole Litija je zadevo komentiral takole: "V času stavke so starši otroke zadržali doma, v varstvu je bil le eden, a smo bili pripravljeni nuditi več. Osebno sem mnenja, da je stavka potrebna takrat, ko za pogovor ni nobenega drugega sredstva oziroma, ko stika ali dogovora ni možno vzpostaviti drugače. Zato smo uporabljali skrajna sredsta, vse skupaj pa se je vleklo že od spomladi. Mnenja sem, da smo na koncu največ posluha pokazali prav učitelji." Dogovor je očitno le še stvar republike, v republiškem merilu se bodo tudi dogovorili ali sc stavka nadaljuje. Mogoče bo to učna ura udeležencev samih. Petra Radovič Foto: Branko Klančar ’_________________________________________ E i* mm mm POGLED nega parketa Ljubljanska borza je končno postala "Stock exchange" Po četrtkovem borznem sestanku preteklega tedna postajajo stvari kristalno jasne: Ljubljanska borza je upravičila svoje ime, ki ga ima, namreč "Ljubljana Stock Exchange, ine”. To se pravi, da je resnično začela delovati kot tržišče delnic. Sicer pa se vrnimo na torkov sestanek, kije imel zelo zanimiv potek. Prvi krog trgovanja je trajal kar dobro uro in posli so se vrstili kot po tekočem traku. V nadaljevanju seje situacija malo umirila, vendar je trgovanje kljub vsemu trajalo kar dobri dve uri in pol. Zelo prometni sta bili obe državni obveznici, vendar se jima je nezadržno bližala delnica Probanke. Sicer pa seje v prvem krogu Gorenje prodajalo po tečaju 96,7, Metalna po 50,2, občina Zagorje po tečajih okrog 73, poslov pa je bilo kar precej. RSL1 je začela pri tečaju 118, poternje narasla celo do 118,8, v nadaljevanju pa ji je tečaj začel padati. "Dvojka" je začela pri tečaju 90 in porasla do 90,2. Delnice Dadas so spet porasle, vendar tokrat samo do 108.000 tolarjev. Zanimivo, daje porasla tudi delnica M KZ in sicer do 2.900 tolarjev. Nika se je prodajala po 45.800 tolarjev, Probanka pa je dosegla nivo 20.450 tolarjev. V drugem krogu je Gorenje doseglo tečaj 96,8, Metalna je zaključila pri 53,6 in mesto Ljubljana pri 87. Zagorje je padlo na 72,9 in očitno se bo moral tečaj obveznice res popolnoma "sesuti", da se bodo vodilni možje občine Zagorje predramili! Občina Laško je končala na 75,1 in PTT Ljubljana pri 103,6. Rogaška 1 je padla po kuponu kar na 76. "Enka" je zaključila pri 118,3, "dvojka" pri 90. Promet z obema državnima obveznicama je bil preko 2,2 mio DEM, vendar je tudi Probanka dosegla zavidljiv promet blizu mio DEM in zaključila na 21.388 tolarjev. Delnice S KB P so končale pri 14.011 tolarjih, SKBR pa pri 12.971 tolarjih. Skratka, bilo je dinamično, promet je bil blizu 5 mio DEM. Kot smo že omenili, je četrtek prepričal vse nejeverneže, daje napočil čas delnic. Že to, da jc bilo z delnicami Probanke več ponudb kot z obema državnima obveznicama, govori dovolj. Dobrih 1,2 mio DEM prometa z delnicami Probanke in maksimalni dovoljeni porast cene na 23.626 tolarjev ne potrebuje komentarja. Delnice Dadas so spet porasle na 109.000 tolarjev, Lekove delnice so se prodajale po ceni med 12.800 tolarji in 12.900 tolarji. Nika se je prodajala med 46.000 in 47.200 tolarji. Poslov je bilo že v prvem krogu zelo veliko in vse skupaj je spominjalo na evforijo, ki je bila okrog delnic Dadas. Tako je celo delnica Rogaške prednostne porasla do maksimuma, to je na 1.724 tolarjev, kar je bilo tudi svojevrstno presenečenje. V drugem krogu seje Metalna prodajala po tečaju 54, Zagorje je končalo na 73,6, Rogaška 1 je padla na nivo 75, PTT Celje je končalo pri 97 in PTT Nova Gorica pri 87,5. RSL1 je zaključila pri 118,4, "dvojka" pa pri 90. Promet z njimaje bil samo 1,1 DEM in še dobro, daje bilo zdelnicami spet blizu polovice prometa, tako so dosegli skoraj 3 mio DEM prometa. Brez dvoma so trenutno delnice v prvem planu, tako po prometu kot po zanimanju zanje. Ko se bo naslednji teden pojavila na borznem parketu (kasneje še na OTC trgu) delnica Berna d.d., bo to prispevalo še k večjemu zanimanju za lastniške vrednostne papirje. In kar naenkrat se lahko zgodi, da bodo obveznice postale postranska stvar na ljubljanski borzi. Milan Povirk Fabjanov strel Moštvo ETI Elektroelementa je le osemnajst minut delilo od obstanka v ligi. Takrat so namreč v Celju vodili z 1:0, nato pa prejeli tri zadetke. Zagorjane velja pohvaliti za igro v prve pol ure, nato pa je bilo očitno, da jih je huda vročina povsem zdelala. Gostitelji so zaigrali v drugem delu odlično in neverjetno borbeno in motivirano, čeprav za njih srečanje ni bilo pomembno. Vsakemu zadetku so se veselili kot da bi poslali evropski prvaki in razočarali 200 nogometnih zaljubljencev iz Zasavja, ki si je tekmo ogledalo in bučno vzpodbujalo igralce v rumenih majicah. Zanimivo je, da so si tekmo ogledali tudi predstavniki Potrošnika in po tekmi domačine povabili na sobotno slavje v Beltince. Zagorjani nikakor niso izpadli zaradi poraza v Celju. V spomladanskem delu prvenstva so osvojili vsega 11 točk in dosegli prav toliko zadetkov. Tekem je bilo 17, devet na domačem igrišču in osem v gosteh. Čeprav gre neuspeh pripisati tudi smoli, saj so Zagorjani neverjetno število tekem izgubili zgolom razlike, pa gre krivce iskati v trikotniku igralci - trener - uprava. Vprašamo se lahko, zakajje bilo po jesenskem delu prvenstva potrebno zamenjati trenerja, ki je (seveda s pomočjo vseh ) klub iz popolne anonbimosti pripeljal med stabilne prvoligaše in bil celo na pragu največjega uspeha kluba v zgodovini. ETI je bil po polovici tekmovanja uvrščen na 9. mestu. Igralci trdijo, da je imel Alojz Škrinjar zelo dobre treninge, toda Vinko Žibret ima daleč več izkušenj v nogometnem športu. Te so še kako pomembne. Vnogometu namreč še vedno, ne glede na vse hvale, nismo izkoreninili t.i. "balkanskih navad". Morda jih je še več kot jih je bilo v vedno kritizirani Jugoslaviji, a si športna javnost pred nj imi zatiska oči. Ne moremo reči, da je bilo kakšno srečanje v prvi ligi dogovorjeno, nekaj izidov pa je vendarle sumljivih. Zasavje je potem, ko je imelo še pred letom dva, ostalo breznogomemega prvoligaša. Zastopniki v elitnih ligah so ostali rokometaši Onmikom Rudarja terkegljači in kegljavke Dadas Rudarja. Toda ti športi tudi v Sloveniji niso tako popularni kot nogomet. V prvi nogometni ligi so in bodo nastopali najbolje organizirani klubi. Po tej plati so ostali prekašali zasavsko miselnost. Na šport vpliva slab gospodarski pololaj v naših občinah, čeprav so tudi tu podjetja, ki so med uspešnejšimi v državi. Le zakaj jih vlaganje v šport ne zanima tako kot v vsem razvitem svetu. Tudi v Evropi, o katerimi sanjamo vsak dan. Svet se zaradi izpada Zagorjanov ne bo podrl. Življenje teče naprej po ustaljenem ritmu. Respaje, da bo kakovostnih športnih prireditev manj, kot jih je bilo. In še manj jih bo. Toliko časa, dokerse ljudje v Zasavju ne bomo spremenili. In se zavedeli, da tudi šport postaja velik posel. Sašo Fabjan «sofie Oktobra 1991 je bil sprejet stanovanjski zakon. Nadomestil je določbe štirih prejšnjih zakonov. Z njim so bili ustvarjeni pogoji za uvedbo enakopravnih tržnih odnosov pri nakupu, financiranju, upravljanju in uporabi stanovanj in stanovanjskih hiš v vseh lastninskih oblikah stanovanj, brez omejitve obsega lastnine. Ukinjena je bila družbena lastnina na stanovanjih, ki se je, če je to želel prejšnji imetnik stanovanjske pravice, tudi privatizirala. Ta možnost ugodne privatizacije, ki daje ob nakupu do 60% popusta, velja še do 19. oktobra letošnjega leta. O stanju, kakršno je na stanovanjskem področju v Zasavju, smo se pogovarjali s predstavniki upravljalcev in občinskih upravnih organov v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Po občinah V Zasavju lahko danes preštejemo okoli 9000 stanovanj, ki smo jim nekdaj dejali družbena. Sedaj imajo znanega lastnika, to so občine, podjetja in etažni lastniki. Ti odločajo o tem, kdo bo upravljal z njihovo lastnino. V Hrastniku imata to nalogo Komunalno stanovanjsko podjetje in Domex, v Trbovljah Splošno obrtno podjetje in Spekter in v Zagoij u Stanovanjsko podjetje. Domex in Spekter sta nova upravljalca, njihov ustanovitelj je RRPS, Upravljanje stanovanj Hrastnik; •Komunalno stanovanjsko podjetje 1430 enot -Domex 950 TrfrQVljei -Splošno obrtno podjetje 2243 -Spekter 3109 (od tega 1834 v Trbovljah In 1275 v Zagorju) Zagorje; - Stanovanjsko podjetje 2350 enot oba tudi predstavljata lastnika stanovanj. To gotovo ni zaključena številka, saj v nastajanju tržnega gospodarstva nastaja tudi konkurenca. Sedanji upravljalci pravijo, da je zdrava, le poštena mora biti. Prav to zdravo konkurenco v republiki nameravajo ščititi s kodeksom etike, ki je predlagan in bo urejal dobre poslovne običaje med upravljalci. Upravljalci so pod kontrolo lastnikov, pa tudi etažnih lastnikov, manj so za razporejanje denarja zainteresirani najemniki. Upravniki pa bodo svojo pravo vlogo šele odigrali. Veliko časa so porabili za papirnate zadeve, ki jih je nalagal zakon. Upravljanje in zagotavljanje obratovanja hiše je zahtevna naloga. Da bo nivo dosežen, bo potrebna strpnost tako lastnikov in etažn ih lastn ikov kot u pravljalcev. Upravitelji bodo morali z dobro kvaliteto storitev upravičiti vlogo, ki sojo dobili. Ker pa desetina od pobrane najemnine, kolikor lastnik stanovanj daje upravitelju, ne zadošča za preživetje , še posebej ne pri sedanjih neprofitnih najemninah, se morajo upravniki ukvarjati tudi z drugimi dejavnostmi. Izračunano je, da mora upravnik imeti v upravljanju okoli 600 stanovanjskih enot, da preživi enega zaposlenega. Star stanovanjski fond Večina stanovanj v Zasavju je starih. Povprečna starost je okoli 40 let. Možnosti obnovitve so majhne. Sredstva najemnin so še vedno edina sredstva, namenjena za vzdrževanje in obnovo stanovanj. Lastniki stanovanj žal še nimajo pravega interesa do svoje lastnine. Denarja od prodanih stanovanj ni, saj so firme v večini plačale obvezne davščine in prekanalizirale denar v druge namene. V preteklosti, ko so sredstva za stanovanjsko gradnjo združevali po 0,8 odstotni stopnji vsi zaposleni, dostikrat nismo vedeli, kaj naj s tem denarjem. Danes ni denarja niti za obnavljanje, kaj šele za novogradnje, čeprav lokacije so na voljo. Upravniki stanovanj v Zasavju pripravljajo programe večjih obnovitvenih del. Tudi nekateri lastniki. Ugotoviti je potrebno, koliko so po ekonomski plati obnove sploh še smiselne, ali pa bi bilo resnično prestare objekte bolj modro porušiti. Potrebna bo uskladitev z lastniki, jasne bodo morale biti tudi potrebe po stanovanjih. Čigava je najemnina Najemnina je po stanovanjskem zakonu lastnikova. Po dogovoru del najemnine pusti upravljalo! za najnujnejša tekoča dela in stroške upravljanja. Upravnik iz dela najemnine pokriva tekoče vzdrževanje objektov, stroške upravljanja in pokriva določena investicijska dela. V ta paket se morajo z lastniki stanovanj enakovredno vključiti tudi etažni lastniki, to pa pomeni, da mora investicijski del tudi etažni lastnik pokrivati v sorazmerju z deležem lastnine. S trenutno višino najemnine jemožno pokrivati le obvezna popravila - vodovodi, elektroinstalacije, strehe.... Skoraj vsa najemnina je namenjena interevencijskemu vzdrževanju. Amortizacije, ki je vir za razširjeno reprodukcijo, ni. Nizke najemnine V občinah imamo le neprofitna stanovanja. Razlika od profitnih je v višini najemnine. Neprofitna najemninaje določena z zakonom in izračunana po določeni metodologiji. Profitno najemnino pa naj bi določil lastnik. Višja bo lahko le do 50% povprečne v občini. Od tu naprej zakon najemnino označuje kot oderuško in jo prepoveduje. Sedanjemu Najemnina Naiemnina je trenutno še socialna kategorija, ne pa ekonomska. Za revalorizacijo stanovanjskega fonda se od 1. januarja 1993 uporablja vrednost točke 212 tolarjev , trenutna vrednost točke za prodajo pa je 120 tolarjev ali polovico manj. To je tudi osnova za izračun najemnine. Če bi upoštevali vrednost točke, ki jo morajo lastniki upoštevati za obračunavanje amortizacije, bi morala biti najemnina sto odstotkov višja kot je sedaj. imetniku stanovanjske pravice zakon zagotavlja neprofitno najemnino, ki paje, kot smo že omenili, nizka. Ker je bila s strani države še zamrznjena, za po zakonu določeno že močno zaostaja. Neprofitna najemnina naj bi zadoščala za normalno vzdrževanje. Vendar pri nas temu ni tako, saj je polovico nižja kot jo določa metodologija. Stanovanjski fond je starin slabo vzdrževan že iz preteklosti, lastniki pa nimajo denarja, da bi stroške pokrivali. Četudi bo najemnina kdaj uspela pokriti stroške rednega vzdrževanja, starih stanovanjskih enot ne bo mogla približati zahtevanemu standardu. Za primer še številke. Za staro in majhno stanovanje je treba odšteti okoli 600 tolarjev najemnine, za novo štirisobno pa 6800 tolarjev. Poceni nakup Do 19. oktobra 1993 lahko najemniki še odkupijo stanovanja po ugodnih pogojih, ki jih je stanovanjski zakon določil pred dvema letoma. Po določenem sistemu ovrednoteno IB Nakup Do 19. oktobra letos bodo še veljala določila stanovanjskega zakona o ugodni prodaji stanovanj. Takojšnje plačilo omogoča 60 odstotni popust, kreditiranje je omogočeno za dobo do dvajsetih let. Za desetletno odplačilo srednjega no vej šega stanova nja je t reba mesečno odšteti med sedem in osemtisoč tolarjev, obvezno takojšnje plačilo pa je desetina vrednosti stanovanja. stanovanje je v primeru, če je odplačano v enem znesku, cenejše za 60%, v primeru kredita pa se ta odstotek zmanjšuje. Skoraj novo, okoli 50 kvadrata ih metrov veliko stanovanje je vredno okoli deset tisoč mark. Za primerjavo povejmo, da novo enako stanovanje na trgu stane sto tisoč in več mark ali deset do dvanajstkrat več. Dober posel pa so uspeli skleniti tisti, ki so kupili novejša stanovanja in teh je bila večina. Etažni lastniki so namreč z nakupom stanovanj prevzeli tudi velik del odgovornosti. Prevzeli so obveznost, da bodo morali objekt, v katerem stanujejo, v deležu lastništva tudi vzdrževati. To je bil najpomembnejši del odločitve, ki so ga nekateri kupci pozabili upoštevati. Zakon namreč pravi, da je lastnik kupil stanovanje v zatečenem stanju in ga mora kasneje sam vzdrževati. V zelo starih stanovanjih je to lahko tudi drago. Denar od prodanih stanovanj so dobili prejšnji lastniki. Porabijo ga lahko za novogradnje, revitalizacijo in drugo. In to drugo, kar sploh ne zadeva stanovanj, je bilo v mnogih primerih. Prodati je treba dvanajst do petnajst stanovanj za gradnjo enega novega... Subvencije Število upravičencev do subvencije se je zmanjšalo. Danes jo imenujemo pomoč in se pokriva izobčinskega proračuna. Občinajoje za občane, potrebne pomoči, dolžna zagotavljati in lastniku pokrivati kot najemnino. Okoli tretjino upravičencev socialne pomoči biva v nadstandardnih stanovanjih. Če so pomoči deležni le občasno, občina ne razmišlja o zamenjavah, v primerih trajnejšega znižanega življenjskega standarda pa bodo potrebne zamenjave, saj strošek ni le najemnina, pač pa tudi drago centralno ogrevanje, toplovod, elektrika. Neplačniki Delež neplačnikov najemnin stanovanj je bil vsa leta dokaj visok. S sprejemanjem najemnih pogodb se je število nekoliko znižalo, saj pogodba jasno določa, da je trikratno neplačilo najemnine vzrok za izselitev. V praksi pa se njihovo število vendar giblje okoli deset do trinajst odstotkov. Večina jih je dolgove povrnila že ob opominu, ki ni tako prijazen kot nekdaj, za ostale pa so bile vložene tožbe. Pri strankah, za katere je jasno, da najemnino lahko plačajo, bo zadeva šla do konca v tej smeri, da bodo stroške pokrile, ali pa se bodo morale izseliti. Seveda pa bo kakšen primer potrebno obravnavati tudi individualno. Če imaš stanovanje, ga moraš plačati in izjemno pozitiven pristop pri tej trditvijo imelo tudi sodišče, ko je pri tožbah dovolilo izvršbo na osebni dohodek neplačnikov. Disciplinirani plačniki pa so upokojenci. Kako do stanovanja? To je vprašanje, ki ga novi stanovanjski zakon ni rešil. Podjetja.ki so lastniki stanovanj, bodo svoja izpraznjena stanovanja dajali seveda svojim delavcem. Sicer pa bodo probleme mladih poskušale reševati občine. To sta kategoriji kadrovskih in socialnih stanovanj. Narejene bodo prioritetne liste za dodeljevanje neprofitnih stanovanj, ta pa bodo na voljo šele takrat, ko bodo stanovanjaprazna. Danes jih ni. Novogradenj pa tudi očitno še kmalu ne bo. Morda bodo končno postale zanimive adaptacije podstrešij in starih stanovanj. Potrebe po stanovanjih lahko gledamo z dveh plati. Na prvi pogled so zelo velike. Ob ekonomski najemnini bi verjetno postala slika spremenjena. Za dober jutri Zakon, ki je stopil v veljavo 19. oktobra 1991, je obljubljal veliko, pa ob izpeljavi marsikoga razočaral. V večjih mestih po republiki je bolj uporaben kot v manjših. Napaka paj e predvsem v tem, da v dveh letih ni bilo sprejetega nobenega podzakonskega akta. Edina je bila metodologija o določanju neprofitnih najemnin, ki pa je preveč upoštevala socialni vidik in s tem onemogočila obnovo stanovanj. Zakon veliko zadev posplošuje in je zategadelj tudi pomanjkljiv. Prinesel paje velike spremembe na področju lastnine. Prej je bilo vse naše, sedaj lastnika poznamo. Zakon sicer ščiti imetnika stanovanjske pravice, ta mu je zagotovljena, vendar ne za vsako ceno. Krivica Stanovalci v starih stanovanjih kritizirajo možnost odkupa. Določeno stanovanje namreč lahko kupi le tisti, ki Je najemnik določene stanovanjske enote. Starejši ljudje «o vse življenje vlagali sredstva v stanovanjske sklade in živeli v starih stanovanjih, ki pa jih je danes nevredno In noro kupiti. Mlajši pa^ so dobivali nova stanovanja, združevali denar v sklade te kakšno Jeto In že lahko kupili poceni stanovanje. Zakon je bil v teh primerih resnično krivičen, še posebej je ta krivica občutna v Zasavju. Lastniki stanovanj in objektov pa kljub novemu zakonu še vedno nimajo velikega interesa do svoje lastnine. V večini jim je v breme, zato v dokajšnji meri razmišljajo, ali ta fond prenesti na republiški ali občinski stanovanjski sklad, ali imetnikom stanovanja prodati še po nižji ceni kot jo določa stanovansjki zakon. Dokler bo najemnina le socialna kategorija, bo lastnik stanovanja mižal predobveznostmi. Upravniki in lastniki pravijo, da bo v stanju, kakršno je, še najboljša strpnost in dobro sodelovanje enih in drugih, da bi sčasoma nivo stanovanjskega fonda dvignili na raven, vredno vsakega človeka. Ob tem pa ne bo smela ostati v ozadju kontrola, ki se je šele učimo. Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar m mi mm, w m V športnih krogih potekajo trenutno najbolj goreče razprave o izpadu edinega zasavskega nogometnega, zdaj že bivšega, prvoligaša. Kaj smučanje, nogomet je bil in še vedno bo nacionalni šport številka 1, pa čeprav je raven slovenskega nogometa daleč od tiste, ki smo je bili vajeni v Jugo državi. Analiza sezone, zamenjava trenerja, poškodbe, kazni in tudi sama igra zagorskih nogometašev se te dni premlevajo od spredaj in zadaj, z leve in desne. Ure minevajo, a na koncu bodo razpravljalci žalostno morali ugotoviti, da nas, Zasavcev, ni več med najboljšimi v našem najljubšem športu. Da bi vsem generalom ob koncu bitke malo pomagali pri iskanju dežurnih krivcev, smo na pogovor povabili direktorja nogometnega kluba ETI Elektroelement Tineta Kosa. vzamemo v obzir gospodarsko situacijo, je to logična posledica. Mogoče pa tudi izbira ljudi v upravnem odboru ni bila najbolj posrečena. Dejansko smo preveč zanemarili profesionalni odnos, ki bi te zadeve bolj uspešno realiziral. Odraz tega je tudi izpad. Ves čas trdim, da v prvi ligi lahko igrajo le klubi, ki imajo dovolj močno finančno podlago. Mislim, da smo mi delovali v najbolj skromnih pogojih, čeprav smo poskušali realizirali vse zadeve, kot smo sijih zastavili, poskušali smo poravnavati obveznosti do igralcev in zagotoviti najnujnejše pogoje. Tudi finančna plat je odigrala precej pomembno vlogo v zaključku prvenstva in ne morem trditi, da niso nekatere druge okoliščine krojile dna lestvice. Krivdo za izpad v celoti prevzemamo na svoje rame, saj smo se iz lige več ali manj spravili sami. In kje iskati ostale vzroke? Vzroke izpada moramo iskati v lastni sredini. Fo prvem delu prvenstva smo imeli tolikšno zalogo točk, da bi absolutno morali ostati v ligi. Vendar pa zaenkrat še ne bi rad na glas povedal vzroka. Bilo je kar nekaj kritičnih trenutkov. V kolikšni meri je menjava trenerja vplivala na razplet dogajanj? Očitki bodo padali, saj so že letele kritike predvsem v zadnjih kolih. Sam osebno sem bil eden redkih, ki smo že v začetku nasprotovali takšni rešitvi. Ampak odnosi so bili takrat tako zaostreni, da trener Žibret Kako prvoligaški klub sploh funkcionira? V prvi ligi smobiliedini klub, kije deloval brez enega samega profesionalca. Dejstvo je, da so vsi rezultati, ki smo jih do sedaj dosegli, plod cntuzijazma in odrekanja vseh tistih, ki se z nogometom ukvarjamo. Eden izmed razlogov z; ir ad i katerega smo izpadli iz lige, je tudi ta, da neprofesionalni klub v taki ligi ne more obstati. Tu ne govorim le o igralskem kadru, ampak tudi o organizaciji kluba, kjer je potrebno imeti profesionalne odnose. Več ali manj je to firma, ki obrača toliko in toliko denarja, ki ga je potrebno na tak ali drugačen način dobiti, ostaja toliko in toliko obveznosti, ki jih je treba v dopoldanskem času realizirati. Če pri tem vemo, da so vsi igralci v klubu in člani upravnega odbora nekje zaposleni, mora nekaj trpeti, ali služba ali obveznosti. Samo organiziranost kluba smo sicer poskušali spraviti na neko drugo raven, a žal nam to ni uspelo. Kaj ste poskušali spremeniti? Imenovali smo nov upravni odbor, ki naj bi vodil politiko kluba, imenovanje bil direktor kluba, to sem bil jaz. Že takoj sem povedal, da hi ta funkcija morala biti profesionalna, saj mora direktor skrbeti za pogon kluba, za organizacijo. Kot dejstvo je potrebno vzeti na znanje, da bo treba najti človeka, ki bo to funkcijo opravljal profesionalno. Skušali smo oblikovati svet sponzorjev, ki ni zaživel v takšni obliki, kol smo si zamislili Seveda, če enostavno ni mogel več delati. Kompromis z igralci ni bil možen? Mi Žibretu nismo nikoli očitali strokovnosti, zavzetosti, vendar pa igralci niso bili zadovoljni z njegovim načinom dela. Je pač človek, ki težko prenese, če mu kdo očita odločitev, ki jo je on izbral. V tistem trenutku smo ocenili, daje najbolje poiskati drugo rešitev. Vedeli smo, da je kakršnakoli £5 1 Izpadli smo čisto po lastni krivdi. Odločilno srečanje s Potrošnikom smo izgubili, kar je bil po mojem mnenju najpomebnejšl trenutek v prvenstvu. Potrošnik je zelo dobra ekipa. Igrati bi morali na točko, ker smo hoteli obe, smo obe tudi izgubili. In to nas je drago stalo. Za naslednjo sezono imam ponudbi iz Kranja in Studia D, ni pa izključeno, da bi šel v Ljubljano. Seveda bom ostal, če bodo za to pogoji. odločitev dvorezni meč. Proti njemu je bil del igralcev, večji del uprave, v tistem trenutku mogoče tudi večji del javnosti. Čeprav danes tisti najglasnejši govorijo popolnoma drugače, smo v tistem trenutku ocenili, da je rešitev prava. A kot se je izkazalo, najboljša le ni bila. Nogometaše črpate le i/. Zasavja, .le to prava politika? Sigurno je prava politika kluba naslonili se na lasten igralski kader, kar pomeni na kader, ki je tu v bližini. Mislim, da smo se zavedali, da mi kot klub ne predstavljamo le Zagorja, pač pa celo Zasavje. Naši igralci so iz Zasavja. Tudi Trboveljčane, Kisovčane in druge obravnavamao kot domače igralce. Seveda smo že pred Stirimi leti, ko smo začeli resneje delati, vedeli, da samo z. igralci iz Zagorjane bomo zmogli. Tako smo počasi prišli do spoznanja, da mora jedro ekipe tvoriti lastni igralski kader. Če hočemo napredovati, bomo potrebovali igralce višjega kvalitetnega razreda, mogoče tudi igralca reprezentančnega kova. V ekipo moraš vedno uvajati neke novitete, okrepitve in sčasoma osvežiti ekipo. Mislim, daje Vinko Žibret iz teh igralcev potegnil maksimum. Ko so prvo leto prišli v ligo, je bilo to zanje nekaj novega in to jim je bil motiv. Kasneje je izjemno težko motivirati igralce in zato so potrebne spremembe. Ali menjati trenerjaali pripeljati nove igralce, kar je težje. Nekaj novega moraš delati. Koliko igralcev bo seda j še ostalo v ekipi? V tem trenutku še ni jasno, vendar računamo, da bodo vsi igralci ostali. Na seji upravnega odbora smo si zastavili strategijo in naš cilj je vrnitev v prvo državno ligo že v naslednji sezoni. Osvojiti moramo prvo ali drugo mesto v drugi državni ligi, to pa bomo dosegli le, če bomo obdržali igralski kader, kakršnega imamo. Dobiti moramo tudi nekaj okrepitev, kajti vsi skupaj se moramo zavedati, da je osvojitev prvega mesta v drugi ligi bistveno težja, kot obstanek v prvi ligi. Računam na to, da bodo vsi igralci ostali, po pogodbah, ki jih imamo, sla prosta le dva igralca, Samir Balagič in Tadej Grčar. Mislim, da bomo tudi z. njima našli skupen jezik. Naša politika bo vsekakor takšna, da ne bomo dopustili nikakršnega izsiljevanja in bomo poskušali igralce izenačiti. Če bo kdo pač hoteli iti, bo lahko šel Vsi vemo, kakšna so pravila V tej sezoni se nam torej obeta torej spet zasavski derbi. Skušali bomo obdržali primat v Zasavju. To bo prav gotovo nova motivacija. Seveda bi vsi radi videli, da bi imeli Zasavci dva prvoligaša, vandar menim, daje naš prostor premajhen in prereven, da bi lahko to prenesel. Kljub napakam, ki smo jih naredili ob koncu sezone, še vedno mislim, da smo trenutno najmočnejši, tako na področju organizacije in kot na vseh drugih področjih. Rudar vsekakor bo konkuranea, a mi smo vendarle boljši. Koliko denarja boste potrebovali? Težko bi rekel. Vse skupaj bomo morali postaviti na realna tla, sami sebe bomo morali oceniti, kaj lahko in česa ne moremo. Dejansko moramo videti, kaj pomeni izpad, saj je bila pogodba s sponzorjem podpisana samo za eno leto. Upam, da bo Elektroelement še naprej sponzor, ne glede na izpad, zavedamo pa se tudi, da moramo na področju Mojmir Brečko Še vedno mi ni jasno, kako smo lahko v zadnjih sedmih kolih zapravili vse In dobili tako malo točk. Cela ekipa je bila nepripravljena, preživljali smo krizo, med katero nam ni uspelo pravzaprav nič. Potem so bile tu še poškodbe ali kazni ključnih igralcev. Ne vem. Razočaran sem. Za naprej bomo videli, kaj bo, zame pa je že skoraj jasno, da se moja nogometna kariera počasi končuje. marketinga narediti precej več. Tekmovanje v drugi ligi ne bo prav nič cenejše kot v prvi ligi, glede na zastavljene cilje celo dražje. Klub s takšno organizacijo potrebuje za sezono minimalno 300.000 nemških mark, tudi za delo z mlajšimi selekcijami, ki spremljajo ta pogon. To je v tem prostoru izredno težko dohiti. Prav to je naj večji problem, s katerim se ubadamo. Kolikšna je vloga zakulisnih iger? Menda naj bi Potrošnik za zadnjo tekmo ponudil Publikumu več kot pa Elektroelement? O zakulisnih igrah je in bo vedno veliko govora. Mi smo vseskozi poudarjali, da bomo poskušali na športen način ostali v ligi, ker menimo, daje to še vedno šport in ni tragedija izpasti iz prve lige. Ži vljeneje teče dalje. Res je, da to za sam klub in kraj veliko pomeni, vendar nismo imeli namena tekem kupovati, niti nismo imeli tolikšnih sredstev. Zadnja tekma s Publikumom je bila pod takšnim drobnogledom javnosti, dasi Publikum tekme ne bi upal prodati. Nekaj drugega je stimulacija drugega kluba. To ni podkupovanje, sem pa prepričan, da je stimulacija z druge strani bila. Čeprav ne morem zanesljivo trditi, da teh zadev na nekaterih tekmah ni bilo. Kakšne premije imajo vaši igralci? V letošnjem letu smo izdelali pravilnik o nagrajevanju in kaznovanju igralcev in tudi trenerjev. Njihove premije so se letos gibale od S do 13 tisoč tolarjev za zmago v gosteh. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da so imeli v zadnjih treh kolih povišane premije, tako da je bila osvojena točka vredna 200 DEM. Premije so bile vezane na vsa tri kola in bi se isplačale le v primeru obstanka v ligi. Ttiko so igralci dejansko odigrali zadnje tri tekme brez denarnih nagrad. Vsi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, jaz. pa pravim da je nabolj pokvarjena. Vendar gaje treba vzeti takšnega, kakršen je. Slovenski nogomet gre vse bolj po stopinjah jugoslovanskega, prerašča možnosti okolja in v prvi ligi bodo dejansko igrali le klubi, ki bodo organizirani in bodo imeli denar. Načrti? Naš osnovni cilj je delati tako, da stariamo na prvo ligo. To pa pomeni, da moramo zadržati vse igralce, da ekipo okrepimo s potencialnimi kandidati iz našega okolja, mogoče dohiti tudi kakšnega kvalitetnejšeha igralca, podaljšati pogodbo s sponzorjem, pridobiti čim več sosponzorjev, izpeljati določene spremembe v UO, kvalitetno delati z mladimi. Delno moramo sanirati tudi travnato površino na stadionu, mogoče pokriti tribune, spraviti moramo v obratoviuijebaz.cn, kiiterega upravitelj smo... Koliko sc vam zdi realno, da bo Zagorje drugo leto prvoligaš? Kot direktor kluba moram biti prepričan, da bomo prvoligaši... Barbara Kus in Marko Planinc Foto: Jože Ranzinger jr. m SOBOTA, 19.6, 1993 SLOVENIJA 1 S 00 RADOVEDNI TAČE K: Raca 9.15 OSCAR JUNIOR: Petra 9.25 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 11.00 PET PRIJATELJEV, angleška anizanka, 12/13 11.25 TOK TOK, kontaktna oddaja /za mladostnike 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 1305 TEDNIK 13.46 MOŠKI, ŽENSKE 15 10 VELIKA MAHINACIJA, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV DNEVNIK 17.10 PO SLEDOVIH NOETOVIH SINOV, nemška dokumentarna oddata 1/2 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVARIETE 21.35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT 23.15 SOVA BOB LE FLAMBEUR, francoski film (čb) SLOVENIJA 2 14 00 ČLOVEK IN GLASBA: BEETHOVEN - OBDOBJE REVOLUCIJE, 8/9 14.50 SOVA. ponovitev LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 6 epizoda ameriške nanizanke 15 20 KENNEDYJIIIZ MASSACHUSETSA, ameriška nadaljevanka, 2/6 16.00 ŠPORTNA SOBOTA 16.00 NBA KOŠARKA, posnetek 16 55 SREDOZEMSKE IGRE: ATLETIKA 18 30 KOLESARSKA DIRKA, reportaža iz Kranja 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznastvena serija, 8/25 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 D. Pirrie: POGUBNO OKOLJE, angleška nadaljevanka, 2/3 22.05 MOLIEROV TEDEN V DRAMI, KRONIKA 22.20 SOBOTNA NOČ NOČNI VIDEOMEH 23.16 III. EVROPSKA NOČ JAZZA, prenos KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14,00 NAPOVEDNIK, SERVISNE ; 1 INFORMACIJE 14 45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, 20.6.1993 SLOVENIJA 1 7.55 ŽIV ŽAV, ponovitev 8.45 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, angleška nadaljevanka, 15/26 9.10 NONNI IN MANNI, nemška nadaljevanka, 4/6 10 00 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske ... citre 10.30 TV KONFERENCA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 ŠENTVID PRI STIČNI: 24. : , TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, prenos 13.45 POROČILA 13.50 VIDEOMEH 15.10 STALIN, angleška dokumentarna serija, 1/3 16.05 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 1/11 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 PROTI NEZNANEMU, ameriški film 19.00 RISANKA 19.10 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 8/ lili 12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA: NOVA POLOMIJA, ameriška burleska, 15/29 (čb) KENNEDYJI IZ ; : ; MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 3/6 SLOVENIJA 2 11 10 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka. 1/6 12.00 TVARIETE 13.00 POGLEJ IN ZADENI 15.25 ŠPORTNA NEDELJA 15.25 MONTPELLIER: SREDOZEMSKE IGRE -ATLETIKA/STARE OFF 16.00 DP V KAJAKU IN KANUJU, . reportaža iz Bovca 18.30 KOLESARSKA DIRKA, ; j ! reportaža iu Krama 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN 20.30 UBIJALCI STARE GOSPE, angleški film 22.00 POZDRAV POLETJU, prenos iz Križank 23.00 ŠPORTNI PREGLED KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.00 STO NA URO (KANAL 10) 19 00 NINJA TURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10 45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 1300:ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, 21.6. 1993 SLOVENIJA 1 10.50 BATMAN, 25 epizoda ameriške nanizanke 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena oddaja, 1/2 13.00 POROČILA 13 05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 MOLIEROV TEDEN V DRAMI 14 35 POZDRAV POLETJU 15 55 HOMO TURISTICUS, ponovitev 16 25 DOBER DAN, KOROŠKA 17 00 TV DNEVNIK 1 17 10 RADOVEDNI TAČEK: Plošča 17.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 6/26 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18 45 PARI, TV igrice 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 GOSPODARKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22 15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.45 SOVA SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 3/13 KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 4/6 SLOVENIJA 2 14.10 TV KONFERENCA 15.10 FORUM 15.25 TV MERNIK 15.40 UTRIP 15.65 ZRCALO TEDNA 16.10 NEDELJSKIH 60 17.10 OBZORJA DUHA 17.40 SOVA. ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA: POLOMIJA, ameriška burleska. . 15/29 (čb) 18 00 KNNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadlajevanka, 3/6 18.50 PODJETNIŠKI KLUB 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20 30 H.Pintar: STARI ČASI, angleška .drama 21 40 R & R 22 10 KONCERT BIG BANDA RTV, II. Illldel KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16 45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 22.6. 1993 SLOVENIJA 1 10.10 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.40 PODJETNIŠKI KLUB 11.10 R & R 11.40:H.Pintar: STARI ČASI, angleška drama 13.00 POROČILA 13.45 SOBOTNA NOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 HUCKELBERRY FINN IN ■ .. NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 16/26 17,35 OSCAR JUNIOR 17.45 LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV ignea 1910 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20 35 BOBENČEK 21.40 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 10/12 22.16 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22 45 SOVA ALO, ALO !, ameriška nanizanka. 16/18 KENNEDYJEVI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 5/6 SLOVENIJA 2 1550 GOSPODARKSA ODDAJA: 10000 OBRATOV li : 1:5: . E 1$ 00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.25 SOVA, ponovitev llllSO LETA MINILA, angleška nan izan ka, 3/13 17.55 KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadljaevanka, 4/6 1$ 40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, :|||||PRISLUHNIMO TIŠINI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 F.Labella-J.Bond: lil MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka, 1/6 21.00 OSMI DAN 21,50 VIDEOŠPON 22.30 1/2 URE 23 00 SVET POROČA KANAL 10 TRBOVLJE ta,30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJA TURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16 45 OBVESTILA IN EPP 17 30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18 45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, 23.6 1993 SLOVENIJA 1 10 30 BATMAN, 26. epizoda ameriške nanizanke 10.55 VIDEOŠPON 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI 12.05 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 10/12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 8/ 12 13 00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.30 F.Labella-J.Bond: MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka, 1/6 16 20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 1710 MLADINSKI FILM 18 45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 16.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: KRAPATCOUK, belgijsko, francosko španski film 22.16 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22 45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 12/15 KENNEDYJI IZ MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 6?6 SLOVENIJA 2 15.05 BOBENČEK 1605: OMIZJE 17,20 SOVA, ponovitev ALO, ALO, ameriška nanizanka, 16/18 17.50 KENNEDYIJI IZ MASSACUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 5/6 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA (MB: ATLETIKA, posnetek; NBA KOŠARKA ali KOŠ EP M) 22.30 OČI KRITJKE KANAL 10 TRBOVLJE 18.30: KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19,30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 2145 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA ameriška izobraževalna serija lili 20/52 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V ____OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15 00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 1900 SLOVO ČETRTEK, 1993 24.6> SLOVENIJA 1 11 30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske citre 1Z00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 20/52 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 15.55 TEDENSKI IZBOR OČI KRITIKE 17 00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20 10 ŽARIŠČE 20 40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 3/13 21 30 TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA NOVOPEČENI PRINC Z BEL- AIR A, 2. epizoda ameriške nanizanke BLUEPRINT, švedska |ii nadaljevanka, 1/3 SLOVENIJA 2 16 05 FILM TEDNA: KRAPATCOUK, belg.-fr.-španski film 17 40 SOVA, ponovitev ili! V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 12/15 18.00 KENNEDYJI IZ ; ; MASSACHUSETTSA, ameriška nadaljevanka, 6/6 18 45 ŽE VESTE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 ZNANOST. 23 oddaja 20 35 POVEČAVA KANAL 10 TRBOVLJE ta.3G KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30:SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, . Rokomet, Avtotimes - oddaja Ili Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15 00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 1700 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO 10 15 BATMAN, 27. epizoda ameriške nanizanka 10,40 UBIJALCI STARE GOSPE, . angleški film 1205 ŽE VESTE 12.35 ZNANOST. 23 oddaja 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 1315 POVEČAVA 15.05 OSMI DAN, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 ,17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18,00 REGIONALNI STUDIO KOPER 13.45 PARI, TV igrica M RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 15.56 ŠPORT 2010 FORUM 20.30 SLAČENJE, ameriški film 2215 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA LJUBEZEN DA LJUBEZEN NE, ; 7. epizoda ameriške nanizanke BLUEPRINT, švedska nadaljevanka. 2/3 Ciklus filmov Claude Chabrola: POULET AU VINAIGRE, : francoski film SLOVENIJA 2 16.18 GOZDARSKA HIŠA x:::: FALKENAU, nemška nanizanka, lil 3/13 17,05 SOVA, ponovitev NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 2. epizoda ameriške nanizanke 17 35 BLUEPRINT, švedska nadaljevanka, 1/3 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE 11 SEZNAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20:10 STALIN, angleška dokumentarna serija, 2/3 21.10 VEČERNI GOST 22.10 UMETNIŠKI PROGRAM OPERA, BALET, GLEDALIŠČE KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE ' (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20,15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje lili- Kanala A (moda kulinarika, lili ples) 21.30 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS ! REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14 00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE lili OBVESTILA IN EPP 18.00 GLASBENE NOVOSTI 1600 POVABILA IN INFORMACIJE lil KAM OB KONCU TEDNA 16,48 OBVESTILA IN EPP 1700 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO HERAjLoj, 2000 TRBOVLJE ŽBLITH BEKLAMIBATI SVOJO DEJAVNOST NA: - TV SL - KANAL A - RADIO SL - KANAL 10 pokličite 81 307 El mm MM m m I jjjiijj r---------------------------------—----------“1 ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca. Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. ___________________ ________ J STANOVANJA, GRADBENE ________PARCELE___________ PRODAM primerne parcele za vikend, hišo ali postavitev delavnice, lokala ob regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik v naselju Suhadol. Tel.: 81-484. V TRBOVLJAH oddamo 140 ml urejenega prostora za trgovinsko-poslovno dejavnost. Tel.: 22-144. interna 243. in pisarniških prostorov. Tel.: 22-144, interna 243. V TRBOVLJAH ugodno prodamo lokal in pisarniškeprostore. Tel.: 22-144. interna 243. ZAMENJAMO dvosobno stanovanje v Ljubljani /.a stanovanje v Trbovljah z. odplačilom. Tel.: 22-144. interna 243. V NAJEM damo bivšo kapelo v starem župnišču na Lokah. Adaptacija. Župnijski urad Kisovec. Tel.: 71 - V ZASAVJU oddamo več lokalov 106. ■T|kN fr? W-' za brazfslaCni mali <>(j las Tekst: Moj naslov: GARAŽA UGODNO prodam vrstno zidano garažo v Zagorju. Tel.: 61-741. | AVTOMOBILI IN DELI PRODAM Vugo 45. letnik 88 za 3.600 DEM. Tel: 061-733-049. PRODAM Zastavo 128. letnik 87, registriran do 5/94. Tel.: 41 -572. PRODAM osebni avto Opel kadet, letnik 67, odlično ohranjen. Tel.: 22-726 ali 20-801. STROJI PRODAM termoakumulacijsko peč. Tel.: 62-507. UGODNO PRODAM kosilnico Vojvodauko staro 3 leta in ustrojene lisice. Tel.: 75-204. ZAPOSLITEV IMAM SŠI tehnične smeri. Iščem honorarno, pogodbeno delo. lahko dopoldne ali popoldne v trgovini, administraciji. komerciali. zastopništvu ipd. Tel.: 22-381. AGENTE za prodajo zelo uporabnega artikla v gospodinjstvu iščemo. Tel.: 71-823 (od 20. do 22. ure). POMAGAMO pri prodaji, nakupu, oddaji napremičnin v Zasavju. Tel.: 22-144, interna 243. ___________RAZNO______________ UGODNO prodam nova balkonska vrala 2.00 X 90 in okno 140 X 140. Tel.: 21-756. KOZOLEC, dvojnik s trupom, šestokenski. letnik 1968, prodam. Ogled ob Regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol. Tel.: 81-484. VSAK DAN sveže kozje mleko. Tel.: 24-718 in 23-677. SMREKOVO stensko oblogo (opaž) prodam po 480 SIT/m2. Tel.: 063/725-066.ž PRODAM Pony kolo za 5.000 SIT, jogi posteljo 160 X 200. 2 lestenca, brezžični telefon. UGODNO prodam broko prikolico z dodatnim predprostorom ter montažno garažo. Informacije na tel.: 22-908 (po 15. uri). PRODAM hladilno omaro Gorenje, 270 1, staro šesl lei. Tel.: 23-587. RENT-A-CAH mmM 2AG4MUE, CESTA 9. AVGUSTA (Ul "Y IBbm tel.: 0601/62 555 mr. HONORARNO ZAPOSLITEV? od 10-15. ure 0 0601/61 177, 61 013 ... à l:\imi5 iti sprejemamo vsak dan od 10. do IS.ure na telefon: mm m ®)1 to mmMi m NAROČNIKI ZASAVCA IMAM 10 ODSTOTKOV POPUSTA! Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom W Pm mmz 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 ■y-^m ^Bx-x- mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmM SALON POfflèTVA @rLn[K IP II I l¥i A Obrezija 19,01411 Izlake tel.: 0601/73 631 KUHINJE DNEVNE SOBE MLADINSKE SOBE PREDSOBE SEDEŽNE GARNITURE ■JEDILNICE SPALNICE PISARNIŠKO POHIŠTVO Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA in ZAGORJA. Pokličite telefon: 61 013, 61 177 Delo je dobro honorirano!!! wnwmmE maldaj tt -jr EC. # RENAULT NOVA DIMENZIJA CLI0 - BOLJŠI - KVALITETNEJŠI - CENEJŠI >RN 1.2 (60KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.236.360,00 >RT 1.4 (80KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.508,348,00 VABIMO VAS na ogled in preizkusno vožnjo. Dobava TAKOJ, količina omejena! Ne zamudite UGODNE PROMOCIJSKE CENE. - FIAT REGATA 1Ó0S 9/86 115.600 km 460.950 SIT ■ 126P 8/88 49.800 km 168.00 SIT - R4 G71 12/89 117.300 km 367.500 SIT - GOLF JXD 8/88 93.875 km 857.850 SIT ■ GOLF JXD 12/87 73.500 km 739.200 SIT ■ R5 CAMPUS 5V 11/90 63.200 km 719.040 SIT (dodatna oprema) UGODNI KREDITI IN LEASING. Takojšna dobava za vozila RENAULT 5 Campus Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 Razpis Tudi letos tednik Zasavc pripravlja izbor za miss Zasavja. Leta 1991 je na tem tekmovanju zmagala Zagorjanka Blanka Tomac, lani pa je Zasavkam izpred nosa odnesla krono Ljubljančanka Tjaša Kuplen. Njena prva spremljevalka je bila Nataša Kramžar iz Zagorja, druga spremljevalka pa Tina Kranjc iz Trbovelj. Obe zasavski mišici sta se dobro znašli v vodah, kamor pogosto zanese pot lepa dekleta - na manekenskih pistah. Tjašo Kuplen lahko vidite kar v nekaj zanimivih televizijskih reklamah, Blanka Tomac pa resno stopa po manekenskih poteh. Torej je bil prav izbor za miss Zasavja prva stopnička na težavni manekenski poti. Tjaša se je lani uvrstila celo v finale izbora za miss Slovenije. Žal tam ni uspela, čeprav ni bila brez možnosti. Menda je prav pred tekmovanjem pretirano shujšala in višja uvrstitev je šla po zlu. Vemo, da je vZasavju ogromno lepih deklet. Trste, ki imajo manekensko žilico, ali pa jih vsaj ni pretirano sram, svinčnik v roke in izpolnite prijavnico. Tudi letos se bodo miss Zasavja in njeni spremljevalki udeležile polfinala za izbormiss Slovenije. Torej prireditev pripravljamo v sklopu predtekmovanj za izbor miss Slovenije, tudi letos izbor vodi Agencija Videoton Geržina iz Maribora. Seveda navijamo, da bi se katera uvrstila tudi v finale ali morda celo zmagala na tekmovanju za miss Slovenije. Lepo bi bilo, če bi nam iz Južne Afrike, kjer bo izbor za miss sveta, pisala Zasavka, kajne? Pogoji za prijavo Prijavijo se lahko dekleta, ki so stara najmanj 17 let (lahko tudi kakšno leto mlajša, vendar ne bodo mogle v polfinale za miss Slovenije) in visoke vsaj 165 cm. Morajo biti državljanke Slovenije. Pri prijavi za tekmovanje za miss Zasavja bodo imele prednost dekleta iz Zasavja. Poleg prijavnice na uredništvo nujno pošljite svojo fotografijo. Tudi letos pripravljamo za najlepše zanimive nagrade, zlate in turistične. Več o njih prihodnjič. Vsekakor ne bodo kar tako. Prireditev Iz lanskega tekmovanja v klubu Mesečina - miss Zasavja Tjaša Kuplen. Foto: Branko Klančar deklet, bomo pripravili predizbor. Vsekakor bomo vse sodelujoče povabili pred tekmovanjem na pogovor in pripravili v sodelovanju z našima dvema najlepšima iz preteklih let kratek tečaj hoje in obnašanja na pisti. Tako, da jim bo na nastopu lažje. Še to: na razpis se lahko prijavijo tudi dekleta, ki so sodelovala že lani in predlani, razen obeh miss Zasavja. Tiste, ki se bodo prijavile pravočasno, bomo posebej predstavili v Zasavcu. Tako bodo imele pred tekmicami nekaj prednosti, saj si bodo lahko nabirale navijače tudi s pomočjo našega tednika. Kar korajžno, zakaj bi skrivale lepoto. Letošnjo prireditev bo Zasavc organiziral z roko v roki z lastnikom zagorskega Mer Lija Romanom Žerkom na zagorskem bazenu. Dobili se bomo v petek, 23. julija na bazenu. Potrudili se bomo, da bo prireditev še boljša, kot lani. Za zabavo bodo poskrbeli Čuki in krokodilčki, pripravljamo tudi pester spremljajoči program. Seveda bo zraven Pivovarna Union,pa mlade manekenke in modna revija, pa najmočnejši Zasavci, pa... Rok za prijavo Prijave deklet sprejemamo seveda do pričetka prireditve. Vendar bodo imele prednost tiste, ki bodo izpolnile prijavnico, dodale svojo fotografijo in jo poslale do 30. junija na naš naslov (lahko jo tudi prinesejo v uredništvo in se obenem še kaj pogovorijo). Dodatne infonnacije lahko dobijo v uredništvu. Če bo prijavljenih več kot 12 Blanka Tomac je veselo dekle. Foto: Tomo Brezovar Izžrebana številka 0884 Naša nagradna igra Zasavcev« poletje s Pivovarno Union teCe. Kotteče njihova pijača Uni, ki jesevoda nagrada v naši igri. V uredništvu smo izžrebali številko, ki tokrat prinaša srečo kupcu Zasavca. Tokrat je to številka 0884. Bomo videli, če se bo do petka, 18. junija do 12. ure javd junak ali junakinja, ki bo prinesla odrezek iz našega časopisa s pravo števiiko. Pripadla mu bo podvojena nagrada, dobil bo dvakrat toliko pločevink Unija, kot tehta. Tehtanje bo javno, pripravljamo ga venem izmed lokalov, kjer točijo pivo Union. Tokrat že tretjič objavljamo številke, izmed katerih bomo Izžrebali novega nagrajenca. Najdete jili na zadnji strani časopi-sa Vsak časopis ima .sc-veda drugačno IV.hran.te Zasavca do prihodnjega tedna, ko bo objavljena izžrebana številka. Doslej smo imeli pri označevanju nekaj težav. Tako so nekateri kupci Zasavca dobiU časopis brez številke. Vsem, ki so nas poklicali, ..... . .. i .4.L.L ^ .J se ne bodo več pojavljale. Najmočnejši Zasavc ::::::::::: najmočnejšlnaČcmšeniku.Tokrat obJavijamofotograflJoToma Brezovarja, ki prikazuje prvega tekmovalca, ki se je pomeri] v našem tekmovanju za najmočnejšega Zasavca. Prtrcdite^ji poletnih veselic, žurov itn., povabite nas na svoje poletne prireditve. S tekmovanjem za najmočnejšega Zasavca boste lahko popestrili svojo prireditev. Kot prvi so se že ja vib gasilci iz Lok,kjer pripravljajo 17. julija pravo feštos Štajerskih sedem ob nakupu novega gasilskega avtomobila. Seveda bomo žili Nič ni narobe, če človek veruje v nekaj, kar mu pomaga živeti, na primer v Boga. Narobe pa je, če verovanje začne presegati vse meje in se spremeni v fanatičnost. Eden izmed primerov, ki je nedavno šokiral Američane, je bil kult Davida Koresha. 85 pripadnikov kulta je izgubilo življenje v požaru, katerega je zaukazal vodja Koresh, ki je sam sebe proglasil za božjega odposlanca. Kot zanimivost - v Ameriki je trenutno 2168 podobnih kultov. V Ameriki je veliko različnih religij in prav pisano je število cerkva na vsakem koraku. Tako so me prijatelji, ki pripadajo religiji Christianity, povabili na ogled igre z naslovom ” Heaven in beli” (Pekel in nebesa), ki so jo igrali v bližnji cerkvi. Prostor je bil zaseden do zadnjega kotička, zato ni čudno, da je postajalo vse bolj vroče in prijetna toplota je preplavila moje ude ter me skoraj zazibala v spanec. Ob grozljivem ropotanju in glasovih (kot iz onega sveta) seje igra začela. Na oder so prišli angeli v svoje snežno - belih oblačilih in predstavljali nedolžno milino Raja. Vrata, ki naj bi odpirala pot v Raj so bila "zlata", okolica pa/'srcbrna''... V drugem kotuje hudič ljubosumno prežal iz svojega Pekla, kjer naj bi sc scvrle nesrečne duše, ki niso sprejele Jezusa v svoje srce. Prvi prizor je predstavljal prihod Jezusa v Raj, nato pa so sledili grozljivi prizori o ljudeh, ki so zanemaijali religijo in niso sprejeli Jezusa v svoje srce in v svoje ognjeno kraljestvo jih je odvlekel Hudič. Zanimiv je bil prizor, kjer se v avtu pelje štiričlanska družina. Pogovaijajo se o Bogu... nato pa beseda nanese na njihovega najmlajšega družinskega člana - punčko, ki seji je zgodila nesreča in je umrla ter jih sedaj čaka v Raju. V nasprotnem avtomobilu se nasproti pripeljeta oče in sin. Oče se norčuje iz religije s tem, da svetuje sinu, da lahko z religijo še malo počaka, saj jo ima mama v srcu dovolj za oba. Očetu so bile trenutno materialne stvari pomembnejše. Naenkrat ce zgodi nesreča in avtomobila se zaletita. Prva družina se zbudi in sooči z mogočno podobo raja. Potrebno jim je najti samo še njihovo ime v veliki knjigi življenja, kjer so zapisana imena tistih, ki so sprejeli Jezusa v svoje srce. Seveda sojih našli in njihovo veselje je bilo še toliko večje, kojih je pred vhodom v Raj pričakal Jezus z njihovo punčko. Na drugi strani pa sta tudi oče in sin prepoznala obličje Raja, toda oče je vedel, da je za njiju že prepozno. Z živalskimi kriki ju je Hudič odvlekel v Pekel... S primeri so skušali prikazati in poučiti nevedne o tem, da Bog ne dela izjem. Ne glede na to, kako moč naje ljubezen med verujočimi in neverujočimi, se bo njihova pot po smrti razcepila na dva dela. Močni efekti, toplota in grozljivi kriki so tudi v meni vzbudili senco strahu. Po končani igri so se ugasnile skoraj vse luči in na oder je prišel pridigar. V globokem zanosu je pričel nagovarjati ljudi, naj vendar sprejmejo Jezusa v svoje srce. Ozrla sem se po gorečih obrazih ljudi, katerih roke so se pričele krčevito dvigati in dvom v meni je pričel naraščati. Ljudje so začeli prihajti na oder, pridigar pa jim je govoril naj povabijo še prijatelje in druge ljudi na oder, kjer bodo molili in sprejeli Jezusa v svoje srce. Pritisk v moji glavi seje pričel dvigati in v tistem trenutku sem si želela postati nevidna. Upala sem, da bodo name pozabili. Nekje iz teme se mi je začela približevati brezoblična ženska postava... Moja glava seje v trenutku zbistrila in izmuznila sem se iz cerkve na hladen svež zrak, ki meje končno pomiril... Vsakdo ima pravico do svoje vere. Še posebno v današnji družbi, ko naj bi bila odločitev o veri zasebna stvar, ki se ne tiče drugih ljudi. Katja Božič 2W: Tt^n preženimo, . i JtiVJG Q>rQd>TOt. Tol./Fox 0601/ 71-0% 001/ č>4--1 Ol Hicirid«vca AAa \ 1^10 Za«^orje- Ruc^csrsko c. 32 614 12 Htsovec Na voljo so vam darila Iz keramike, srebra, stekla In usnja. / Pri nas boste lahko povonjali ženske in moške parfume priznanih / svetovnih imen CRoma, Oloria, Venezija, Mallcija, Krizija, Joop,...), Oglejte si roCne in stenske ure (Citizen. Seiko. Lo rus. Adoc. ...}. Izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse. Za vaSo otroke pa pripravljamo vsako leto iz uvoza ponudbo Šolskih potrebščin, zvezkov in pribore'/. Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu računalnikci za vas, vaSega otroka ali vase podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja, šolanje za uporabo in delo na PC računalnikih. Vse to in Se ved za vas, njo - njega in vaSe o+roke dobite pri nas \/ KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/nfca AGJf/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). tel.: 0601/73 524 GRAFE* ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVE Od belega papiga do dobre tiskovine je samo en korak, korak skozi tiskarno Grajex. VSE IZ ENE ROKE Trojane 5 km ^JS^IZLAKE GRAFEXo Litija""*'-'' Zagorje GRAFE* TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361 NAGRADNA KRIŽANKA Kršitev nagradne križanke pošljite do 2.1.6.I99.Ì na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasave 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasave 4. nagrada: T shirl majica 5. nagrada: Stojalo/a videokasete l/žrehanci nagradne križanke 1 S/03 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasave. Andrej Kos, Trboveljska c. 1, Zagorje 2. nagrada: Kn|iga Milan Kučan. .lana Trost, Kovinarsko naselje 1, 1 rhovljc 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasave. Zdravko Dragič, Novi log 14, Hrastnik 4. nagrada:T shirt majica. Nino Mumelj, Jcvšnikova 2, Kisovec 5. nagrada: Stojalo /a videoka sete. Blaž Umek, Keršičev bril) 27 e, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasave. C zmage 33. Zagorje, do 24.6.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu. da vam borno nagrado po siali po pošti. Rešitev nagradne križanke 19/93 ELAN, IONU, LAPON-ŠČINA, /ASAVSKIPAR, MJ, ESTRI, ANINA, ANOUK, TOT, PRAČA. BAJRAM. VM, RI, U, AKCENT. KASU, DIR, KLAPA. SA, TEODORA, OCEPEK, S A N T O NIN, ITERATIVA. RADO, OTRE, OKOL, OKRAS, BRAK. ZARAGOZA. TER, ŽILE, ATE, SRT, OM, MAJER, MONOKEL. KA, BRACO, ARABIJA Ob proslavi petdesetletnice spopada delavstva z Orjuno je France Klopčič v sobotni priloga Dela zapisal: "Vse objave v časopisju, zlasti še rezultati znanstvenega posveta, zgovorno pričajo o potrebi, obdelati zgodovino Prvega junija v samostojni in obsežni monografiji, kjer bi bili upoštevani vsi razpoložljivi dokumenti, del katerih raziskovalci še niso koristili,..." To je zapisal tisti France Klopčič, ki se je 1. junija 1924 še kot študent udeležil spopada in je leta 1974 zbral in uredil gradivo za knjigo Prvi junij 1924 v Trbovljah. O dogodku Različni zgodovinski viri različno interpretirajo pomen trboveljskega prvega junija. Sicer pa je dr. Tine Hribar zapisal: "Resnica o resnici je ta. da ni resnice o resnici in zato z resnico ne razpolaga nihče." Ali je spopad z Orjuno v Trbovljah, v spomin na katerega Trboveljčani praznujejo svoj občinski praznik, res takšen, kot so ga predstavljali desetletja. Morda zgodovinatji niso razpolagali z vsemi dokumenti, ki bi dali jasno sliko dogodkov in jih ocenili z vseh plati. Zato bomo v Zasavcu v nekaj nadaljevanjih predstavili tudi plati, ki še niso bile obelodanjene. Morda bomo vsaj malo odškrnili tančico (strokovne raziskave so seveda v rokah zgodovinarjev). Čeprav se zavedamo, da ima profesor Stane Južnič še kako prav. ko pravi, da je zgodovina takšna veda. iz katere v različnih časih in dru/.bahjemljejo le tisto, kar trenutno odgovarja tistim, ki so na oblasti. Večina razlagalcev trboveljskega dogodka je mnenja, da gre za najpomembnejši politični spopad pred drugo svetovno vojno na naših I leh. "Dne 1. junija dopoldne se je kakih 800 Orjunašev zbralo pri železniški postaji v Trbovljah, od koder so/, vojaško godbo načelu krenili proti mestu. Še pred mestom pa so jih napadli rudarji in prišlo je do pravega boja. Orjunaši so po spopadu z rudarji razvili prapor trboveljske Orjune. nato pa zažgali rudarski dom. V tem krvavem obračunu so imeli rudarji 6 mrtvih. 8 huje in 15 lažje ranjenih. Orjunaši pa 3 mrtve. Orjunaši so naslednje dni divjali po Ljubljani, kjer so proti njim nastopili tudi klerikalci." Tako je Branko Božič dokaj realno v Zgodovini slovenskega naroda opisal dogodek. Veliko bolj obarvan zapis najdemo v knjigi Rdeči Revirji I: "Orjuna je hotela v Trbovlje, v znano trdnjavo komunizma, kjer je 1. junija nameravala razviti svoj prapor jugoslovanskega fašizma in s tem izzivati delavski razred." V revirskem muzeju Revolucije je Miran Kalšck razložil, da so Orjunaši vkorakali v Trbovlje, da bi razvili prapor. Dejansko pa so hoteli s tem pridobiti na svojo stran delavstvo. Komunistična partija se je na prihod Orjune posebej pripravljala. Tako so se v okolici (na Kleku, gradu Gamberk. v Bobnu) pripravljali na boj borci PAČ (Proletarske akcione čete). Orjunaši pa so delavce izzivali že s tem. ko so v mesto vkorakali s polno oborožitvijo, in to v spremstvu žandarjev. ki so jim spregledali nedovoljeno nošenje orožja. Seveda so rudarji do Orjune gojili še nekoliko starejšo zamero; Orjuna naj bi bila nekakšna državna organizacija za razbijanje štrajkov. Delavci naj bi sc. z razliko Orjunašev, spopada udeleželi slabooborožcniz. noži iukakšniinrevolvcrjcm. Pospopadu soOrjunaši zajeli Franca Fakina in ga v kamnolomu justificirali. Fakin je bil namreč tisti, ki je z nožem v roki skočil proti zastavonoši. Kalšek je dodal, da se je vse zgodilo v trenutku in je zato težko reči kdo je v splošni zmedi prvi streljal. Razložil je tudi, da je v Celju stekel sodni proces proti obema stranema; proti rudarjem zaradi nedovoljenega shoda (posedovanje orožja jim niso dokazali) in proti Orjunašcm zaradi uboja Fakina. Miran Kalšek pa Orjune ne bi označil za fašistično organizacijo, marveč bi jo opisal kot marginalno militantno stranko, ki je imela le malo članstva. Kap pe Orjuna Orjuna je le kratica za Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov, ki je bila ustanovljena leta 1921 in je obstajala do leta 1929, ko je kralj tedanje države Srbov. Hrvatov in Slovencev prepovedal delovanje vsem političnim strankam in organizacijam ter razpustil skupščino. Pri tem naj dodam, daje kralj z Obznano 1920 in dokončno z. Zakonom o zaščiti države 1921 prepovedal delovnaje komunistične partije, kije potem letu delovala v ilegali. V različnih knjigah je Orjuna predstavljena različno. "Po zgledu fašističnega gibanja v Italiji sije po letu 1921 velikosrbska buržoazija tudi v Jugoslaviji prizadevala postaviti svoje oborožene sile za dušitev delavskega in nacionalnega gibanja. Po vsej državi so bile ustanovljene posebne fašistične organizacije. Najmočneja med njimi je bila Orjuna. Fašisti so napadali delavske domove ter hoteli strahovali pristaše revolucionarnega gibanja." Tako je zapisano v Rdečih Revirjih. To pa je tudi najbolj razširjen in širši javnosti najbolj znan opis Orjune. Malo drugače je zapisano v Zgodovini slovenskega naroda: "V začetku 1924. leta je živahno delovala Orjuna. borbena organizacija jugoslovanskih nacionalistov, v kateri je bila vključena predvsem meščanska mladina. Orjuna seje borila za jugoslovanski unitarizem in monarhijo, s svojini oddelki pa je nastopala zlasti proti komunistom, proti klerikalcem, hrvatski nacionalni organizaciji Hanao in srbski Srnao." V knjigi Prvi junij 1924 najdemo: "V Sloveniji se je "Or-Ju-Na" močno navezovala na narodnjaško izročilo protinemških in protiitalijanskih narodnostnih bojev v preteklosti in na nasprotstvo do klerikalizma, do ostankov avstriakantstva. do nemškega razgovarjanja po ulicah in pojavnih prostorih v mestih, brž pa je prehajala z izvedbo organizacije po fašistovskem zgledu v teroristično udarno silo zoper vse nasprotnike "integralnega" jugoslovenstva ali "šepa(ariste". avtonomiste, federaliste, republikance... " To je ena verzija razlage Orjune. ki daje slutiti, da se je Orjuna bojevala za jugoslovenstvo -slovenstvo. Drago Ž.crjal je v Spominih in razlagah o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama dal sporni organizaciji drugačen pomen: "Po letu 1924 so orjunaši iz strogega protikomunističnega delovanja prešli v boj proti italijanskemu fašizmu, in to predvsem na Primorskem v zvezi z Julijsko krajino. Celo vrsto let so se edini odkrito zavzemali za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Nc smemo se torej čuditi, da je imela Orjuna med Primorci toliko privržencev." Orjunaši pa so celo sodelovali z Osvobodilno fronto. "Znanje primer enega izmed vodilnih orjunašev Filipa Kosca, kije tja do druge vojne vedno razpolagal z velikimi količinami orožja in razstreliva. Skrival gaje v prostorih Opere v Ljubljani, kjer je bil v službi, in ga leta 1941 oddal OF." je zapisala Milica Kacin • VVohinz v knjigi Prvi antifašizem v Evropi. Torej v knjigi, ki se ukvarja z antifašizmom in ne fašizmom. V isti knjigi najdemo tudi podatek, da je organizacija Tigr (revolucionarna antifašistična organizacija Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini) avtomatično vključila tiste bivše orjunaše. ki so delovali za Julijsko krajino. Po teh podatkih bi Orjuni težko pripisali fašizem. Recimo raje, da je Orjuna bila nacionalna organizacija, ker seje borila proti potujčevanju. Toda nezakonito je bila opremljena z orožjem. So ji orožje res nekako dovolili nositi? Pravijo, da so žandarji vedeli, da so oboroženi a jim orožja niso odvzeli. Tedaj so bili oboroženi in vojaško organizirani tudi člani komunistične partije... (se nadaljuje) Suzana sjvka EH Ne gre za kronološki spodrsljaj, če zapišemo, da Foto klub Hrastnik letos slavi šestdesetletnico. Osemindvajset ljubiteljev fotografije se je namreč v posebni sobi knapovske gostilne "Pri Logarčku" sestajalo od novembra 1933, organizirali pa so še strokovna predavanja, fotoizlete ter družabna srečanja, ki so jih imenovali kar "fotopije". Samostojno društvo so postali tri leta pozneje, kmalu zatem pa so jih sprejeli vZvezo slovenskih fotoamaterjev. Ko je bil leta 1940 Puharjev dom (imenovan po izumitelju fotografije na steklu - Janezu Puharju) dograjen, so na dan otvoritve odprli prvo razstavo slovenske umetniške fotografije. Klub je štel nekaj uspešnih članov, ki so razstavljali tudi na mednarodnih razstavah, sicer pa pripravijo vsaj dve razstavi letno. Dom so zaradi urbanističnega urejanja Hrastnika leta 1964 porušili, člani so dobili slabše, vlažne prostore, a so še vedno vabili mojstre fotografije in se dobivali vsaj enkrat mesečno. Tako kot zdaj. Veliko razlogov je, da Klub vsa leta vztraja in trenutno šteje deset članov, starih od 20 do 70 let. Nemara je od vseh najbolj očitna prav želja po dobri fotografiji. In vtis, dase zasleduje ne potrebuje več od orodja, torej fotoaparata, je zmoten. Če sc znajdeš v mreži fotografije, je pomembno prav vse, od vrste filma, objektiva, aparata. Kol je povedal Milan Tanšek, se jc potrebno opremiti tudi /. lastno temnico, da lahko izpopolnjuješ Clani Foto kluba na ,oto izletu- Foto: Ljubica Klančar saj je že s 15. leti razstavljal med člani in dobil priznanje. Je tudi mojster tehnične obdelave, montaže. S kolekcijo "Človek in jeklo" je bil nagrajen in prescnelil s svojo nadarjenostjo. Kot jc povedal, ga zanimajo statična, metafizična stanja, ki temeljijo na kompoziciji. Pridobil si je naziv - fotoamater I. razreda, kar je prva stopnja k mojstru fotografije. Po končani gimnaziji si je vzel leto dni časa za sprejemne izpite na praški FAM. In jih letos uspešno opravil. Tudi Vinko Žagar pravi, da je vse vzročno povezano: ideja, kompozicija, tehnika, iznajdljivost, predvsem pa ogromno truda. Predno narediš dobro fotografijo, moraš biti dolgo v temnici. Zanimajo ga motivi iz vsakdanjega življenja, slika v črno-beli tehniki. Za Jerneja Hidermana so rekli, da se še išče in fotografira različne motive. Drago Gašparut veliko potuje, prekrižaril jc vso Evropo, omenja, da je potovanje lahko navdih za fotografa. Če je doma, se največ ukvarja z makrofotografijo (rože, čebele). Franc Koritnik seje poskušal z barvno fotografijo. Zanima ga tehnično znanje. Šele zatem lahko fotografija deluje tudi drugače, kol sporočilo ali svojevrsten medij. Koliko ilustriranih revij jc nastalo prav zavoljo fotografije. Ko le-la postane "orožje", priča o (raz)vrednotah fotografa, poroča o ljudeh, zapisuje dogodke. Alojzi» Kovača najbolj pritegne okolje,je lovec in planinec, kar sc odraža tudi na fotografijah. Kot pravi, je dobre lovske motive težko dobiti, zato ima več fotografij z motivi pokrajine. Oto Oberauner sc spominja, kako jc sam naredil povcčcvalnik, pa stroj za rezanje. Pravi še, kako sc jc že zalotil, daje kar z video-kamero posnel kakšno dogajanje ali motive, ki so mu bili všeč. Za svoje najbolj uspele fotke šteje kar tiste izpred let, ko jc šel na potovanje okoli svet;». Franc Hombek je arhivar ekipe, skrbi za prostore in ureja njihove foto-izletc. Simon Tanšek jc poleg navdušenja pokazal še velik ustvarjalni dar. Zanj pravijo, da so ga še "pravočasno zastrupil i". Figura v prostoru 1990. Foto: Simon Tanšek m dogajanje v naravi, ko vidi določen motiv, detajl in čaka na pravo svetlobo. Ob tem je zanimivo spoznavanje narave in vremena: poletne nevihte, vrtincov listja, dežnih kapelj, groma in mavrice v naravi. Ko opazuješ, kako megla razprši svetlobo, da vidiš le sive tone in spet čakaš na kontraste. Barvna tehnika zahteva drugačen pristop. V večini iščejo fotografski izraz znotraj črno-bele tehnike. "Barvna tehnika je kdaj zelo blizu slikarstvu," doda akademski slikar Branko Klančar, ki je predsednik hraslniške fotografske ekipe in se ukvarja tudi z industrijskim fotografiranjem. Sicer pa največ fotografira akte, portrete, figure v prostoru. Pri srcu so mu foto-izleti, ko skupaj razmišljajo o določenih motivih ter izmenjajo izkušnje in poglede. Na seminarje so vabili znane mojstre fotografije, v prihodnosti pa bi radi prišli do boljših prostorov. S trik-fotografijo se ne ukvarjajo. Če ne drugega, slikajo za hrastniško foto-kroniko: od raznih fotoreportaž, kulturnih, državnih in drugih proslav ter posebnih srečanj. Navzlic dejstvu, da ljubiteljsko fotografiranje mnogi še vedno štejejo le za odvečen list papirja, se gredo svojevrstno fotografsko stezosledstvo, žonglirajo s prizori in vizualnimi informacijami, predvsem pa so veseli, če kateri izmed njih uspe. Njihovo delo je kronika nekega obdobja, je poskus z minljivostjo in variacija različnih pogledov. Najboljši opazovalec pa jc seveda tisti, ki za fotografijo lahko "vidi" fotografa. Ob proslavi Dneva državnosti in hrastniškega občinskega praznika bo Foto klub Hrastnik razstavljal svoja dela v avli Športne dvorane Hrastnik. Petra Radovič Maturo si ponavadi predstavljamo kot strogo resno zadevo. Dijaki se potijo pred komisijo strogih profesojev in nasploh je vse precej resnobno. Da pa bi na zaključnem izpitu kdo mirno vzel v roke nož in vilico, pričel jesti in potem vse skupaj še poplaknil - tega pa ne. Pa vendar, tudi takšni so. Kako pa naj bi bodoči gostinci pokazali svoje znanje, spretnost in prijaznost, če ne s pripravo in serviranjem jedi in pijač. obdelavo živil, serviranje, pospravljanje, izgled izdelka in okus izdelka. Vsak učenec je pripravil tri jedi, dva skupaj pa cn menu. Njihova mentorica Minka Zajc je bila skozi vse leto zelo zadovoljna nad njihovo disciplino in pridnostjo. Prejšnji teden smo obiskali trctjcšolce - gostince Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo med opravljanjem izpita iz praktičnega dela v okviru zaključnega izpita. Letos bo šolanje zaključilo 27 kuharjev in 10 natakarjev. Šest kuharjev je pripravljalo jedi, trije natakarji pa so stregli gostom. Postreženi smo bili prijaznostjo, kije ne srečaš prav pogosto v lokalih. Eden izmed gostov jc celo dejal, da bo odslej obiskoval le tiste lokale, kjer sc bodo ti mladi zaposlili. Natakarje jc nadzorovala tričlanska komisija. Njihov učitelj Silvester Laznik je povedal, da so pri posameznemu dijaku ocenjevali osebno urejenost, pisanje menu kartice, pripravo prostora, sprejem gosta, plasiranje, postrežbo jedi in pijač, poslovitev od gosta in ureditev inventarja in serviranje. Povedal je, da sc jc v zad- njih letih nivo znanja povečal, kako bodo znanje uporabljali, pa je odvisno od vsakega posameznika in podjetja, v katerem sc bo zaposlil. Seveda smo pokukali tudi v kuhinjo, kjer so ustvarjali svoje mojstrovine kuharji. Tudi njih jc ocenjevala tričlanska komisija. Ocenjevala je osebno urejenost, zahtevek, mise cn place, ekonomičnost porabe živil, mehansko in toplotno "Dijak je mlada duša, ki jo moraš voditi kot svojega lastnega otroka," je dejala. Nuša Zavšek, natakarica, nam jc povedala, daje izredno pomembno sodelovanje s kuharji, ker mora biti jed pravočasno servirana. Po končanem šolanju se bo zaposlila v Bambus baru v Trbovljah, kjer upa, da bo lahko pokazala svoje znanje. Bodoča kuharica Bisera Vadunec pa jc dejala, da mora biti jed pravilno dekorirana, porcionirana in servirana. Tudi doma veliko kuha. Gostinska šola sodeluje z Medijskimi Toplicami in Unionom, ki jim jc za zaključni izpit dal steklovino in točilno napravo za točenje piva. Vsi so strinjali, da je kuharski in natakarski poklic lep, po drugi strani pa težak. Želimo jim torej, da bi uspeli v poklicu, ki so si ga izbrali. Katarina Gavranovič Foto: Tomo Brezovar Upokojenci v Tivoliju V četrtek, 3. junija so se v hali Tivoli v Ljubljani zbrali slovenski upokojenci na tradicionalnem srečanju. Kot vedno, ga je tudi tokrat organizirala Zveza druStev upokojencev Slovenije. Na srečanje so bili povabljeni vsi upokojenci, udeležilo se ga je okoli 5.000 in tako je bila hala Tivoli domala polna do zadnjega sedeža. Srečanja so se udeležili tudi člani društev upokojencev iz zasavskih občin. Na srečanju je o problemih upokojencev govoril Stanko Hvale, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, slavnostni govornik pajebil Milan Kučan, predsednik republike Slovenije. Imeljedaljši govor, v katerem seje zadržal pri sedanjem stanju republike in razmer, s katerimi se ubadajo odgovorni organi. To pa je področje gospodarstva, politične razmere, afere, nezaposlenost, lastninjenje, demokratizacija, pravna država, dvig ugleda države Slovenije in ustvarjanje zaupanja vanjo. V kulturnem delu programa sta nastopila tudi Ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček in Moški pevski zbor pod vodstvom ing. Alberta Ivančiča - oba zbora sta iz Društva upokojencev Trbovlje. Sicer pa se je iz Trbovelj srečanja udeležilo 70 upokojencev. Po končanem srečanju v Tivoliju so trboveljskiupokojenci pripravili še kratek izlet v Kamniško Bistrico. T.L. Na Kopitniku Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev je letošnjo organizacijo Dneva zasavskih planincev poveril PD Rimske Toplice. Ti so srečanje, ki je bilo v nedeljo 13 junija, dobro pripravili. Potekalo je pred planinskim domom na Kopitniku (910 m). Organizatorji so pripravili zanimiv kulturni in i.izvedrilni program. Poskrbeli pa so tudi, da nihče ni čutil lakote in žeje Tudi na letošnje srečanje je prišlo veliko število udeležencev iz domala vseh zasavskih in posavskih PD, pa tudi od drugod. Predvsem je bilo dosti udeležencev planinskih kolektivov PTT podjetij, ker so imeli isti dan srečanje na Gorah. T.L. Mačji mladički Povprečna mačja brejost traja 60-70 dni, vendar lahko datum kotitve vsaj približno določimo, če vemo d;m parjenja. Že pred porodom pripravimo mački kartonasto škatlo, ki jo nasteljemo z bombažnim platnom ali pa s časopisnim papirjem. Porod lahko traja tudi do Šest ur, vse pa je seveda odvisno od tega, koliko je mladičev in pa od izčrpanosti mačke. Mačji mladički se rodijo z zaprtimi očmi. V začetku ne morejo niti hoditi in so za preživetje odvisni popolnoma od matere. Nekako pri osmih tednih postanejo lahko mačji mladički že samostojni ,še odvisni glede šibkosti, sicer pa so mačji mladički popolnoma neodvisni po šestem mesecu starosti. Po mačjem porodu se mačji tek močno poveča, saj mora imeti mačka zadosti mleka in treba je poskrbeti, da dobi dovolj hrane. V primeru, da se mačji mladiči neprestano oglašajo, cvilijo in se ne obesijo na seseke po vrsti, je verjetno vzrok, da ima samica premalo mleka. V tem primeru se obrnile na veterinarja, ki jo bo / hormoni pozdravil. Če pa se izkaže, da je mati brezbrižna ali če pogine, pa preostaneta dve možnosti: ali poiskati nadomestno mater, ali pa mačje mladiče vzrediti s stekleničko. Nadomestno mleko lahko ntiredimo iz mleka v prahu, ki mu dodamo vodo ali pa s kalcirano vodo, kar je močne jše, kot za človeške novorojenčke, ker je samo kravje mleko prešibko. Pazimo pa tudi, da mleko ni premrzlo, imeti mora +38 stopinj Celzija Ponavadi uporabimo za hranjenje preprosto kapalko, zapognjeno vbrizgalko ali pa stekleničko za hranjenje mačic. Aleš Matko Juiijxkc alpe iz Kam t ank SLOVENIJA “* fi?00 cMe ‘ Veseli smo vašega pozdrava s Karavank. Predvsem nas veseli, da so med upokojenci številne korenine, ki gredo v korak z mladimi. Še veliko takih pohodov vam želimo. Zasavc Pri Mejačevih v Turju si je njihov štirinožni prijatelj “pasje dni" rešil na nevsakdanji način. V gosti krošnji velikega drevesa se mu zdi sprehod še najmanj vroč. Vsi psički si v tej vročini takšnega razkošja ne morejo privoščiti, saj plezalne sposobnosti za pse res niso nekaj običajnega. Zato za zdravo preživljanje poletja zanje poskrbite lastniki. Poleg sence potrebuje vaša žival pred seboj tudi dovolj sveže vode. Zeliščar svetuje Zdravilnih rož ne nabiramo v vsakem času. Če je ne naberemo v pravem času, nima zdravilnega učinka. Nikoli ne sme biti rosna. Zato jih nabiramo dopoldan med 9. in 11. tiro. Ne smemo nabirati zdravilnih rož popoldan med 3. in 5. uro. Tudi, ko je polna luna, jih ne smemo nabirati. Ko dežuje, jih nabiramo šele dva dni po dežju. Tudi sušenje je zelo pomembno. Sušimo jih v senci na prepihu. Temperaturne razlike ne smejo biti previsoke. Če zdravilna roža premočno izgubi svojo barvo, izgubi tudi zdravilno vrednost. Lakota Poznamo dve vrsti lakote, obe sta zdravilni. Prava lakota močno diši po medu, cvet je nežno rumen v socvetju. Plezajoča lakota se vzpenja po drugih rastlinah, zeienobcli cvetovi sestavljajo v zalistju soevctc. V ljudskem zdravilstvu se priporoča čaj - želodčni, črevesni katar. Ča j pomaga pri bolečem uriniranju zaradi kamnov, pri vnetju mehurja, pri bolezni tolščavostL Sok sveže rastline, pomešan z maslom, je mazilo, ki pomaga zoper kožno bolezen in lišaje. Z mazilom se maže tudi golša. Danes znanost veliko piše o lakoti tudi kot zdrav ilu proti raku. Drago Zavrasek Mladim Zasavcem V uredništvo dobivamo vedno več pesmic, kar pomeni, da imamo na tej strani že pravo literarno delavnico. "Napisala sem svojo prvo pesmico in prosim, da jo objavite", piše Katja s Čemšenika. Za tretješolko je pesmica kar prijetna. Za Janija in Jasmino pa lahko rečemo, da imata smisel za poezijo. Svetujemo, da pesmico še popravljate, ko jo napišete -pilite. Dokler besede ne zvenijo lepo. Ni potrebno, da se rimajo. "Pesem je najmlajša hči plesa in glasbe", pravi naš od lični pesnik Boris A. Novak. Včasih bi lahko ob pesmi zaplesali valček, včasih bi komaj premaknili noge, če so žalostne, resne. Preberite pesmico iz Kisovca. S Čemšenika smo spet dobili imeniten zapis. Še bolj imenitno je to, da se tudi Mitja ukvarja s pletenjem košev. Tako se naša dediščina ne bo izgubila. Mogoče bi se tudi vi lahko česa podobnega naučili pri očetu, dedu. Če ne drugega, izdelave navadne pastirske piščali. Drugič bomo predstavili projektno delo 2. d razreda iz Kisovca, ki so s svojo učiteljico Stano izdali tudi časopisek. Danesobjav-Ijamo le dva prispevka. Če jim bodo fotografije uspele se za eno priporočamo. Klic v sili Halo! Halo! Tu Katja Juvan. Nujno prosim, da sc javi kdo, ki matematika mu gre lahko. Imam dva velika računa, poštevanke /,a kupa dva, in nujna je naloga ta. Katja Juvan, 3. r. OŠ Čemšenik Pišem Pišem pesem dolgočasno, ki je bral ne ho nihče. Mogoče pa le komu zbudila bo zanimanje. Vem, da nisem pesnik, vendar pisati le znam. In srečna sem, če nekaj na papir kracam. To je torej pesmica, in beseda pesnika, ki se pisati uči in življenja veseli. Jani Medvešek, 6. b, Dol Zgoraj in spodaj Zgoraj so hiše in rože in jase vse ravne. Spodaj so rovi in jaški in jame težavne. Zgoraj otroci in njihove mame, spodaj očetje, lopate in lučke prižgane. Zgoraj življenje, spodaj trpljenje. Zgoraj veselje, spodaj je strah. Učenci 2. d r. Ogled Rudnika in Separacije v Zagorju V petek smo odšli čez Repnik v Zagorje. Tam smo videli vhod v rudnik. Dva tovariša sta nam povedala, kako pridejo rudarji v rove. Pripovedovala sta, kaj delajo rudarji na odkopih. Zvedeli smo, da pri delu rabijo samo stroje. Videli smo, kako pripeljejo polne vagončke premoga k viparju (obračalniku). Tam sojih delavci stresali v velike luknje. Delavec nam je dovolil, da smo zlezli v vagon za prevoz rudarjev do šale. Vsi smo šli vanj, se stiskali naklop-cah in še slikali smo se. Potem smo se zahvalili in odšli. Na po-vratku smo pogledali, kaj je ostalo od rudnika v Kisovcu. Videli smo nekaj umazanih vagonov. Jasmina Klemen 2. d r. Barvanje las Starši in učitelji se jezijo, če si osnovnošolci barvajo lase. Škoduje lasišču. Pravijo, naj več časa posvetimo svoji notranjosti - značaju, znanju. Zunanjost ni tako pomembna. No, scdmošolci z Dola gledajo na ta problem z veselejše strani, zato so napisali nekaj pred-logov za fantov-ske frizure: Moj oče rad plete Mojega očetajc naučila plesti njegova mati. Veliko prostega časa vloži v pletenje košev, košar in raznih izdelkov, tudi okraskov. Pri tem mu veliko pomagam tudi jaz. Če dela koš, mora najprej narediti "poden", potem pa še glovčc. Ko glovče natakne v "poden", začne splesti z vitrami. Vitre pa sc naredijo tako: vzame dolgo palico, ki ni suha. Na začetku jo z nožem zareže in potem previdno odre vitro, nato ostrga gornjo plast kože, daje lepo bela. Ko začne plesti, mora skrbeti tudi za primerno obliko. Ko priplctc nekaj centimetrov pred vrhom, vstavi les za montažo naramnic. Na ta les (naramn-čnik) se spet plete okoli 15 cm. Potem sc zarobi. Tako je koš končan. Mitja Bokal, 4. r. OŠ Čemšenik je najbolj všeč do polovice ostrižena glava. Druga polovica pa naj bo natupirana in oranžne barve. (Dejan) Dobra je obrila glava s čopom las na sredini, v zeleni barvi. (Miha) - Pri ušesih zalisci, na temenu kratko pristriženi lasje, na čelu prameni, ki segajo do nosa. (Franci) -Zelo zapalijo lasje s prečko na strani ali po sredini, (lioštjnn) % L Nekaj let je že minilo, odkar se je narodno-zabavni dolgo se namreč že ukvarja z glasbo, mu talentiranih glasbenikov ansambel Avsenik razšel. Delajo samo še v studiu, večkrat ni težko prepoznati. In izbral jih je za svoje naslednike. Pod mentorstvom sina Slavka so posneli prvo kaseto Gašperji, to smo mi. Njihovapriljubljenost, tako pri nas kot v tujini, iz dneva v dan raste. Kaže, da se Slavko st. ni zmotil. Ob nastopih, ki jih imajo v Sloveniji, zadnje čase Gašperji vse več nastopajo tudi v tujini. Vsi so redno zaposleni, vendar kaže, da bo glasba zahtevala svoje. Na dveh mestih naenkrat se pač ne da biti, zato je profesionalizacija ansambla že postala pa je komaj 28 let! Prihajajo izPreddvora pri 1 1 Tako člani sami, kot tudi Avsenik sl. priznavajo, Kranju, takšno ime pa so si izbrali, ker se | J da jim do popolnosti še veliko manjka, vendar se domačiji njihovega vodje, Braneta Tičarja, po 1 : J bodo tudi Ic naPake / lcli odPravile' Gašperji domače reče Pri Gašperjih. Obstajajo dobra tri 1 «wo» pOo«. P°»«nu i/. Anglije, ki so ga klienti ShnkeVs Beer. No, ta možakar je bil N jega tini (kot bi rekel grlen od mo jih bi vših profesor jev i čaščen kot božanstvo, pa tud I komercialno zelo uspešen. Danes so precej drugačni časi, sicer pa ste to ver jetno tudi že sami opazili. Tragedije ne gredo dobro v promet, saj je življenje že samo po sebi včasih tako tragično, da nihče nima želje, da bi se vživljal še v tuje težave, stiske in nesreče. Skratka, če bi Shaky v devetdesetih letih tega stoletja še m igni, nebi napisal Romea in Julije, ampak scenarij/a film Oddaljena obzorja. Tom Cmise in Nicole Kidmnn, nosilca glavnih vlog irsko ameriške melodramatične Odisejade, postavljene v prejšnje stoletje, sta se posebej za to priložnost oborožila s pristnim dialektom domačinov. 1/. filma razberemo, da so Irci gostoljubni fantje in dobri prijatelji... dokler jim ne stopiš na žulj. Potem zavoljo časti postanejo takšni kot Sicilijanci ali Albanci tistega časa, samo da tovrstnim opravilom niso dali zvenečega imena (Bessa, V enedetta itn). Kakorkoli že,Tom •■fCAZC Tolar xa kulturo V Trbovljah že nekaj časa med kulturniki "vre". Zakaj prihaja do raznih nesporazumov, manjšega obsega dejavnosti in slabe volje, nam je povedal predsednikZKO Trbovlje Vinko Kovačič. VZKO je vključenih 13 društevz okoli 1000 aktivnimi člani: pevci, godbeniki, gledališčniki, plesalci, likovniki, mažoret, ansambli in še bi lahko naštevali. Uspehi trboveljskih kulturnikov so znani. V prvi vrsti gredo zasluge članom posameznih društev in sekcij, vodjem in strokovnim delavcem, del pa tudi občini Trbovlje, nekaterim domačim podjetjem in občanom. Mnogo truda in sredstev je treba vložiti za dosego kakega uspeha. tem privabili mlajše člane. Uspeh je večji pri novejših dejavnostih. V okviru možnosti omogočamo strokovno izpopolnjevanje zborovodjem, režiserjem in drugim. Ne smemo pozabiti, da je vsak tolar vložen v kulturo in kulturno izpopolnjevanje dobra investicija, saj tudi na ta način dokazujemo slovensko indentitelo. V zadnjem obdobju na področju kulturnih dejavnosti v Trbovljah nekoliko škriplje. Je to splošna kriza? Splošne krize ni, dejansko pa se ponavljajo razpoke med hotenji, željami in možnostmi. Člani društev in sekcij bi radi več nastopali doma in drugod, če bi bil na voljo denar. Manjkajo nam nekateri strokovni kadri, uspešnim je treba seveda dati kakšno priznanje, bodisi materialno ali moralno. Znana so vaša prizadevanja za ureditev odnosov med občino in ZKO. V čem je bistvo neurejenih vprašanj? Položaj med Delavskim domom in ZKO je specifičen. Sicer neurejenih vprašanj ni, so pa problemi v načinu razmišljanja in financiranja. Odgovorni na občini ne upoštevajo funkcije ZKO, ki načrtuje, usklajuje, usmerja, koordinira in izobražuje kadre na kulturnem področju in ni le distributer sredstev, kijih daje občina. Kaj pravi občina? Mislijo, da bodo s tem, ko bo DD statusno rešen in ko bo postal zavod, rešeni vsi problemi, tudi financiranje amaterske kulture. Kar seveda še zdaleč ne more hiti res. Amaterska kultura ima svoje posebnosti, zavod pa svoje. Vsaka okolica mora ohraniti svojedruštvoinsvoje kulturno središče. Tu se odvija njihova kulturna in hkrati družabna dejavnost. Govorite o tržnem načinu obnašanja kulturnikov. Kako naj bi to potekalo? Vsak dan se srečujemo / marketingom. Postavlja se vprašanje, kaj sc lahko trži ali po domače - prodaja. To lahko počno le najboljši, vendar denarja ni, tako pri izvajalcih tj. društvih in sekcijah, kakor tudi ne pri naročnikih. Dogaja sc, da moramo sami kriti stroške gostujočih skupin. Kultura sama sc ne more preživeti brez pomoči države, občine, podjetij: kulturna dejavnost ima v vsakem okolju Kulturniki se znajo tudi veseliti. svoje mesto. Vsi stremimo za tem, da društva in sekcije pripravljajo programe, ki naj bi bili zanimivi za širšo publiko. Pogosto se pojavlja vprašanje pokroviteljstva oz. sponzorstva. Je v Trbovljah uspelo kakemu društvu dobiti pokrovitelja? Stalnih pokroviteljev ni, pač pa sc pogosto pojavljajo sponzorji za razne kulturne prireditve, kar je le občasnega značaja. V Trbovljah jezclorazvitakullurnadejavnost, ki ima velike potrebe. Člani žrtvujejo mnogo časa in se trudijo na vajah i/ povsem ljubiteljskih nagibov, ne morejo pa še sami plačevati raznih materialnih izdatkov za vzdrževanje domov, potovanja na gostovanjih. Kakšne so možnosti vključevanja novih članov v kulturna društva in za izobraževanje zborovodij, režiserjev? Mladi sc le redko vključujejo v starejše kulturniške kolektive. Uspeh je letam, kjer sc naenkrat vključi večje število mladih. Mnogo je odvisno od strokovnih delavcev. Zaželjcno bi bilo, da bi sc tudi učitelji in učiteljice bolj ter v večjem številu vključevali v razna kulturna društva in s Več sekcij ima svoje prostore v Dl). Kakšne so relacije med vodstvom Dl), ZKO, Svobodo Center in sekcijami? Problematika je zelo pestra. DD bi sc moral zavedati, da društva niso tujek v našem življenju. DD je bil zgrajen med drugim z namenom, da v njem dobe svoje prostore razne kulturniške skupine za izvajanje svojedejavnosti. Kulturni delavci bi sc morali v domu počutiti kot doma, tako pa obstajajo medli poskusi tvornega komuniciranja in financiranja. Morda sc bodo zadeve izboljšale, ko bo DD postal kulturni center. Na področju občine delujejo poklicne in ljubiteljske kultiirnedejavnosti. Imajo tudi te podobne probleme kot ZKO? Vcčina občinskih sredstev gre za poklicne ustanove, zato ostane za ljubiteljsko dejavnost malo sredstev. Dejavnost amaterskih društev pa je neprimerno večja od dobljenih sredstev. Društva bodo delovala v bodoče le, če bodo imela sredstva za izvajanje programa, vzdrževanje prostorov in za gostovanja. Tine Lenarčič sz ZABELotjO Hrastnik Blaž Hafner, osmošolec z Dola, ki občasno igra na cerkvene orgle v dolski cerkvi, pravi, daje klaviatura čisto uničena. Popraviti bi bilo treba tudi pedala in registre. Cerkveni kor bi kar sam opremil z mikrofoni, da bi prišel bolj do izraza pevski zbor. ki ga vodi. Med najboljšimi pevkami so Andreja Peklar ter Simona in Mateja Gričar. Peter Napret, diplomant Akadamije za glasbo, doma iz Sedraža. je 10. junija igral med violinisti na letnem koncertu simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji. Koncert je prenašala tudi RTV Slovenija. Kulturni program ob srečanju PTT planincev Slovenije v Gorah so pripravile Plavice z izborom slovenskih narodnih pesmi. MPZ Svobode z Dola in citrarka Katarina Guzej. Scenarij in povezovanje programa je bilo na skrbi Manje Goleč. F.M. Trbovlje 4. junija popoldan je bil gost Likovne skupine Relik akademski slikar Lojze Zavolovšek iz Mozirja. Opravil je izbor del za samostojno razstavo Ivana Žgalina in Iztoka Permeta. Nato je članom skupine pripravil enourno predavanje o likovni kulturi. MePZ Svoboda II je pod vodstvom prof. Helge Briner 6. junija sodeloval na 20. jubilejni reviji - Pesem ne pozna meja. Tokrat je potekala v Trebčah pri Trstu. Sodelovalo je osem pevskih zborov iz avstrijske Koroške. Tržaškega in Slovenije. V Likovni galeriji Trbovlje .so S. junija odprli samostojno razstavo Ivana Žgalina in Iztoka Permeta, v organizaciji ZKO Trbovlje. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor Zarja. Razstava bo odprta do 18. junija. V avli 1)1) so 9. junija odprli likovno razstavo učencev iz. trboveljske OŠ in skupine mladih likovnikov iz likovne delavnice Relika. Razstava je bila na ogled do 13. junija. Odprl jo je Sergij Pelhan, minister za kulturo v slovenski vladi, v kulturnem delu programa pa je sodeloval MPZ Trbovlje. V GŠ jc 9. junija pripravila samostojni recital kitaristka Blanša Bajič, ki poučuje na tej šoli in je diplomantka Akademije za glasbo iz Zagreba. Izvajala je dela iz svojega diplomskega koncerta. V 1)1) Trbovlje je 10. junija potekala Revija otroških pevskih zborov. Na njej je nastopilo pet zborov iz pedagoških enot OŠ Trbovlje in dva zbora iz VVZ Trbovlje. Prireditev je organizirala ZKO 'Trbovlje. Pred DD Trbovlje je 12. junija potekal kulturno zabavni večer v okviru mladinskih dni '93. Nastopili so mladi glasbeniki, plesne skupine, mažoretke, MPZ Trbovlje in ansambel Hiša. Pripravil ga je mladinski klub Dezam in mladi SDP Trbovlje. Lutkovni abonma, ki gaje letos prvikrat razpisala ZKO Trbovlje v sodelovanju z VVZ Trbovlje, se je iztekel 16. junija. V predavalnici DD so ta dan pripravili štiri predstave lutkovne skupine Ti in jaz iz Ljubljane, ki so si jo ogledali otroci iz vseh trboveljskih vrtcev. T.L. Pesem ne pozna meja V nedeljo. 6. junija je v Trebčah pri Trstu potekala tradicionalna pevska manifestacija Pesem ne pozna meja. tokrat že dvajsetič. V sako leto jo organizirajo v drugem kraju. Z njo so pričeli pred dvajsetimi leti v Trbovljah v organizaciji mešanega pevskega zbora Svoboda II. Letošnje revije so se udeležili: moški in dekliški PZ Jezero iz Doberdoba. MePZ Toltej Hartman iz Pliberka, moški in dekliški PZ Vesna iz Križa pri Trstu. MPZ franc Zgonik iz Branika in MePZ Primorec-Tabor iz Trebč, letošnji organizator srečanja. Vsak od osmih pevskih zborov je pod vodstvom svojih zborovodij zapel tri pesmi, pretežno narodne. Na koncu so zapeli vsi zbori skupaj. Ob spremljavi Pihalne godbe so zapeli pesem Rada Simonitija-Vstajenje Primorske, kar je bilo za Primorce še posebej pomembno, saj jo jc publika poslušala in pela stoje z močno čustveno zavzetostjo. Pred koncertom so se vsi udeleženci re vi je v povorki podali do spomenika padlim borcem in položili vence. Po končani reviji so pripravili družabno srečanje, katerega seje udeležilo več kot 2000 ljudi. Predstavniki vseh pevskih zborov so sklenili, da bo naslednja revija v Trbovljah, v organizaciji MePZ Svoboda II. T.L. Zagorje V 1)1) jc bil 14. junija vpis najboljših zagorskih osnovno- šol-cev v Zlato knjigo. V kulturnem programu je nastopila komorna skupina petih kitar in dva harmonikarja. Gimnazijada jc bil naslov prireditve, ki jo 17. junija organizirala Gimnazija Trbovlje v sodelovanju GŠ Zagorje. Nekaj učenk iz baletnega oddelka bo od 14. do 18. junija obiskalo vrtce v Zagorju, Izlakah in Kisovcu. Pokazali jim bodo delček njihovega dela in s tem poskušali pridobiti nove učenke. D.H. Litije V Domu Tišje je bilo 14. junija 11. srečanje mladih likovnikov osnovnih šol litijske občine. Potekalo je pod vodstvom mentorja za likovno dejavnost pri ZKO Litija Pavleta Smoleja. 35 mladih likovnikov je risalo zanimive zgradbe v okolici in portretiralo oskrbovance. Slike so razstavili na ogled v Domu Tišje. Parnasova pota Danes uvajamo na strani Zdrav duh novo rubriko, ki jo bo urejal Franci laikovič. V njej bomo predstavljali zanimive pesmi zasavskih avtorjev. Včasih bomo predstavili ustvarjalce, ki šele pričenjajo, drugič že uveljavljene avtorje. Upamo, da vam ho novost všeč. Uredništvo Parnas je gora v Grčiji, po legendi domovina boginj in umetnosti, torej središče pesnikov in pesništva. Kdor pesnikuje, jezdi hitrega konja Pegaza - simbol poezije - in se z njim vzpenja na goro. Pota pa so strma in do vrha pridejo le redki izbranci. Važno pa je sodelovati, kot trdijo športniki na olimpiadi. Na področju umetnosti pa ustvarjati in vztrajati tudi takrat, kadar je Pegaz nemiren in to kljub strmim in težko prehodnim potem. Franci Lakovič Beli cvet Zakaj je cvetje belo, zakaj srce ječi, zakaj je v tem prostoru toliko ljudi? Zapuščaš me. S pogledom božam te. Nasmeh. Morda zadnji. Ne zapiraj oči, da te ne izgubim... Iz mojega naročja odhajaš. In jaz s teboj. Molitev v prazno. Zakaj? Bog ustavi čas, da življenje ne mine, da pogledi ostanejo. Nič več solza. Ne hrepenenja. Ne pogledov, upanja. V naročju mojem trupelce leži. Zato je cvetje belo, zato srce ječi. ker na mrtvaškem odru moje dete spi. Olga Dečman finir Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 6N10 Zagorje Telefon ! fax: 0001 01 Oli PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Ghmr.i knjig-.i, S;ild;ikonti, Materialno |>oslovanje. Osnovna sredstva. Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno jK)slovanje, Obrtno poslovanje. Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUA! RO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! Ì M m m POČITNIŠKA SKUPNOST Zagorje ob Savi, C. zmage 33 tel.: 0601/61 013 OBVEŠČA OBČANE, DA SE BO tudi v letovšnjem letu letovalo v Savudriji. Ker je na razpolago še nekaj prostih kapacitet, jih želimo ponuditi tudi ostalim občanom zasavskih občin. CENA DNEVNE OSKKBE (UKANA + KKENOČIŠČE) V DEM ODKASLI O l ltOCI 10-15 let OTROCI 2-10 let Clami poCitmiske SKUPNOSTI 18 15 10 OSTALI OBČANI 20 17 12 ! m •SŽ M VREDNOST 1 DEM = 70 SIT Ob pravočasni prijavi možnost obročnega plačila. PODROBNEJŠE informacije in prijave na telefon 0601/61 O I 3 ali osebno na sedež počitniške skupnosti Č:: P P p 1 v#: ' ŽELIMO VAM PRI J ETINO POTOVAINJE. H mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.Ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI ncick: 7J0-18.00 I snela, čclrlek: 7.30-14.30 solmla: 7.00-13.00 I 1 1 I 0Bl/£S7IL0 v. Presenetite svoje najbližnje s ČESTITKO * ob rojstnem dnevu, obletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo ZASAVCA 61 013, 61 177. mladinska knjiga trgovina d.d. I j u b I ja n a, Titova 3 knjigarna in papirnica 61410 zapO'i'* ob Sévi vt le» » /oo n V&ttat«. roiikee .* ASt m Ifon i’tZi »i soo V * li* M. Dejan Grden Člane nogometnega kluba ETI Elcktroelement, njegove pristaše in zasavske športnike je v nedeljo pretresla žalostna vest, da se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil 25-letni bivši zagorski nogometaš Dejan Grden. Dejan Grden se je že kot osnovnošolec opredelil za nogomet, igral v vseh selekcijah tedanjega Proletarca in za to športno panogo navdušil tudi mlajšega brata Borivoja, kije še vedno igralec zagorske ekipe. Dejan Grden je bil pred leti stalni član prve enajsterice Proletarca. Odigral je pomembno vlogo v sezoni 1990/91, ko je Zagorjanom prvič v zgodovini uspela uvrstitev v prvo ligo. V njej je imel nekoliko manj priložnosti za igro, kljub temu pa je bil zelo prizadeven pri vadbi in je vedno mimo čakal priložnosti. Pred spomladanskim delom komaj končane sezone se je odločil, da se bo posvetil službi in mladi družini. Ostal je zvest delu v športnem društvu Mlinše in se z veseljem udeleževal tekem nj ihove ekipe malega nogometa. Vsem, ki so Dejana poznali, bo skromni fant, ki je izgubil življenje le nekaj metrov pred domom, za vedno ostal v spominu. Saio Fabjan Aktivni upokojenci Zagorski upokojenci se udeležujejo vseh rekreacijsko športnih tekmovanj v Zasavju in Posavju. Tako so se udeležili tudi tekmovanja balinaijev v Krškem. V tem tekmovanju so sodelovala društva upokojencev iz Krškega, Trbovelj, Hrastnika, Senovega, Radeč in Zagoija. Zagoijani so v postavi Toni Slak, Slavko Kerin, Janko Zavoršek in Mirko Grahek, osvojili prvomesto. Vodjasku-pine pa je bil Slavko Rcpovž. Drugo mesto so zasedli upooko-jenci iz Krškega, tretje paTrbo- veljčani. Poleg balinanja tekmujejo upokojenci tudi v streljanju, ribištvu, šahu in kegljanju- Pohodniki pa v letošnjem letu nikakor ne pridejo do skupnega jezika. Kljub temu, da so lansko leto opravili kar 14 pohodov, ki se jih je udeležilo kar 62 upokojencev. Letos so opravili vsega skupaj 52 ur pohodov. Poleg Kuma in drugih zasavskih postojank so bili na Golici, Blegošu in Begunjščici. Tudi letos obiskujejo razne postojanke individualno ali v sklopu planinskega društva. Na Stol pa so se letos že povzpele Slavka Bokal in Anči Kolčan. Lojze Zupan gsaflsc Jani Čop V Celju sta se v nedeljo v kvalifikacijsi tekmi za nastop na evropskem prvenstvu pomerili rokometni reprezentanci Slovenije in Madžarske. Naši igralci so poskrbeli za presenečenje in sicer nekoliko pomlajeno rokometno velesilo premagali s 24:19. V slovenski reprezentanci je ponovno nastopil Trboveljčan Jani Čop, ki se je izkazal s številnimi lepimi podajami soigralcem, dosegel pa je tudi zadnji zadetek. Med izbranci selektorja Tislja je bil tudi krožni napadalec Omnikom Rudarja Nenad Stojakovič, ki pa zaradi poškodbe ni mogel zaigrati. V prihodnjih dneh bosta Čop in Stojakovič nastopila na sredozemskih igrah v francoskem Montpellieru, kjer je izmed zasavskih športnikov prve tekme že odigral košarkar Marko Tušek iz Hrastnika, v dresu nogometne reprezentance pa se bo predstavil trboveljski nogometaš Miloš Hudarin. Zasavje ima predstavnika tudi med funkcionarji, saj je ViliTreven iz Trbovelj član vodstva nogometne reprezentance. Sašo Fabjan Nenad Stojakovič Nogomet Slovo od radosti Publikum : ETI EE 3:1 (0:1) Celje, igrišče Skalna klet, gledalcev 500, sodnik Tivold (Kranj). Strelci: 0:1 Petrušič, 1:1 Goršek, 2:1 Pranjič, 3:1 B.Romih Publikum: Koželj, Turk, Pirc, Žilnik, G.Blatnik, Pranjič, Stancar, Grobelšek (Sešlar), Beširevič, Pevnik (B.Romih),Goršek ETI EE: Trampuž, Grešak, Hadžič, Buovski, Balagič, Žibret, Grden (Rcpovž), Brečko, A.Kurež, Petrušič, Šink (M.Kurež) Zagorjani so se po dveh letih poslovili od prve lige. Tako kot lani so se tudi tokrat reševali v zadnjem kolu, a jim ni uspelo. Srečanje so sicer odlično začeli, z zadetkom Petrušiča po samostojnem prodoru so celo povedli, nato pa jim je povsem zmanjkalo moči. V drugem delu so bili Celjani popolni gospodarji na igrišču, priložnosti pred zagorskimi vrati so se vrstile kot po tekočem traku, odpor ETI Elektroelementa pa je bil strt v 72. minuti, ko je Goršek ugnal sicer dobrega Trampuža. Po prejetem zadetku, ki je praktično že pomenil izpad iz lige, so domačini še dvakrat zadeli in poskrbeli, da je Zasavje ostalo brez nogometnega prvoligaša S. F. Nov poraz Trboveljčanov SET Vevče : Orla Rudar 1:0 (1:0) Vevče, igrišče v športnem parku, gledalcev 500, sodnik Vozlič (R.Slatiiui), strelec: 1:0 Feigel SET Vevče: Kračman, Šircelj, Marc, Klančar, Feigel, Bajrakta-revič, A.Hotič, Hatič, E.Hotič, Grad, Jeršin. Orla Rudar: Ranzinger, Florjane, Haralovič, Barič, Štok, Zaimovič, Sotenšek, Rižner, Holešek (Jesih), Breznikar, Žlak. Trboveljčanom se domačinom ni uspelo oddolžiti za boleč jesenski poraz, s katerimi se je pravzaprav tudi začel padec Orie Rudarja v tej sezoni. Tekma v Vevčah je bila slaba, brez izrazitih priložnosti. Sodnik je gostiteljem dopuščal zelo grobo igro in po mnenju igralcev trboveljsko ekipo tudi oškodoval za enajstmetrovko, potem ko je pred svojim golom z roko igral Bajraktarevič. Na drugi strani pa varovanci trenerjev Ocvirka in Žibrcta znova niso prikazali posebne želje za ugodnejšim izidom. Še najbližje zadetku je bil Žlak, ki je s 25 metrov za las zgrešil. Prejetemu golu, ki je odločil tekmo, je znova botroval vratar Ranzinger, ki je bil slabo postavljen po prostem strelu. S.F. Smola Kisovčanov Bilje - Svoboda 3:1 (1:1) Igrišče v Biljah, gledalcev300, sodnik Eling iz Kranja. Strelec za Svobodo: J.Kranjc. Svoboda: Kurež, Gobove, Karamarkovič, Gošte, F. Kranjc (Bučar), Begič, Zajc, Zakonjšek (Š ink), Vrtačnik, J. Kranj, Vozelj. Po igri sodeč, bi Svoboda zaslužila vsaj točko, vendar seje pri rezultatu 1:1 poškodoval najboljši kisovški nogometaš F.Kranjc. Zaradi poškodbe je moral predčasno zapustiti igro. Domači so zato dosegli še dva gola in tako osvojili obe točki. J.M. Vendarle točki Renče-Litija 1:2 (0:1) Igrišče Renč, gledalcev 100, sodnik Rastovec (Ankaran). Strelci: 0:1 in 0:2 Prašnikar K., 1:2 Boiič. Litija: Grošelj, K. Prašnikar, Golnar, S. Rozina, Gnjatič, Mele, Poglajen, M.Prašnikar, Vehovec, Jarm, L.Rozina. V predzadnjem kolu III.SNL so Lilijani iz Renč prinesli obe točki. Ves drugi polčas so igrali z igralcem manj, saj seje v zadnji minuti prvega polčasa težje poškodoval Vehovec. Albanski reprezentant ga je z močnim udarcem v čelo za nekaj časa spravil v šempeterskobolnišnico. Ker je na tekmo prišlo le enajst igralcev, so Lilijani tako ostali na igrišču le z desetimi. Vendar so zasluženo osvojili obe točki. S. K. Radečani uspešni Papirničar: Beltrans 2:1 (2:0) Radeče, stadion Papirničarja, gledalcev 300, sodnik Kos (Prevalje) Papirničar: Lazar, Knavs, Čeč, Cetin, Plazar, Ramovš, Majal (Tutič), Guček B., Kirbiš, Guček D., Režun (Kneževič) Beltrans: Rajh, Radikovič, Kovačič, Hošpel, Osterc A., Puklovec,, Osterc Z., Kutiš, Brunec, Osterc M., Modic. Radečani so tokrat prikazali najboljšo igro doslej in zasluženo premagali ekipo Beltransa, ki je že novi drugoligaš. Zadetka sta bila dosežena že v prvem polčasu in sicer z lepim strelom Režuna v 7. minuti. Na 2:0je povišal Kirbiš v 27. minuti. Drugi polčasje minil v rahli premoči gostov, vendar zmaga Radečanov ni bila ogrožena. S to zmago se je Papirničar povzpel na 5. mesto. V zadnjem kolu pa gostuje v Žalcu z ekipo Hmezada. Sodnik Kos je dobro vodil srečanje. V.Ž. Rokomet V Loki pri Zidanem Mostu je bil četrti - predzadnji turnir za starejše dečke. Tako kot na vseh predhodnih, so tudi tokrat prisotni trenerji po končanem turnirju izbrali najboljše. Najboljši igralec je bil Predrag Milinkovič (Omnikom Rudar I), vratar Jure Medved (Lucija Sevnica), strelec pa Jan Kolenc (Presad Litija). Zadnji turnir bo to soboto v Sevnici. Rezultati turnirja v Loki: Loka - Omnikom Rudar II 13:3, Presad Litija - Dol TKI Hrastnik 14:6, Omnikom Rudar I -Omnikom Rudar II 19:6, Omnikom Rudaril - Presad Litija 5:20, Omnikom Rudar I - Presad Litija 15:13, Lucija Sevnica - Dol TKI Hrastnik 21:12, Loka - Lucija Sevnica 11:20. J.P. Košarka Zasavski mladinci v II.SKL zahod so bili v tokratnem kolu precej uspešni. Ekipa Zagorja se je po hudem porazu doma v prejšnjem kolu nekoliko odkupila z zmago v gosteh pri Podbočju z rezultatom 76:88 (31:44). V prvem polčasu je prva postava gostov uspela narediti razliko, ki so jo mlajši soigralci uspešno obdržali. Ekipa Rudarja je ob dogovoijenem času zaman čakala na ekipo iz Kočevja, nakar sta sodnika registrirala tekmo v korist domačih z 2:0. Po štirih kolih vodi ekipa Helios Domžale, sledi Rudar, medtem ko je ekipa Zagorja na 4. mestu. V zadnjem kolu bo zasavski derbi v Zagorju. VI. pionirski SKL Vzhod Litija nadaljujezdobrimi igrami. Tokrat so v gosteh premagali Ilirijo iz Ljubljane z 61:29 (35:15). Pri Litijanih sta bila tokrat najuspešnejša Japič s 25 in Juvan s 15 točkami. Trboveljčani tudi tokrat niso okusili slasti zmage, saj so izgubili v Rogaški Slatini s 64:47 (37:22). Omeniti moramo, da so domačini prikazali zelo grobo igro, polno provokacij. Za Trboveljčane so igrali Knavs 5, Grošelj 7, Razpotnik 4, Umek 4, Vidergar 1, Vukovič 6, Grgič 9, Čop 2, Stradar 9, Brečko. Po petih kolih vodi Slovan "A", Litija je na 3. mestu, Trboveljčani pa na 5. V II. pionirski ligi sta bila oba zasavska predstavnika poražena. Hrastnik je v Preboldu izgubil s 33:67 (21:25), ekipa Zagorja pa je klonila proti Pivovarni Laško s 50:64 (25:30). Na lestvici brez poraza vodi Pivovarna Laško, Hrastničani so 3., Zagorjani pa 4. Pionirke Litije so v gosteh premagale ekipo Domžal z 35:32 (16:17) in nato še Celjanke po podaljškihs37:33 (31:31,18:12). Po štirih kolih seje ekipa Litije prebila na 2.mesto takoj za ekipo Ježice. Aljoša Pišek Atleti znova izvrstni Na vse bolj številnih tekmovanjih izvrstno nastopajo tudi zasavski predstavniki kralj ice športov. Na tradicionalnem maratonu kralja Matjaža v Črni je v malem maratonu v svoji kategoriji Lojze Čarman osvojil drugo mesto, v teku na 10 km je Pavle Kreže zmagal, v teku družin na 7 km so bili Motohovi iz Litije drugi, Aleksandra Tomovič in Uroš Zupan pa sta bila najhitrejša med pionirj i. Na gorskem teku na Lubnik se je med zasavskimi tekači najbolje uvrstil Milan Kirn, ki je bil prvi med svoj imi vrstniki, Heda Kotar je bila druga, Aleš Sopotnik pa peti. Tek na Lubnik je bil dober pokazatelj trenutne forme pred drža vn im prvenstvom v gorskih tekih, ki bo 25.junija v Zagoiju (tek čez Rigel). Mednarodnega maratona pri Salzburgu v Avstriji se je udeležilo več kot 1200 tekmovalcev iz sedmih držav. Na 25 km dolgi progi se je odlično odrezala Heda Kotar, kije dosegla v svoji kategoriji 1. mesto. Med mladinci je dosegel drugo mesto Aleš Sopotnik. V kategoriji nad 30 let je bil Bojan Kotar sedemnajsti. S.F. In C.B. Alpinistične novice 23. maja so člani AO PD Trbovlje plezali v severozahodni steni Velike Kalške gore. Bojan Pajk, Mateja Prauseiss, Bogdan Pfeifer in Sandra Krajšič so preplezali Belačev steber z oceno IV+/m, 160 m in Neylon kratko smer z oceno IV/III, 145 m. Sebastijan Jančič in Aljoša Naprudnik pa sta preplezala Zahodno grapo z oceno III/II150 m in Neylon kratko smer z oceno iv/m. 8. junija paje Sebastijan Jančič skupaj z Matjažem Čukom iz AO Kranj in Bojanom Turšičem iz AO Ljubljana preplezal severni steni Storžiča, Kramerjevo smer z oceno IV/in-II, 615 m. T.L Mednarodni mitingPokal Ljubljane: ženske: 200 hrbtno: l.Ličar, 3. Jordan (obe DKT); 100 hrbtno: 1 .Sojar(LL), 2. Ličar (DRT); 200prsno: l.Kejžar(RR),3. Kajič (DRT); 200 delfin: 1. Dančevič (MS), 3. Ličar (DRT) TENIS Zasavsko prvenstvo • do 10 let: 1.Pavli (Litija), 2.Zupanek, 3. Potrpin (oba Trbovlje); do 14 let: 1 .Bovhan, 2. Valentinčič, 3,-4. Kneževič (vsi Trbovlje) in Sihur (Hrastnik); do 18 let: Šeško (Hrastnik), 2.Dolinšek, 3.-4. Kužnik in Otopal (oba Hrastnik); mladinkedo 181et: 1. Vozelj (Trbovlje), 2. Kristan, 3.-4. Vrhovec (obe Litija) in Gačnik (Trbovlje). MALI NOGOMET Trim liga Hrastnik: 10. kolo: Ljiljani - Čvek 0:11, TKI - Steklarski frisi 4:3, Juventus - Gamsi 11:1, ŠD Čeče - Mesarstvo Koprivnik 3:1, PP Hrastnik -Steklarna preloženo. Trenutni vrstni red: Gostilna Texas 15, Čvek 15, Juventus 14, ŠD Čeče 12, Mesarstvo Koprivnik 10, Ljiljani 9, Steklarna 7, PP Hrastnik 6, TKI 4, Steklarski frisi 3 in Gamsi 2 točki. Lige malega nogometa Zagorje 20. kolo - Prva liga: Trgovina Repovž - Merli 4:1, L'Muhy - Mladi orli 5:2, Izlake -Paradox 6:3, Inženiring Šarbek -Bistro Cerar 3:2, ŠD Čolnišče -Š D M Linše 14:3. Trenutni vrstni red: 1. Inž. Šarbek 34,2. Malo po malo 31, 3. Paradox 21, ŠD Mlinše 119,5. Trgovina Repovž 18 točk itd. Druga liga: TE-VE Varnost -Šentlambert 3:1, Vesn - ŠD Prapreče 1:1, Zlatorogi-Ultra -Trgovina Čop 1:1, Topličani vet. -ŠD Mlinše U 1:1, Kotredež T/Č - Udarnik-MBP 3:0. Trenutni vrstni red: 1. Šentlambert 29,2. Trgovina Čop 25, 3. Antimon-Bistro 91 21, 4. Kotredež-Trg. Čeveljček 20 točk itd. Tretja liga: Drem team -Tapi 4:3, Elektroelement -Hors, Tima - Šparovček 5:1, Gost. Maček - Izlake veterani 5:0, Jastrebi - Pitoni 5:0. Trenutni vrstni red: 1. Jastrebi 31, 2. Tapi 31, 3. Buldožer 28, 4. Dream team 23 točk itd. 8. kolo MNL LNZ: KMN Inženiring Šarbek - KMN Gratik 0:3. Nastopali so: Zakrajšek, Fele, Vrhovec, Čarman, Indof, Kos in Simič. ŠAH Velika nagrada optimizma (Vrhnika) 1. Vladimir Ivačič 7,5; 15. Uroš Zalokar 6; 23. Franc kotnik 5,5; 30. Bojan Kuzmič 5; 37. Andrej Novak 4,5; 61. Rado Bajda 3,5. Vseh udeležencev 76. m Promet 7. junija ob 12.20 url je voznik osebnega vozila S.K. nepravilno vozil po enosmerni cesti na Keršiče vi v Trbovljah in trčil v nasproti vozeče vozilo last I.L. Škode je za 50 tisoč tolaijev. 7. junija ob 17.27 uri je F.Ž. vozil osebno vozilo s priklopljeno tovorno prikolico od Hrastnika proti Trbovljam. Pri termoelektrarni mu je iz neznanega vzroka prikolico začelo zanašati, trčila je ob skale in se prevrnila na bok. Na bok pa seje prevrnilo tudi vozilo. Voznik je dobil lahke telesne poškodbe, škoda pa je velika. 8. junija ob 19.18 uri jeprišlodo prometne nezgode v semaforiziranem križišču v Litiji. Neznani voznik osebnega avta je v križišču zavijal na neprednostno Ponoviško in pri tem zaprl pot vozniku motornega kolesa T.D. Po trčenju je T.D. padel po vozišču, sovoznik Š .M. pa na pokrov motorja. Voznik avta ga je peljal še nekaj metrov, potemje tudi Š.M. padel po vozišču. Voznik avta je trčil še v vozilo, kije pravilno peljalo iz smeri Ponoviške in brez ustavljanja odpeljal dalje. Nevestnega voznika P.I. so policisti izsledili na vožnji po Litiji. 12. junija po 20. uri je voznik fiata 128 vozil iz Mlinš proti Izlakam. Pod Medijskim gradom gaje pri zavijanju na desno zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste. Trčil je v parkirano petko, last P.S. Voznika L.S. so policisti odkrili kasneje, saj je po nesreči pobegnil. Isti dan je bil vpleten tudi v nesrečo v Trbovljah. 12. junija ob 21.00 url je voznik kolesa z motorjem D.R. vozil po Trgu revolucije v Trbovljah pod vplivom alkohola. V križišču je prevozil rdečo luč in trčil v vozilo, ki gaje pravilno pripeljal v križišče A.S. Mopedist jo je odnesel brez telesnih poškodb, materialna škoda pa znaša 20 tisoč tolarjev. 13. junija ob 00.05 uri je M.G. vozil osebni avto iz Bevškega proti Trbovljam. Zaradi neprimerne hitrosti je v dvojnem ovinku čelno trčil v nasproti vozeče motorno kolo, ki ga je upravljal B.V. iz Trbovelj. B. V. je dobil hude telesne poškodbe. Škodo so ocenili na 700 tisoč tolarjev. 13. junija ob 02.47 url so policiste obvestili o nesreči na region-alki v Vidrgi. Voznik D.G. iz Kan- dršje zaradi prevelike hitrosti (točen vzrok nesreče še ugotavljajo) z golfom zapeljal s ceste. Vozilo je po več destih metrih bočnega drsenja trčilo v kamnito ograjo nad potokom Kandrščica. Voznika j e vrglo iz vozila, zaradi težkih poškodb glave je umrl na kraju nesreče. Zbral: G.N. Požar v Dolah V zagozdah na Dolah pri Litiji je 12. junija ob 15.15 uri v streho gospodarskega poslopja udarila strela. Poslopje seje vnelo in pogorelo. Škodo ocenjujejo na poldrugi milijon tolaijev. Družinski pretep Zagorske policiste so 12. junija okrog 21. ure obvestilio pretepanju v domu B.D. v Zagorju. Možak je bil vinjen, svojo mater pa je pretepal in grozil vsem ostalim še po prihodu policistov, zato so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve. Jajca letijo 11. junija je ob 8.40 uri zjutraj je F.Z. prijavil na policijsko postajo Trbovlje, da so mu otroci poškodovali peugeot 205. Na streho avtomobila so mu namreč metali jajca, ki so se posušila in zatrdila, tako da bo lastnik moral na novo prebarvati streho in za to odšteti približno 40 tisočakov. Ukradel kolo V stanovanjski blok naCKS 15 v Litiji je 8. junija neznanec vlomil v klet, utrgal ključavnico in odpeljal žensko gorsko kolo. Storilca še iščejo. G.N. Še enkrat o zlatih otročičih V dopisništvu se je oglasil stari oče fanta, ki je bil vmešan v požar na Cesti zmage 18. Povedal je, da je bila verzija dogodka malo drugačna, kot smo zapisali v prejšnji številki Zasavca. V stanovanju je bil le en fantič. Na balkonu je zažgal papirček, ustrašil seje in ga odvrgel čez balkon. Veter je papir zanesel na spodnji balkon, kjer je bilo polno papirja. Pravi, da ni res, da je bil tam zložen material za dopust. Požar so pogasili sosedje, ki so vdrli v stanovanje. Gasilcem ni bilo treba gasiti. Vnuk je takoj obvestil sosede, da gori. Ti so poklicali policijo in gasilce. Uredništvo . .. m ; ■ Sreča v nesreči V torek, 15. junija, je ob 12.30 uri na Cesti 9. avgusta v Zagorio s cea.a zapal|al avtobus ki japolial, Cemšenik. V avtobusu so biti predvsem otroci, ki so se vračal, iz zagorske šote. Pred ovinkom pri trgovini Maximarket v Potosk. vas. je èoferju M.V. s Čemšenika nenadoma postalo slabo, začel jevigujati po cesti. Avtobus je zapeljal levo, odbilo ga je na drugo stran, trčil je v dva parkirana avtomobila pred gozdno upravo (poškodovano je še eno vozilo) in pristal v stanovanjski hiši Farčnikova 35. Zakaj je voznik Izpustil volan, bodo odgovorili zdravniki, vsekakor pa ni vozil pod vplivom alkohola. ........................ Na mesto nesreče je prišel tudi direktor zagorskega integrala Janez Pavšek, ki je za Zasavca dejal: “Vide. sem šoferja, predno je odpeljal avtobus. Verjetno je zaradi vročine prišlo do nenadne slabosti. Dobro je, da je s potn iki vse v redu." In res » otroci so jo razen strahu in kakšne buške odnesli brez večjih poškodb. Skoda pa je po prvih ocenah večja od pol milijona tolarjev. Tekst in foto: P.R. Aufbiks Ji' Danes imamo bolj malo 9 prostora za naše aufbiksar-ije, čeprav ne moremo trditi, da jih ni bilo. ir. Posvojestareševalastare A spore dva Hrastničana. Vse skupaj se je končalo z loncem na glavi. Nista se strigla. T.S. je namreč z loncem udaril Č J. po betici. Ta je prišel vse povedati na PP in policajem še razložil, da ga bo ubil. Enkrat sta sc že srečala pri sodniku, sedaj se bosta verjetno spet. Hrastniško onesnaženo okolje vpliva na fanta. Muči ju pepel, kaj pa drugega. jh Svoje glasilke je 5. juni-A ja ob pol enih preizkušala C.V. z Dola. Krepko v rožicah je vpila, kričala in zmerjala mimoidoče ter se lotila tudi trgovk v trgovini Kmetijske zadruge. Menda je vadila za protestni shod. Trgovke nimajo nič s pepelom, garantiramo. Protesti pa so ostri... a; Pri bloku CKS 7 v Litiji A je nekdo pohodil rože. Ekološko osveščeni P.J. je možaka kar z balkona ročno polil z vodo. Seveda seje vse končalo z vpitjem, zmerjanjem in prerivanjem. Kaj bi šele bilo, če bi ga posul s pepelom. V bifeju pri banki v Liliji je B.J. kar s pepelnikom udaril po glavi T.A. Tudi ko so prišli možje v pia vem, B J. ni prenehal s pretepanjem. Seveda so ga zadržali v hotelu na policijski postaji, dokler ni prišel k sebi. Vidite, kaj dela pepel. Pa čeprav cigaretni v pepelniku... KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/rj/ca MEDEA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. - all star od 1.100 SIT naprej - otr. natikači od 601 SIT naprej -žen. sandali od 2.614 SIT naprej -žen. mokasini od 1.559 SIT naprej NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE: nad 3.000 SIT na DVA QEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. 1^ TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina ^<8*5*££>81 Kisovec. Vsak dan od 700 do 19“, ob sobotah 7“ do 13“ Telefon: 0601/71 827 2« ENKRATNA PRILOŽNOST V TRBOVLJAH VELIKA RAZSTAVNO-PRODAJNA AKCIJA POHIŠTVA V DELAVSKEM DOMU VSE ZA VAŠ DOM SAMO OD 15.-19. JUNIJA PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH IN IZJEMNO UGODNIH POGOJIH NAKUPA: SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVUIVI REGALI, KOSOVNO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO, IZVOZNI PROGRAM MIZ IN STOLOV, DRSNA IN HARMONIKA VRATA, VRTNE GARNITURE, TALNE OBLOGE, SATELITSKE IN SOBNE ANTENE, VIDEO IN TV TEHNIKA, ŽALUZIJE, SVETILA, KUHINJSKA POSODA EMO, PREGRINJALA, PRTI, ZAVESE, VZGLAVNKI, VOLNENE DEKE IN POSTEUNINA. Na akciji sodeljujejo neposredno priznani proizvajalci: GARANT POIzela, UK-POHIŠTVO Kočevje, U Idrija, N0V0LES-B0R Krško, ATRIUM Ljutomer, ZLET in BPT Tržič, PIONIR Novo Mesto, ISKRA-ANTENE Vrhnika, EMO Celje, TVO Škofja vas, SALON PRESTICE Levec in SHOOPING Koper. SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST PRIHRANKA TUDI DO 50%, OB NAKUPU NAŠIH IZDELKOV, V AVLI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE SAMO 00 15-19 Jjunija VSAK DAN OD 9-20 ure, VS0B0T0SAM0 DO 14. ure. VW - AUDI TRBOVLJE doo Veliko je kopij ORIGINAL JE - VOLKSWAGEN GOLF - V JUNIJU 2000 DEM CENEJE" NE ZAMUDITE NAJUGODNEJŠE PONUDBE. ^ x | I NA ZALOGI: A \ I OLFÌ1.4 bencin GOLF 1.9 DIESEL GOLF GL TURBO DIESEL VENTO DIESEL VENTO GL 1.81 PASAT 1.81 TRANSPORTER KOMBI BUS AUDI 80 TDI .... UGODNI KREDITI IN LEASING. Prodaja. 0601/26 525, servis. 0601/21 825 SO ljubljanska Celie - skladišče D-Per 6/1993 ..c Ijubljeutska Banka Zasavje bcnUc d.d. Trbov 5000006276,20 IjubljentUa COBISS o buuld . c IjublfauiikG banki- ni Ljubljanska banka - Banka Zasavje Ul- W&.L1 ljubljanska banka d.d., Trbovlje C ljubljanska banka ::k iil; Da res delamo za varčevalce, dokazujemo s tem, da smo . v ljubljanska banka ZVIŠALI REALNO OBRESTNO MERO i c ljubljanska banlva. , , . . ..c ljubljanska banka za vezane tolarske depozite in uvajamo novo ponudbo: .. c ljubljanska banka VEZANI TOLARSKI DEPOZITI Z . c ljubljanska banka £)j^y/J2jNlO NI JW/7T1LO C banka : C. ljubljanska banka Kmalu tudi lastni dvodelni blagajniški zapisi. : v ljubljanska banka - v ljubljanska banka Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka ki dela z ljudmi * za ljudi. i UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi I I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. | .......................... I Ime In prtlmelf............................... i mesto............................. postila St. ulica...................... telefon............... datum..................... lastnoročni podpis . . . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ■proti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži) IGRA \mmMm iMfia mm