Dež in sneg1. (K naravoznanstvenemn pouku v ponavljalni šoli.*) Dež se nareja, ako se vodni mehurčki v megli čedalje bolje zgostujejo, ali pa, ako ae megla čedalje bolj razhladuje ia se soparji neprenehoma razstavljajo ter se potem drug drugemu približevajo, drug drugega požirajo in tako kapljice delajo, — ali pa, ako jih veter naglo požene na kak napotek. Tako nastanejo včasi posebno gorjancem zelo nevarne plohe. Deževne kapljice so včasi le majhne, padaje vender se povekševajo, ker zrak razhladujejo in njegovo vodo na-se vlečejo. Množina dežja se ravna po času, v katerem se nareja in po kraji, v katerem dežuje. Navadno je množina v enein letu padlega dežja tem večja, kolikor večja je srednja toplota skozi leto bila, ali kolikor več se je soparjev narejalo. Visoki kraji imajo sicer več dežja, kakor zdolej, ker mrzle deževke padaje nove vodne mehurčke požirajo in se tako naraščajo. Razun tega se ravna množina večletoega dežja tudi po legi gora, po vetrovih, kateri zračje z razno toploto mešajo in po drugih okoliščinah. Se ve da mora na tistem kraji brega, ki ga deževni oblaki najpred dosežejo, več dežja pasti, nego na tistem, nad katerim deževni oblaki še plavajo, ko so uže vodnega zapopadka nekaj oddali. Deževni oblaki pridejo največ od juga ali pa zahoJa. Tudi po različnih mesecih in letnih časih je v raznih krajih množina dežja ravno razdeljena. V vročem pasu zač.nja deževati, ko solnce najvišje stojf; ko pa je nekoliko časa vedno deževalo, sledi potem stanovitno lepo vreme. Dalje od vročega pasii je dež vedno bolj in bolj razdeljen na celo leto, vender pa tako, da sta v letu dva deževna časa, katera sta dalje od vročega pasu vedno drug drugemu bližje, dokler se ne zjedinita. Po tem zjedinjenji je dež uže na vse čase leta primerno razdeljen. Množina padlega dežja se meri s posebno posodo, v katero se dež vjema in meri; pravi se tej posodi d e ž o m e r (ombrometer). Kar se deževnice tiče, je ona meseca marcija in aprila posebno čista, ker je tedaj le malo gorkote v zraku in zaradi tega še soparji nič ptujega nimajo v sebi. Po toplih letnih dnevih ima deževnica mnogo ptujega v sebi, kakor, recimo: solčni prah, katerega veter v zrak požene in še več takega, ki potera z dežjem vred vdrugič na zemljo pade. Nekateri ljudje potem napačno mislijo, da pada n. pr., krvav dež i. dr. Ravno tako je tudi s tistim dežjem, kateri žival na zemljo prinaša, kakor, recimo, žabice i. dr. Te so v suhem vremenu ali v prahu po stezah kakor mrtve spavale, po dežji se pa vnovič oživile, ali pa jih je bil veter odnesel. Akoravno deževni oblaki navadno nižje plavajo, kakor drugi, so vender največ v zračji, kjer je večni sneg. Ako tedaj soparji kaplje postanejo, tedaj te brž zmrznejo in so led, kateri se padaje staja, če je v dolnjem zračji dosti toplote; ako pa te manjka, tako pa pada led v kosminastih podobah, katerim pravimo nsnežene niuhe", in to je sneg. Deževnica je tedaj največ snežnica. Ako se pa snežene muhe ne otajajo popolnoma, ampak le v male kepice stečejo, kar je posebno jeseni in vzpomladi navadno, tedaj je to pira ali babje pšeno. *) Poleg Pavalec - ovega spisa.Uredn, Iz tega zdaj tudi vemo, zakaj v nizkih krajih dežuje, ko na visokih gorah už. sneg pada. Ako sneg pada zelo gost, uže se sainim očesom lehko vidimo, da so samo majhne, največ šesterooglaste zvezdice; ako pa gost pada, se takih podobic več sprime, in to so tiste velike kosine, katere se vidijo, kakor da bi bile sestavljene iz saraih tankih iglic, in zaradi katerih sneg luč raztresa in jo bliščeno beli. Včasi vender ga priraešani rastlinski drobci precej rudečega barvajo.