Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeinan veljil: Za celo leto predplafia 15 gkl., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 glcl, za en iiiesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeiiiau veljil: Za celo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. "20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
i (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Naznanila (
če se tiska dvakrat;
Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemiijo. Vrcdnlštvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/^G. nri popoliidnc.
^tev. 13.
V LjulDljani, v sredo 16. januvarija 1884.
Letnils: XII.
Šola iii socijsilizeiii.
m.
Poglejmo o ti stvari naše učne črteže. Ako je kakšno podučevanje zmo/no otroka vzgojevati, tako je gotovo verski poduk. A drugim naukom je odmerjenega toliko, da za verski nauk odleti v nižjih razredih po ena, a v višjih razredih po dve uri na teden. U6eniki verouka bi morali tukaj prave čudeže delati z otroci, kar bi jim radi, djansko ni noben učitelj tak mučenik v svojem poklicu, kakor je verski učenik po modernih šolah
Kdor pa ima škodo, mu ni treba skrbeti še za grajo. Liberalci očitajo katolikom, saj se v naših šolah podučuje v veronauku, a mladina jo tako surova in spridena, ali mar učenje v veronauku ne blaži srca, tako pa vaši učeniki ne znajo poduče-vati. Takih čudežev res ne morejo delati, kakor so jih delali prvi oznanovalci in učeniki Kristusovega nauka; a ne le duhovni, tudi drugi so dolžni svojo dolžnost storiti, kar se tiče vzgoje in poduka, ako drugi tega ne store, učitelja verouka ne podpirajo, ni potem on tisti, ki je kriv spridenja mladine, marveč tisti, ki ga niso podpirali ali nemara še zadr-žavali in mu zapreke stavili. Vemo dobro, da ni povsod tako črno in temno, a to so le izjeme tu in tam, ki pa občnega pravila ne ovračujejo, marveč potrjujejo. Ako hoče ljudska šola res koristiti ljudstvu, mora to staviti v prvo vrsto, kar gre staviti na odlično mesto, šolski poduk mora na to delati, da se mladina krščansko izobrazi, da se privadi bogoljubnemu življenju, pravičnosti, pokorščini, redu in pridnosti, to so lastno.sti, po kterih postaja človek koristen ud človeški družbi. S tem se prav dobro vjcma, da se otrok privadi tistim vednostim in spretnostim, ki so mu koristne v njegovem prihodnjem poklicu in ktere tirjajo spremenjene okoliščine našega ča.sa. Vsak pravi učitelj zna preso-
diti in prevdariti, kako ima uravnati poduk, da bode koristen mladini za vzgojo in poduk, na njegovi osebi zavisi po največ napredek v šoli. On je živa podoba, ki se vtisne mlademu človeku v srce, in je tako sama ob sebi izobraževalna. Tukaj se potrjuje, kako v tesni zvezi sta poduk in vzgoja.
Srečen otrok, ki je hodil v šolo, kjer sta bila vzgoja in poduk izročena krščanskemu učitelju. V življenji bode še le spoznal, kaj mu je šola koristila. Kdor z ljudmi občuje, je že gotovo zapazil, da so med priprostimi seljaki ljudje, ki jasno sodijo, ki se za vse dobro in blago zanimivajo, poleg tega pa tako značaj ni, da se kaj tacega zaman išče pri omikanih. In vendar se ti ljudje niso drugje izobraževali, kakor v domači hiši, pa nemara tudi v vaški šoli, a hiša in šola ste bili krščanski. Kar kdo nima, tega tudi ne more dati, in tedaj je zelo dvomljivo, ali so učitelji, po kopitu moderne pedagogike izobraženi, zmožni, tako vzgojevati mladino, kakor to zahteva družina, občina in država. Ako se vzgo-jajo učitelji brez positivne vere, bodo bolj delovali za socijalizem, kakor proti njemu. Učenost, kolikor se jo tukaj nasrkajo, in občna omika, kolikor se jih tukaj prime, ne more nadomestiti prave versko-uravne vzgoje.
Tudi o tem je govoril grof Belkredi v njegovem slavnoznanem govoru, dne 19. februvarija 1883 v gosposki zbornici. Ta govor smo brali v „Novicah" 1. 1. po več številkah, brali smo to v „Slovencu", a tudi v »Učiteljskem Tovarišu" stran 81, 101, 117, 133, 149, tedaj nočemo še ponavljati tega, marveč povdarjamo še enkrat samo to, da se po učiteljskih izobraževalnicah uče vsega, kar ponuja moderna pedagogika (ali pa tudi toliko pozitivnega krščanstva?) in da so tu učitelji verouka osebe najbolj mučene, a koliko morejo ali smejo vplivati na vzgojo pri mladih ljudeh, ki je vendar njim toliko bolj potrebna, ker bodo prihodnji vzgojitelji ljudstvu! To je vendar vpravanje vredno, da bi ga razpravljali možje.
ki imajo poklic, a tudi dolžnost za to. Ako je to sploh rečeno za vse kraje, koliko bolj velja to pa po tistih deželah, kjer je politično mišljenje mero-dajavno pri umeščevanji učiteljskih služeb, no, ali vsaj bilo.
Profesor Bluntschli krepko govori zoper prenapeto zahtevanje do učiteljev, rekoč: „Učenike pre-obladajo po seminiščih z učenosti, kterih ne morejo rabiti v ljudski šoli. Učeniki mislijo potem, da so že učeni, hrepene po učenosti, ktera ne spada v ljudsko šolo. Mnogo učiteljev postane zarad tega nezadovoljnih, ker mislijo, da so namenjeni za kaj boljšega, a vendar morajo ostati zmirom v svojem nizkem stanu, ki pa je vendar vreden vse časti in spoštovanja, občina in država jim nikoli ne more vstreči. Skušnja nas uči, da je po raznih državah mnogo učiteljev novega ustroja, ki so sovražni Cerkvi in državi in misli o revoluciji širijo med nižje ljudstvo". To poslednje sicer v Avstriji sploh ne velja, vendar pa smo zapazili, da so odsihmal, ko je vlada pri šolstvu postala nekako bolj konservativna, liberalni učitelji začeli zobe kazati vladi. To sicer nima posebne pomembe, ker ima vlada učiteljstvo popolnoma v svoji oblasti, a škodo in razprtijo delati nihče, tudi ljudski učitelj ni preslab. Da so libe-raluo-nemški učitelji najhujši zoperniki narodnih učiteljev, videlo se je 1. 1. pri zborovanji štajarske učiteljske zveze v Mariboru. Kar se pa prvega tiče, je obče znano, da je večina modernih učiteljev v liberalnem taboru, saj veče psovke med učitelji ni, ako se mu reče, da je mežnar-učitelj iz „Gloeken-strickperiode", v tem je potem že dokazano, da tak učitelj ni sposoben za novo šolo. Ako bode vlada hotela vzgojiti učiteljstvo, ktero bode krščansko mislilo, treba bode prestrojiti učiteljska izobraževališča, pri korenu se mora začeti reformovati, tu in tam za silo nekaj zakrpati pomaga malo in stvari ne bode zboljšalo.
Da ostanemo pri svojem izreku: vsega ne more
LISTEK.
„Jezičnik" XXI. leto.
Spisal J. Marn.
Mislili smo do sedaj, da se profesor jMarn zato tako piše, ker je „maren" == „marljiv". Gotovo je maren; to kaže 21. tečaj „.Jezičnika" in še — marsikaj druzega. „Jezičnik" letošnji kaže pa tudi, da se izpeljuje g. prof. priimek tudi lahko od tod, ker je, kakor bi rekel Juri Kobila, prinesel „en dober glas in maryn". Dober „mar)'n"? Saj to je „evan-gelij"; tedaj je Marn-„Jezičnik" — evangelist! Kaj hočete imeti lepše ime! Škoda le, da novi evangelist Truberjev fovš evangelij uči, škoda, da jo Marn o 4001etnici Lutrovi postal — „lutriš"!? V mezincu ima vse „lutriš" ljudi in reči iz XVI. veka,
kakor kak predikant tiste dobe, ali kak--denimo
profesor slovenske literature v našem času. Pa kaj! ne le Trubarja in vse švabsko-slovenske protestan-tovske trobce „zlatega" (!) onega veka našega slovstva poznii, temuč celo tudi učenega Elze-a učene spise navaja, pa ne. da bi se poprej prekrižal. To je že vendar preveč! Lepo je ime iMarn, da le no bi bil zašel v čudno tovaršijo Trubarja, Krella, Dalmatina, Bohoriča in med bogove minorum gentium
one dobe! Že sem ga mislil jaz sam pri sebi izobčiti iz učenjaške republike, ko naletim na strani 23. „Jezičiiika" na mogočnega Tomaža Hrena. No, tu se me jo duša spet prijela, ter sem g. Marna v srcu pomilostil in to tem rajši, ko sem dalje videl, da obdeluje tudi Matijo Kasteleca, Valvazorja in mojega starega ljubljenca, krepkega „Mordkapuci-narja" Janeza Krstnika od sv. Križa. (Tega pridigarja „Promptuari(ifm" je bila zraven evangeljskih bukev prva knjiga slovenska, po kteri sem se jaz kot dijak slovenščine učil. Mikali so me v njej krasni latinski citati in govorniška pisava prav po Oicero-novih sekiricah. To le memogrede.) Kakor „Jezič-nik" protestantovskim matadorjem dodaja 15 manjših piscev, tako spremlja šest glavnih katoliških pisateljev 13 nižih. Soince in dež sta torej enako in pravično razdeljena, in nikdo ne bo smel reči, da sem jaz „Jezičnika" pristransko le zato pomilostil, ker ga jo (kakor piše Klze o Hrenu) „Ehrgeiz und Eenegaten-eifer" „tribar', protestantovsko literaturo 16. veka uničiti ali — recimo — iz šol iztrebiti. Toda — pustimo šalo, če prav je zdaj pust, saj moj Joannes a S. Cruce piše, da „ta zapuvid, katira je v Posti, je tudi ob Pusti". (,.Jezičn.« pag. 50). Bodimo torej resni in povejmo, kaj nam je stari „Jezičnik" leta 1883 nabral. Da obdeluje XVI. in XVII. vek naše literature, je čitatelj žo uganil; imenujejo „Knjiga slovenska v dobah IG. in 17. veka." Po krat-
kem životopisu dotičnega pisatelja našteva profesor Maru knjige njegove, potem vzgledov toliko, da se na vse strani lahko spozna beseda, pisava, pisatelj in vse, kar zadeva njega in dobo njegovo. Iz pri-dejanih zgledov se vidi, kako so nam od severozahoda slovenščino pačili, kako lepo pa pisali na jiigo-vzhodn.
Če tudi Hrvatje oporekajo, so Kajkovci vendar le Slovenci in, ko bi Gaj ne bil obrnil je na stokav-ščino, ko bi po kajkovščini preteklih stoletji tudi v sedanjem jo bili olikovali, bili bi mi s Hrvati žo jedini. A zdaj smo trije: Slovenec, Hrvat in Srb! In ostanemo tudi. Človeka jezi, ko vidi, kako malo se Hrvatje brigajo za Slovence! To premišljevanje podaja se iz Habdeliča, Petretiča in nekih drugih pisateljev, ki jih „Jezičnik" od strani 45—56 obrav-nuje. H koncu podaja „Jezičnik" natančen prevod predgovora v Ad. Bohoričevih „Arcticae Horulae", kteri obsega 9 strani in je jako niikaven. Kakor g. prof. Marn zadnji svoj slovstveni letopis končava s »predgovorom" — tako naj tudi jaz ta svoj površni popis končam s posnetki iz „Jezičnikovega" predgovora, ki 10. in 17. vek slovenske literature — protestaiitovsko in katoliško dobo — najbolje pojas-nuje. „0j, kakor junak" — piše Jlarn — ,,je Hren proti Truberju, kakor povestničar Valvazor proti Megiserju, koliki dobrotnik prostemu ljudstvu Ka-stelec nasproti Dalmatinu, kakor besednik Habdelič
šola popiariti, a veliko slabega lahko zatrosl. Dokler bode katoližko ljudstvo udano duhovnikom in njih nauke poslušalo, ter ostalo verno, žola o tem ne bode odločevala, ker posledujifi ima tukaj več ljudi besedo, ne le jeden sam. Toliko bolj jo pa potrebno, da se pravi pojem o šoli med ljudstvom širi, da se kaže, koliko koristi, koliko pa tudi more škodovati šola.
Od šolo namreč nekteri preveč, drugi pa premalo pričakujejo, šoli bode le na koristi, ako se pravi pojem o nji med ljudstvom širi, in da se učiteljem kaže, kaj jih povzdiguje, kaj pa znižuje pred ljudstvom in kakšen važen nalog je izročen šoli ravno v današnjih časih. — Šola pa more izvršiti svojo vzvišeno nalogo le takrat, ako je v tesni zvezi s Cerkvijo, ako jo ona podpira z močjo in veljavo, ktero ima katoliška cerkev po božji naredbi na tem svetu. Moderna šola, ktero vodi liberalizem, ne more odpraviti sedanjega zlega, ne more se proti-staviti socijalizmu, ker hoče ločiti Cerkev od šole in stavlja namesto krščanske vzgoje humanno (poljudno) omiko. Neogibljivo je tedaj potrebno, da država pri svojih napravah spoštuje in zaupa Cerkvi in ji v šoli prepušča tisti prostor, kterega je začetnik krščanstva nakazal učiteljici narodov. — V imenu omike se odpravlja krščanstvo iz sveta, a kam bi prišlo vse razumništvo, kam bi prišla vsa omika, ako bi prenehalo sijati svetlo solnce krščanstva, kajti pod njegovo jasno lučjo se sprehajajo tudi tisti, kteri taje njega dobrotljiv upliv na človeško družbo.
Francija.
Pomilovanja je vredna vsaka država, če jo vodijo možje, ki niso kos niti navadnim nalogam vsakdanjega življenja. In taka se godi že več let francoskemu narodu. Ker nam je iz mnogih razlogov eden najbolj simpatičnih evropskih narodov, zato ga zelo obžalujemo. Gl?.vna naloga in skrb sedanjim gospodom na ministerskih stolih je ta, da se obdrže na konji, ter kolikor dolgo mogoče uživajo dobrote svojih služeb. S tem je označeno ministerstvo Perry-jevo in vsa stranka, na ktero se opera. Veliki so v besedi, kakor njih vzgled „veliki patrijot", toda majhni v dejanji, ki bi koristilo državi.
Vzgojo in prostost je Ferry povdarjal v svojem govoru Eouenu, s tem hoče osrečiti svoj narod. Da v resnici, kaj je boljšega za družino in državo, kakor dobra vzgoja in zlata, pametno uporabljena prostost? Toda poglejmo, kakšno si misli vzgojo sedanje francosko ministerstvo.
Culi so se že večkrat predlogi v zbornici poslancev, da bi se država ločila od cerkve. Ker pa možje morajo še vedno računati z verskim čutom krščanskega ljudstva, so khci potihnili, in izvolih si so drugo, sicer daljo, a po njih mnenji vendar gotovo pot.
Brezverska šola vzgoji brezversko ljudstvo, in država se mora na ta način ločiti od cerkve, tako si misli Ferry in njegovi tovariši. Brezverske šolske postave so sicer še le od 28. marca 1882 v veljavi, toda po mestih se je skrbelo že poprej za brezversko šolo.
mimo Bohoriča, kako govornik Janez Križski nasproti Krellu" itd.!
In na drugem mestu pravi: „Ees je od ondod (od protestantovske strani) došla nam tedaj knjiga novoslovenska, toda iz kalnega vira v tujem duhu, v malovredni obliki in po tem takem prvo olikovanje našega ljudstva ni bilo naravno, ne v zmislu narodnem, kar je storilo, da je takrat pričeto kvarjenje našega jezika po besedi in knjigi plodilo se do Vodnika!" Kaj? Do Vodnika? — Do današnjega dne — trdim jaz.
.Jaz sam sem še slišal pridigati „o purgarjih nebeškega kraljestva" in da „človek ni lebna žiher". Bog ne zapiši tega za greh „lutriš-šprahferderbarjem" ! Ne, da bi nam bili ljudski jezik, ki je bil ta čas gotovo povsod še bolj čist in krepak, ko zdaj, natančno zapisali, belili in solili so ga s svojo švab-ščino! Tudi v tem slednjič se mora vsakdo vjemati z „.Iezičnikovim" predgovorom, da, „kakor se dandanes iz pravih in prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina reformacijske dobe,... tako naj že tudi v književni posije nam ljuba resnica". In tej resnici na ljubo so jo prof. M arn, kakor uže toliko let, tudi letos spet marljivo potrudil. Hvala mu!	X.
V tem oziru se je posebno odlikoval Pariz. Tukaj so katoličani izdaU za svoje lastno šole blizo 9 milijonov v treh letih, ker niso hoteli pošiljati svojih otrok v brezverske državne šole. Take privatne šole obiskuje okoli 50.000 otrok, a vendar je število otrok na državnih šolah še večje. Cerkev in njene družbe sicer skrbe, da se ti otroci vsaj ob nedeljah in prostih dneh podučujejb v krščanskem nauku, pa poduk je večinoma brezuspešen. V državnih šolah namreč se otroci tako popačijo, da so že popolni bogatajci, brez vsacega verskega čuta. Večina se ne more pustiti k prvemu sv. obhajilu. Širi se novo poganstvo, ki žuga biti hujše od starega.
Vzreja se v sedanji mladini revolucijonarska armada, ki morda glede gi-dobije ne bo zaostala za ono prve revolucije. In to je mogoče, da, gotovo, če namreč ljudstvo ne poznd nobene božje avtoritete, nobenega strahu pred večno kaznijo, klanja se tudi državni oblasti le tako dolgo, dokler ga more strahovati. Ko pa vlada omaga in sila več ne zadostuje, prične se nemir in nesreča. Učeni celo se vadijo v orožji, in pariški mestni zbor je sklenil, otrokom državnih šol kupiti orožje in uniformo. Armada „komune" toraj vidoma raste.
In taka je tudi s prostostjo, ki jo je Ferry samozavestno povdarjal. Posebno vstrajna je francoska vlada v tem, da zatira cerkev. Nova občinska postava daje občinam pravico, da smejo cerkvi odvzeti vsa poslopja in posestva, ki so jih bile dale cerkvi v porabo. Doklade za cerkvene potrebe so dolžne občine le v tem slučaji plačevati, če cerkveni dohodki ne zadostujejo.
Eazvidno pa je, da občinam ne bo težko, ubraniti se postavnim dolžnostim. Nasproti pa dobi občina neomejeno oblast do cerkvenega premoženja. „Maire" dobi ključe od cerkve in zvonika. Vrh tega postanejo pogrebi monopol občine. In ko je škof Freppel pri obravnavi onih postav zagovarjal prostost družine, da bi ta smela si izvoliti ali cerkveni ali občinski pogreb, odgovoril mu je poročevalec Delaporte: „Če pustimo veljati to prostost, bi namena postave ne dosegli, in postava bi bila nepotrebna." Na pogrebnih orodjih sme biti kako versko znamenje, n. pr. križ, le če se plača dvojna taksa.
Pavel Bert ima toraj gotovo prav, ko imenuje sovraštvo do cerkve in krščanstva kot pravo znamenje in vez republikancev. 22. novembra je JjO-ki-oy pri presojevanji državnega gospodarstva stavil nasvet, naj se država loči od cerkve, to je, da bi se cerkvi odvzeli dohodki in posestva. Na to mu Ferry odgovori: „Dovolj vzroka imam verjeti, da večina dežele za sedaj še noče take ločitve."
Že prej se je bila nadškofom in škofom plača znižala od 20.000 in 15.000 fr. na 15.000 in 10.000 tr., kakor je bilo 1. 1801. Sedaj pa so črtali nadškofu pariškemu 30.000 in nadškofu algirskemu 5000 fr,, po kolikor sta namreč več dobivala kakor 15.000 fr. Predlog pa, da bi se pri plači župnikov črtalo dva milijona fr., ni bil sprejet. Republikanci vendar še sprevidijo, da morajo računati z verskim prepričanjem svojih volilcev.
Glede prostosti je sploh sedanja ljudovlada sla-beja, kakor centralizacija pod Napoleoni. Tako so učitelji postali popolno odvisni od vlade. Celo prodajalci tobaka morajo biti vladni privrženci. Prosta volilna pravica je le na papirji, vlada pa že najde sredstva, da upliva na volitve.
Ministerstvo Ferry-jevo je znalo celo armado pridobiti za politično službo. Dalje je postava o preustroji sodnijskega stanu dovršena, in na podlagi te postave je bilo odstavljenih 614 sodnikov, ker so se kazali preveč neodvisne. Na njih mesto so prišli privrženci vlade in poslancev.
Je li Francija glede denarstvenega stanja sreč-neja od druzih držav. Tega vsaj pisatelj teh vrstic za gotovo ne more reči, a po listih mu je znano, da so republikanci od 1. 1877 več izdali nad 4000 milijonov fr., kakor prejeli, in tako nameravajo tudi za prihodnje leto izposoditi si 350 milijonov. Srečna Francija! Dil, srečna bi bila, to mora priznati vsak, ko bi jo vodili bolj zmožni možje. Da pa ti možje ne znajo vladati, razvidno je tudi iz tega, da trgovina propada in da nekdaj mogočna Francija nema sedaj nobenega odkritosrčnega prijatelja v Evropi. In zaradi tega mora voljno trpeti, ko ji Anglija povsod nasprotuje. O tem se čitatelj lahko poduči v tongkinški zadevi.	H-t-h-r.
M sega li po slamnati bilki?
Ogerskemu državnemu zboru je bila predložena postava o zakonu med judi in kristjani, in minister-ski predsednik Tisza jo je v odseku zagovarjal z vso gorečnostjo, češ, samo s lem se bode odpravilo protizidarstvo in si Ogerska zbrisala madež o ne-strpljivosti do drugovercev, posebno judov. Zgodilo se bode gotovo ravno nasprotno, da bode narod še razdražen nad temi svojimi sesavkami, ki samo jedo, pa ne delajo, zapazivši, da jih jemlje v varstvo tudi postava. In kaj bode takim zakonom posledica? Gnjila človeška družba. Jud in kristjan sta si nasprotna, odkar obstoji krščanstvo, in tako nasprotje (ako sta oba verna) naj se veže skupaj v najtesnejšo dosmrtno zvezo v zakon! Kremen ob kremen iskra, v takem zakonu razpor, ki je propad hiše in družine, ako nobeden ne odjenja. Ako se zgodi poslednje, postaneta oba malomarna ali vsaj jeden. V obeh slučajih bode še bolj zginjal krščanski duh, tisti močni kit, ki je človeško družbo tako dolgo obdržal srečno, ki zdaj hiti iz prepada v prepad; podkopavala se bode, potem ko se je šola vzela iz rok krščanstvu, poslednja trdna podlaga človeški družbi, to je srečna družina. Da bodo judje pri tem dobro obstali, je jasno, kajti še le ko je krščanstvo izginilo iz življenja, so se jeli judje širiti toliko, da je prišlo do protižidovskega rogoviljenja. Bode li s takim zdravilom Tisza odpravil in ozdravil proti-židovstvo (Antisemitisem)?
Jude peče, da so tako rekoč narod med narodom, narod brez tempeljna in brez kralja, radi bi se amalgamirali s človeško družbo evropsko,, ali prav za prav radi bi pojudili ali vsaj poneverili, kar je še krščanskega, in ravno po zakonu zgoraj omenjenem se bode zgodilo, da bodo krščanskih mater ali očetov otroci postajali judje, ker odrašenim ni dovoljeno tudi na Ogerskem ne prestopati k judovski veri, ker se ona tamkaj samo trpi, pa nikakor ni s krščanstvom še postavno enakopravna. Tako se bode črv, ki je dolgo glodal na zdravem družinskem telesu zarinil do osrčja skozi duri krščansko-judovskega zakona.
Tisza je Kalvinec, če mu ni mar za krščansko veroizpovedanje, bi vendar raz svoje visoko stališče moral videti, kam je Ogerska došla po judih. Pa kaj to njega briga, vsem liberalnim oblastnikom je prvo njih častno mesto in njih mošnja, potem pridejo sorodniki, dalje drugi privrženci in potem zadej še le država, tega so nas davno že priučili gospodje enake baže to stran Litave, nam jasno kažejo še danes v Franciji in morebiti tudi še kje drugje po Evropi.
Pa v kakšni zvezi je to z judovsko-krščanskim zakonom? Kdo se ne spominja žalostne pravde proti judom v Tiszla-Eslaru, ko se je jelo kazati, da bi utegnili biti obsojeni nekteri judje, kako naglo so jeli padati ogerski državni papirji, kar nam je odprlo žalosten pogled, da je Ogerska v denarnih zadevah popolnoma v rokah judovskih, kakor Francija Eothschildovih. Judje imajo toraj v svoji moči hudo protipezo, ako se jim ne ustreza, in ni li ravno ta Ahillejeva peta gosp. Tisze, ni gori omenjeni judovsko-krščanski zakon slamnata bilka, po kteri še posega ogerska liberalna vlada, da se ne vtopi, in da tako globoko v srce človeški družbi poriva meč o času, ko se vsi evropski državniki prizadevajo, podučeni po britki skušnji, ozdraviti in zdravo ohraniti družinsko življenje?
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. januvarija.
Notranje dežele.
J))'xavni r^bor se prične 22. t. m. Hohen-wartov klub ima zarad tega že 21. t. m. zvečer ob 6. uri sejo, h kteri so povabljeni vsi udje. Ker je ta seja zarad "^Vurmbrandovega predloga in zarad pisarenja o zadržanji dvornega svetovalca Lienbacherja in njegovih dveh solnograških tovarišev jako važna, želi g. načelnik, da bi se tega zborovanja vdeležili kolikor mogoče vsi udje imenovanega kluba, h kte-remu pripadajo tudi vsi naši slovenski poslanci. Sicer pa menimo, da so solnograški poslanci glede Wurm-brandovega predloga ne bodo ločili od druge večine državnega zbora. V tem prepričanji nas potrjuje vest, da g. Lienbacher snuje nekako agrarsko ali poljedeljsko zadrugo, h kteri bi mogel pristopiti vsak poslanec, ki jo ud kakega kluba. Taka zadruga so je bila že precej prva leta osnovala v Hohenwartovem klubn, pa je naposled svojo prvo marljivost zopet
opustila; ali bo g. Llenbachor bolj sreSen? Marljivemu možu se toži, da je osamljen, odkar je izstopil najprej iz Hohenwartovega in potem iz Liechten-steinovega kluba in išče z osnovo imenovane zadruge primernega vpliva in delovanja. Dozdeva se nam pa, da ne bo več opravil, kakor prej omenjena agrarska zadruga Hohenwartovega kluba, in da bi splošnjemu političnemu stanju veliko več koristil, ko bi se s svojima tovarišema poprijel zopet kterega že obstoječih klubov, bodisi Liecbtensteinovega, bodisi Hohen--vvartovega, ktera ga bosta prav rada podpirala pri vseh agrarskih vprašanjih, ne da bi bilo za nju treba posebnega agrarska kluba.
V	hrvaškem deželnem zboru je bil na 14. dan t. m. zopet vihar. Starčeviča so narodnjaki s predlogom, kterega je poslanec Loučarič stavil, da naj se Starčevič in pristaši Tuskan, Pilepič, Kuta-sovič, Pisačič in Barčič zaradi neolikanega vedenja izključijo iz zbornice, tako razkačili, da je besen med-nje zakričal: „Goljufil" na kar ga je predsednik javno grajal. Vhode obstopilo je orožništvo. Na galeriji danes ni bilo mnogo poslušalcev.
F hrvaSkem deželnem shoru imeli so 14. t. m. tajno sejo, v kteri je propadel predlog, da bi se Starčevičevi ki-ičači izključiU iz zbornice. Arnold je predlagal načrt adrese na presvitlega cesarja, v kteri se povdarja priznana udanost in zvestoba hrvaškega naroda do prestola in v kteri se pritožujejo čez samovoljnost skupne vlade, ki je žalila ustavo po imenovanji in nastavi kraljevega komisarja. Hrvaški deželni zbor smatra za svojo sveto dolžnost, da odpošlje regnikolarno deputacijo, ktera naj na to dela, da se v bodočnosti enako žalenje ustave za vedno odpravi.
Knez Peter Karadjordjeviii je prišel s knjeginjo Zorko iz Črne gore v Temešvar obiskat svojega očeta, ki ondi prebiva, in bo neki do spomladi pri njem ostal.
V	Szegedinu gradili bodo dve vojašnici. Prva bode za častništvo, druga za vojaštvo in je v ta namen minister baron Orczy predlagal načrt postave, da naj se dotična za zgradbo odločena svota poviša na 564.000 goldinarjev. Načrt postave se je izročil finančnemu odseku.
Vnanje države.
iVa Bolgarskem sta se odpovedala službi ministra Načevič in dr. Stojlov. Na njuno mesto prideta: Pomjanov, ki se bo vsedel na stol pravosodnega ministra, in Sarafov, ki bo prevzel finančni posel. Oba sta se šolala v Avstriji.
LaSki časniki poročajo, da je k grobu Viktor Emanuela priromalo blizo šest tisuč ljudi.
Berolin, I>%inaj in Petrograd. Euski državnik Giers dvignil se je po osobnem povabili našega cesarja na Dunaj, kjer bode dva dni ostal. Nekako ravno leto dni bo minulo, odkar se je Giers poslednjikrat v naši prestolici mudil in nasledki so se še le sedaj odločno pokazali. Eazmere na Balkanu so se med obema pokroviteljskima državama vsled tega toliko in tako na bolje obrnile, da se Avstrija nič več s skrbnim očesom ne ozira, kako Eusija Bolgarom gode. Eusija je pa zopet od druge strani Srbom z leskovko požugala, naj ne kalijo dalje Avstrijancem vode po Bosni in Hercegovini. Tako so toraj prijateljske razmere med Avstrijo in Eusijo bolj utrjene, kakor so bile poprej in tudi one med Avstrijo in Nemčijo so niso ničesar ohladile. Ker so si tri najmogočneje države v Evropi prijazno roke podale, sme se trdno upati, da se mir ohrani. Mi druzega nimamo pristaviti, kakor, Bog blagoslovi zvezo v korist narodov, ki po teh deželah prebivajo.
„Tribiine" prinaša po „Times" posneto vest, da so Sudaikovine morilce v JPetrogradu že zasačili. Povod k temu pridobitku dal je gostilničar neke gostilne, kamor izvoščeki zahajajo, pripoveda-joč, kar mu je bilo o umoru znanega. Kar se oglasi mlad izvošček, rekoč: „Dva morilcev sem jaz videl na svoje oči. Ne daleč od tiste hiše stal sem se svojim vozom in videl, ko sta dva moža iz nje prihitela in po ulici tekla. Pozivala sta me, naj ju peljem na Nikolajev kolodvor, naposled poslužila sta se pa Zeodorjeve droške, ki je poleg moje stala". Policija je o tem pogovoru kmalo zvedela in tudi Zeodorja niso Bog ve kako dolgo iskali. Ta jim jo povedal, da jo res dva moža peljal na Nikolajev kolodvor, kjer sta izstopila in eno uro v poslopji čakala. On sam^ pa, da je čakal tudi, misle, kakega gosta dobiti. Čez eno uro tista dva zopet prideta in izvoščeka zahtevata. Zeodor se jima ponudi ter ju res pelje v neko veliko hišo v ulicah Jtalijan-skaja", kjer sta ostala. Eedarji so šli tjekaj in so h krati vse pobrali. Nečak Sudejkinov, ki je bil z njim vred napaden, pa ne bo nič več pri pravi pameti; tako so ga bili zdelali, da so mu šestindvajset košic iz glavo vzeli.
V	petek zborovali so v Paristi privrženci cesarskega princa Viktorja ter so sklenili sinu irinca Jerome Napoleona javiti, da ne poznajo ni-kakega druzega za cesarja, kakor njega. Pavei Oas-sagnac povdarjal je v daljšem govoru, da njemu in njegovi stranki ni potreba ,,pretendenta za pečjo", temveč on potrebuje princa, ki se bo za svoj prestol tudi na ulici potegnil, ako bodo potreba. Njegov pretendent se ne sme vstrašiti ne hamških ječ, ne dvanajstih svinčenk, ki so svoje dni prsi kralja Murata predrle. Sploh imajo pa v poslednjem času banapartisti mnogo več poguma za javne demostra-cije, kakor pa rojalisti (kraljevci). Poslednje je že
skoraj sama demonstracija, ktero so nedavno bona-partisti grofu Parižkemu na lyonskem kolodvoru napravili, popolnoma poparila in so rojalistični časniki cel dogodek zamolčati hoteli, toda s toliko večjim vriščem polastili so se ga pa bonapartistični listi in ga po svoje s pavovim perjem našopirili.
F Tonkingu prodirajo Francozi od dne do dne. Prvega in druzega januvarija ponoči napadli so pomorski roparji Majudink, pa niso nič druzega dosegli, kakor nekaj mrtvih, hudoranjenih so pobeg-nivši ondi popustili. Četrtega januvarija napadli so Francozi Batang pri Hanoji, in so sovražnika premagali. Kitajski vojaki gredo menda Bakningu na pomoč iz dežele Kvangse.
Chartum v Sudiinu je vedno v veči nevarnosti. Ustaši približaU so se že do Helnana pri Ohartumu, kjer so plenili, morili in požigali. Egiptovska vlada se je posvetovala, kaj naj bi se zgodilo za slučaj, ko bi se Sudan vendar le ne prepustil svoji osodi. Sklenili so, da odpošljejo bivšega sultana v Kordofanu in Darfaru, z imenom Fabija, Ohartumu na pomoč. S poglavarji več manjših rodov na pokrajinah Suakim-Berbir sklenila se je prijateljska zveza, po kteri mislijo cesto iz Suakima v v Berbir za javno varnost in promet ohraniti.
Sudana se vse brani. Se celo Turčija je povabilo Angležev, naj Sudan zasede, ker je že poprej nekdaj bil v njeni oblasti, odločno odbila, in pravi, da je treba še počakti, da se bo videlo, kako se bode stvar ondi razvila. Pravi vzrok je pa to, ker so se v poslednjem času dobre razmere med Turčijo in Angleško nekoliko ohladile in ji Turčija več toliko ne zaupa, kakor ji je poprej zaupala. Turčija bo svojo vojsko le ob zadnjem arabskem nabrežji pomnožila, da bi Mahdiju pot v Mekko in Djedah zaprla, ako bi ravno tjekaj silil.
Izvirni dopisi.
Iz ribniškega okraja, 14. januvarija. {Naši Ico-vaci) še sedaj nimajo miru. Že v drugo morajo plačati kazen, ker konje kujejo, ne da bi bili za to izprašani. Kovači se temu izpraševanju ne ustavljajo, ali gledalo naj bi se vendar le na to, da bi se jim dala laglja prilika, pokazati svojo zmožnost v pod-kovanji konj, kakor pa, da bi morali hoditi v Ljubljano k podkovski šoli. Glavna škoda pa ne zadeva kovačev, ki si z drugim kovanjem nekaj prislužijo, ampak posestnike, ki po takem ravnanji skoraj ne bodo več mogli kovati svojih konj. Zato se nam zdi primerno, da naj bi vse občine poslale pritožbo do C. kr. deželne vlade v Ljubljani s prošnjo, da naj jo predlaga slavnemu c. kr. ministerstvu, ktero se bode po izjavi g. kupčijskega ministra barona Pino-ta gotovo oziralo na opravičene želje kovačev in konjerejcev, ter to zoperno reč skoraj spravilo v red.
Z Notranjskega, 15. januarja. Znano Vam je, da je deželni odbor poslal vsem župnikom poziv z nekterimi vprašanji: od kod prihaja dandanašnji propad kmetijstva in kako temu v okom priti? No, tu je zdaj lepa prilika, svojo luč in svojo modrost svetiti dati pred deželnim odborom, kteri bo potem po najboljših nasvetih si prizadeval potrebno ukreniti, da se še veči propad kmetijstva zabranuje. Jaz mislim, da bi ne bilo napačno, ko bi se marsikaj (vse skoraj ne gre) očitno obravnavalo. Včasih da kratek stavek povod novim, izvrstnim mislim in ravno tako iz tega izvirajočim nasvetom. Danes bi jaz le na malenkost opomnil (kakor se nekterim vidi), ki pa ima grozne nasledke, tedaj tudi ni malenkost. In to je brezvestno zadržanje krčmarjev sploh. V takih jamah zapravlja slovensko ljudstvo denar, posestvo, dušo in telo. Zato pozor na-nje!
Glejte, komu se da krčmarska pravica; naj ne bode to prosta obrtnija, za ktero je dovolj se le oglasiti, da se pravica takoj tudi dobi. Vsaj dve tretjini sedanjih naj se zatare, na tretjo tretjino pa ojstro pazi, ter nadzoruje, kdo ima pravico točiti. Kaki je mož, kaka njegova zanesljivost itd., da ne bode ravno on zapeljavec k sebi vabil ter jim po-tuho dajal. Mnogo, mnogo bi imel o tem reči, pa — naj pomisli vsaki sam pri sebi. Tu sem gotovo spadajo tudi premehki ali brezvestni župani. Sem ter tje so vse spregleduje, vso dovoljuje, k vsemu molči, mnogokrat celo med službo božjo. Naj bi se poprašale, kakor nekdaj, merodajne osebe, predno se komu pravica krčmariti podeh. Naj bi se gledalo na strogo potrebo krčme in še pri vsem tem naj bi se ojstro nadzorvale. Marsiktere pravice naj bi si. pa gosposka pridrževala. Ees je samostojnost srenjska lepa reč, znabiti v posebnih razmerah potrebna reč, a pri nas je še nesreče. Veče pravice, ko ima župan in srenja v nazorovanji krčem, slabši bode. Malokteri župan stori tu svojo dolžnost, pa naravnost povemo.
malokteremu županu jo tudi mogoče svoje dolžnosti o tej reči zvesto spolnovati. Nekaj se mora bati zamere, nekaj ne more izvrševati, kar za potrebno spozna, pa mnogokrat se mu je tudi kaj druzega bati — saj vsaki ve, kaj brezvestni pijanci znajo.
Naj bi se toraj dale žandarmeriji veče pravice, s tem bi se razširil tudi delokrog. Žandarmeriji se ni bati niti zamere, niti požara in še marsikaj druzega ne, kar ovira župana. Neodvisna žandarme-rija bi zamogla veliko dobrega storiti. Kaj pa, da so tudi nasprotni pomisliki in nam niso neznani, a sila kola lomi — po razmerah in okoliščinah se marsikaj spreminja.
Domače novice.
(Ohčni zbor Imetijskc druihe kranjske) bo 30. t. m. Vohti mu bo 2 odbornika za centralni odbor in društvenega tajnika. Drugi dnevni red priobčimo jutri.
(Pri deželnem jpredsednikn laronu JVinklerji) je bil 14. t. m. obed, povabljenih je bilo nekaj deželnih postancev, više duhovščine in vojaških dostojanstvenikov. Eazgovarjanje bilo je neki prav vljudno in prijazno.
{Dvorni svetovalec grof Budolf Korinsky), kranjske deželne vlade svetnik, je bil 14. t. m. sprejet pri cesarji.
{Za oskrbnika v ])osilni delalnici) je imenovan gosp. Poljanec.
{Včerajšnjo „Poslanico^) dr. K. vit. Bleiweisa-Trsteniškega in prof. Šukljeja v našem listu odobru-jejo tudi današnje „Novice" in to iz vzrokov v „Po-slanici" navedenih.
{Splašen konj) pridirjal je danes zjutraj okoli polu devetih na mestni trg pred rotovžem ter je zadel neko žensko, doma menda iz Hrušice, tako hudo, da je zgubila zavednost, in so tekli po duhovna, da bi jo dejal v sv. olje. Prenesli so jo v neko sobo na rotovžu, kjer so jo močili in drgnili, ter jo kmali spravili v zavest, da je začela govoriti. Tudi so nemudoma poslali po zdravnika. Konj, ki se je na mestnem trgu sam ustavil, so je neki splašil za gradom, kjer se je voz tako nesrečno prevrnil, da sta se na njem sedeča mož in žena hudo poškodovala.
{Pogreb gospe Baumgartnerjeve), pohčerjenke gospe Trpinčeve, bil je včeraj popoludne jako sijajen, vdeležilo se ga je obilo ljudstva, pa tudi najviše gospode. Vencev je bilo toliko število, da so se peljali na vozu pred rakvijo, kar je menda nova, po Dunaji posneta šega.
{Pekovski učenec Gregor Purger), o kterem smo pred mesecem dni poročah, da ga je pekovski pomočnik z veslico po glavi tako vdaril, da je bil v bolnišnico prenešen, umrl je včeraj zjutraj v bolnišnici vsled prizadete rane.
{Vstrelil) se je sinoči po 6. uri pri „Slonu" na dunajski cesti v sobi št. 17 gosp. Emil Hribar, posestnik in nadporočnik deželnih brambovcev, skozi srce. V sobi na mizi našlo se je več pisem, ktera je nesrečnež še poprej sam pisal. Govori se, da se je zaradi neozdravljive rane, ktero je imel na nogi. vsmrtil.
{Razpisi učiteljskih služb na Kranjskem.) Na enorazrednici v Jesenicah s 400 gold. letne plače in s stanovanjem. — Na dvorazrednici na Čateži služba IL učitelja s 400 gold. letne plače. Prošnje do konca tega meseca na okrajni šolski svet v Krškem.
Razne reci.
—	Vojska zoper trtno uš. Na Bizeljskem, v okraji Brežice, kjer gospoduje pogubonosna trto-skazka, je, kakor se nam poroča, vlada v najem vzela nekoliko zemljišča, da v pokončanih vinogradih sama poskusi zasajati trto, kakoršno omenjeni mrčes prezira in raste v Ameriki. V ta namen sta nastavljena dva nadzorovatelja, ki bodeta oskrbovala delo pod vodstvom gospoda Hanzelja. Eazumeva se samo ob sebi, da sta nadzornika oba Slovenca; eden jo doma od sv. Petra pod sv. gorami, drugi pa iz Ponikve ob železnici. Opravila se bodeta lotila še tekom tega meseca.
—	Program predp ustnih veselic narodne čitalnice v Metliki 1. 1884. 20. jan. tombola, petje in ples. 3. febr. Vodnikova svečanost, s slavnostnim govorom in sijajnim plesom. 17. febr. jux-tombola, petje, ples. 24.'febr. maškarada in ples. 2(j. febr. finale. Pri Vodnikovi svečanosti in ma-škaradi svira mestna godba, in je pri teh dveh ve-
selicah vstopnina. Dame plačajo po 30 kr., gosp. po 50 kr., povabljeni nedrnštveniki brez razločka po I gold. za osebe. Začetek veselicam ob 8. uri zvečer.
—	Znan vremenski prerok Mathieu prerokuje za ta mesec hude viharje po adrijanskom in srednjem morji od 9. do 10. t. m. O polni luni od 12. do ŽO.^ t. m. splohno deževje po Evropi. Po Nemškem, v Švici in Laškem sneg. "Razni vetrovi o tem času po velikem (Oceanu) srednjem in med-deželnimi morji še zlasti 13., 15. in 18. januvarija, med 15. in ŽO.jan. se je tu tudi viharjev bati. Lepo vreme pa bode od 20. do 28. po okolici srednjega morja; dež pa po Angležkem. Od 28. jan. do 3. febr. lepo po srednji in južni Evropi; dež in mraz po severnih deželah. Značaj tega meseca je: Spremenljivo od 1. do 12., slabo vreme od 12. do 20., spet pa spremenljivo od 20. do 31. januvarija. Sploh bolj vlažno vreme in kratki mrazi.
—	Sodnijska preiskava proti Hugo S C h e n k u, n j e g o v e m u b r a t u K a r o 1 u i n Š1 o-sareku spravila je zopet dva poskušena umora z ropnim namenom na dan. Schenk je zapleten vpo-skušeni umor in roparski napad na mlinarskega hlapca Podbero, kterega je Šlosarek blizo Lunden-burga na Moravskem izvabil v nek gozd in ondi nanj vstrelil, toda ga slabo zadel, če tudi ga je hudo poškodoval. Podbera zgrabi za nož in Šlosareka osuje in naposled še iz revolverja nanj vstreli. Šlosarek je zbežal s Schenkom vred, kije obema^od daleč sledil. Še dan danes se poznajo^ praske na Slosareku, ki so od tistih ran, ktere je Š osarek mesto denarja od Podberovega noža in revolverja prejel. Drug roparski napad pripisuje se jima v pzdu pri AVeidlingau na nekega Franca Bauerja, ki je po časnikih službe iskal in je bil mesto službe še ob vse svojo premoženje prišel. Predstavil se mu je namreč neznan človek za služabnika nekega tovarničarja, ki potrebuje "hlapca v štacuno. Le za varnost je treba 300 gold. denarja položiti. Peljeta se oba v AVeidlingau, kjer izstopita in gresta po bližnjici proti nameravani tovarni skozi gozd. Ondi ponudi neznanec Bauerju po-žirek žganja, česar se Bauer tudi ne brani. Kmalo na to pride jima nasproti človek, kterega neznanec imenuje Bauerju svojega gospoda. „Gospod" pa pravi, naj Bauer pride rajši v torek, danes nima časa, in odide. Kmalo na to je Bauerju slabo postalo in nezaveden padel je po tleh. Proti večeru zbudil ga je dež. Denai-ja in neznanega človeka ni bilo pa nikjer.
—	Druga zver v človeški koži, ki je v zvezi s Pongracom menjevalca denarjev Eiserta napadla, se glasi na ime „Diirschner''. Oba izročila sta se že v področje deželne sodnije, kjer bosta zasluženo kazen prejela.
—	Avstrijskih kavalirjev, ki imajo oger-.ski indigenat, šlo je v budapeštansko gosposko zbornico deset glasovat proti,_ oziroma za mešani zakon med Židi in kristjani. Štirje knezi, štirje grofi in jeden baron glasovali so proti, grof Starhemberg pa za vpeljavo zakona. V obče so pa glasovali: 3 kardinali in 35 škofov proti, 12 škofov ni pri.šlo glasovat; gospoda s praporom 4 za, 2 proti; velikih županov (Obergespann) 52 za, 1 in to grof Szaparj proti; izmed knezov glasovali so: vojvoda Koburški za, knezi Henrik Lichtenstein, Schwarzenberg in pa Alfred in Eobert 'VVindischgriitz proti; grofi: Julij Andnissy za, šest Apponyijev in sedem Batthyanyijev proti; grof Berchtold proti, grof Beckers za, grofa Csaky in Schaumburg-Degenteld za, Lambergov dva proti, Pallavicinijev dva za in štirje proti, grof Pergen proti, grof Schaffgotsche proti, grof Seilern proti, grof Henrik Viiczek proti, 18 Zichy-jev vsi proti. Ko so grofi odglasovali, imela je opozicija večino 51 glasov. Na vrsto pridejo baroni: Hellenbach proti, osem Podmaniczky za, Ernest \VaIter.skirchen proti. Ostali baroni glasovali so .skoraj vsi za.
\iiro(iiio gospodarstvo. Rudolfovo železnico
prevzela je, kakor smo že jedenkrat omenili, država v svoje opravništvo in so je iz tega vzroka .sklenila sledeča pogodba, ktero tu svojim čitateljem podajamo s prepričanjem, da se za njo zanimajo, ker se tika železnice, s ktero je naša domovina v naj-tesneji zvezi: ,,Vsa oprava, ki se je sedaj oskrbovala na račun društva, prešla jo v državno oskrbni.štvo z vsemi stranskimi opravili na 1. januarja 1884. Eudolfova železnica se obveže januarjev kupon po 5 goldinarjev srebra pobirati in ves ostanek na gotovini jz leta 1883, kar se ga ne bo potrebovalo za poplačanje dolga, dodati k reservni dokladnic-i. Eudolfova želežnica tudi še nadalje ostane posestnica vsega premakljivega in nepremakljivega matorijala, kakor jo zapisan v železnični zomljiščni knjigi, in kolikor ga je zastavljenega na prijoritotnem posojilu. Vse premoženje aktivno in reservno preide s I. januarjem 1. J 884 v državne roke, kjer tudi odslej zanaprej čisti doltiček ostaja. Od sedaj prevzame pa tudi država razun prijoritet ves drugi dolg in obtežnje društva ter ga sama izplačuje, ('pravni odbor še ostane in se, mu določi, da cuje nad društvenim interesom nasproti državi, kolikor se tiče iz-
polnitve to pogodbe in zastopa železnico pravno nasproti prijoritetnim dolžnikom.
Skupno službeno osobje sprejme se v državno službo in se vsakemu pridobljeno pravico zavarujejo. Ravno tako zavarujejo se tudi prijoritetnim upnikom vse pridobljene predpravico. Rudolfova železnica daje državi pravico, da zamore železnico od društva kupiti po 1. januarji 1884, kedar se ji poljubi, država pa so bodo to pravice poslužila še lo tedaj, ko bode videla in se prepričala, da je Eudolfova železnica že toliko na trdnih nogah, da se srebrne pri-joritete ne bodo bolj obtožile, kakor pa to dotična pogodba določuje.
Rudolfova železnica se odveže s 1. januarjem L 1884 vseh dolžnosti, ktere ji je koncesija nakladala in pogodba zaradi opravljevanja službe na državni progi Trebiž-Pontafel preneha 1. januvarja 1. 1884. Država se vknjiži za lastnika takoj po potrjenem sprejemu na vse mobilije, ki niso vpisane v železniški knjigi.
Pogodba postane veljavna za društvo od časa potrditve velikega zbora, za državo pa po sprejemu državnega zbora. Ako bi se do 30. junija 1. 1884 pogodba od državnega zbora ne sprejela, je želez-nično društvo od vseh točk pogodbe odvezano.
Telegrami „Sloveiicu".
Dunaj, 15. Jan. Za nocoj odmerjeno potovanje cesarjevo v Monakovo odloženo je za nedoločen čas.
Berolinski list „Grermania" je poročal o nekem pismu avstrijskega cesarja do papeža, v kterem bi bilo govorjenje o potovanji cesarjevem v Eim. Tukajšnji vladni časnik „Frem(lenblatt" pa zdaj piše, da so ta in vsa druga enaka poročila bosa.
Tujci.
13, januvarija.
Pri Maličl: J. dr. Goldliaininar, z Dunaja. — Wogel, Lowy, Handl, Steiner, WGngraf, Hostnig, Eekstein in Hiittip, kupci, z Dunaja. — pi. Seldamayer, kupce, iz Trsta. — Sehaek. protest, duhoven, iz Trsta. — Prano pl. Garzaroli, iz SenožeS. -- Urbantseliitsch, grajščak, s soprogo, iz Polli. gradca. — Globoenik, zasebniea, iz Železnikov. — Julij pl. Gasteiger, iz Vel«.
Pri Slonu.; Modem in Dollenz, kupca, z Dunaja. — Henrik Englliofer, tovarnar, iz Gradca. — Luizi Sarra. Lloydov kajiitan, iz Trsta. — Anton Šindelar, zasebnik, iz Trsta. — Pavel Baydel. — Anton Kohlert. ravnatelj. — Julij Sehiinko, jiivovar, — Sam. Trebitsoh, kupec, iz Baresa. — Longyer, Lowinger iz Kaniže.
m
Razglas.
Davkoplačevalci se opozorujejo, da so obroki za vplačevanje cesarskih davkov za leto 1884 sledeči:
1.	za zemljiški (gruntni) davelt: vsak mesec do zadnjega dne meseca;
2.	za hišni davek: vsako četrtletje in sicer 1. februvarija, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra;
3.	za pridobninski davek (za patente): 1. januvarija in 1. julija;
4.	za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja in sicer do zadnjega dne marca, junija, septembra in decembra.
Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnim opominom oziroma po eksekutivni rubežu i.
To se naznanja, da ve vsak ob pravem času vplačati svoj davek, ter se izogibati eksekutivnernu izterjanju.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. januvarija 1884.
Zupan: G ras seli i.
I>uua|Hka borza.
1.5. januvarija.
Papirna renta po 100 gld. . Sreber na „ „ „ ., . 4% avstr. zlata renta, davka pros Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta
. ,
papirna renta 0% Kreditne akcije .... Akcije anglo-avstr. banke . „ avsti-.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-ogcr. liloyda v Trstu „ državno šželeznico „ Tramway-dru8tva velj. 170 4% diiavne srečke iz 1. 1854
4% ...... „ 1860
Državne srečke iz 1. 1864
...... 1864 .
Kreditno srečke
.	79 gl. 45	kr.
.	80 „ 05	„
:a . .	100 „ 10	„
. .	94 „ 15	,
. .	121 „ 10	„
.	88 „ 95	„
.	80 „ 00	„
100 gM.	302 „ 50	„
120 gld.	114 „ 50	„
. .	840 „ -	„
. .	113 „ 70	„
. .	021 „ -	„
. .	319 „ 50	„
gl. . .	221 „ 20	„
. 250 gl.	122 „ 75	„
. 500 „	137 „ 75	„
. 100 „	168 „ 75	„
. 50 „	168 „ -	„
. 100 „	170 „ 25	„
Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke London Srebro
Ces. cekini . tVancoski napoleond. Nemško marko
10
gl.	-	kr.
20 „	-	„
121 „	15	„
«	n
s „	71	„
9 „	„
59 „	35	„
Cislli-Diiioasclie BMter
fiir (lie osterr.-iiiig. Moiiarclile, VII. letnik,
velja za celo leto 2 gld., priporočamo vsem, ki jim je prava krščanska izgoja mladine, bodočih državnih in cerkvenih stebrov pri srcu. Ta šolski časnik so peča se šolskim vprašanjem, kakor so ono današnjemu času prilega, donaša izobraževalne članke o iz-goji in poduku, objavlja vse postave in določila glede šole, krepko pobija sovražne napade in posebno skrbi za mladostno literaturo.
Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah na uredništvo in opravništvo na JDunaji, I., l*etersplat» št. i).
_ Brez to varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvm zoper IrpiijB,
po dr. Maliču,
Varetvena -inainka.
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter rermatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter žircih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva n.ij se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
2E « ik-' 5 al^ « .
Gospodu J. pL Trnkocaiyju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskl bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Miiličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res. imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem i)riznaTinn toraj dr. Maličev pro-tinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočilni. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprlsrčuiSo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (30)	posestnik v Smarji p. Celji.
iirtl um siroii Irejsll,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučno bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini se naliajajoči šoki in siropi.
Poimililjcvo (Dorsch)
najboljše vrsto, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči iiokončiinje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vžo tisočkrat sijajno osvodočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobiihi. otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah 11 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljanii 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
SrtT Izvrstna homeopatična z^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz deželo isvršž se takoj
V lekarni pri „«amorogu«
Jul. pl. TruIv()C/y-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
MmmmmmmmmmmmBmmammmmm
v hvQPiii 'Pall"
11 Mlfdllll „ldll
stari trg- liiš. štev. 31,
5) se (lobhiijo sledcCa vina:
Teran po . . .	kr. liter.
Isterska „ , . . -JtO „ Dalmatinska „ . . . ism „