1. februar 1983 ina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE *^vv !> *?e Sklic sej zborov SO Krško V ponedeljek, 7. februarja 1983, ob 15. uri bosta pričela svojo 10. sejo ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (sejna dovorana B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (sejna dvorana C), svojo 11. sejo pa ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A) SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO. NA ZAČASNEM DNEVNEM REDU VSEH TREH ZBOROV SO TOČKE: — DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE, — POTRDITEV ZAPISNIKOV ZADNJIH DVEH SEJ, — PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V 1983. LETU, — POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO, — POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDR2EVANJU ZAKLONIŠČ V OBČINI KRŠKO TER OSNUTEK ZAKONA O ZAKLONIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO, — OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU, — ODLOKI O USTANOVITVI PREDSEDSTVA SKUPŠČINE V VOJNI, OBČINSKEGA KOMITEJA ZA SLO IN DS IN SVETA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER IZVOLITEV NJIHOVIH ČLANOV, _____ — PREDLOG PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBClNE KRŠKO ZA LETO 1983 TER PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA I. TRIMESEČJE 1983, — VOLITVE IN IMENOVANJA, — PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ OZIROMA DELEGATOV. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA IMELA NA DNEVNEM REDU: — OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, — OSNUTEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBClNE KRŠKO, — PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA IN OD PLAČIL ZA STORITVE — PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH. ANDREJ MAR1NC v Posavju Predsednik Predsedstva CK ZKS ANDREJ MARINC se je v spremstvu izvršnih sekretarjev EMILA ŠTERNA in IVA MARENKA v ponedeljek, 10. januarja, mudil v Posavju. Najprej se je mudil v tovarni Inplet na Dolnjem Brezovem pri Blanci, kjer so ga komunisti, ki delujejo v — za Posavje dokaj pomembni — konfekcijski industriji, sezna- ndi z aktualnimi vprašanji v tej panogi in se še posebej osredotočili na svoja izvozna prizadevanja. Poudarili so, da so kljub konkurenci na svetovnem trgu še vedno pomembni izvozniki in da tudi to leto načrtujejo povečanje prodaje na tuje. Da bi te načrte lažje uresničili, so ga opozorili, da to lahko store le, če bodo posebej razpolagali z večjim deležem ustvarjenih deviz. Četudi bo tovarna Inplet prispevala k zmanjševanju njihovega uvoza, pa bo le-ta vendarle še potreben. Razgovori v Vinski kleti Agrokombinata v Leskovcu so izčrpno osvetlili razmere v posavskem kmetijstvu. Ob izred-dosegli v vinograd., sadjar, in v vinogradništvu, sadjarstvu in vzgoji jagodičevja, so gostje vendarle opozorili na to, da so zaostajala vzporedna prizadevanja za razvoj nekaterih drugih panog, predvsem poljedelstva in živinoreje, za kar imajo precejšnje površine, ki v pridelavi hrane in krmil še zdaleč ne dajejo tistega, kar bi lahko. Ob dejstvu, da je denarja za naložbe — tudi v prednostne panoge, kot je kmetijstvo — premalo, bi zatorej smelejše načrte lažje uresničevali s povezovanjem znotraj regije in širše. Ker je obravnavana problematika zajemala stvari, o katerih bodo razpravljali tudi na skorajšnji problemski konferenci slovenskih komunistov o kmetijstvu, je Andrej Marine — ob nujnosti povezovanja — izpostavil kot enega pomembnih členov v naših prizadevanjih za hitrejši napredek te panoge in pridelovanja hrane kot (nadaljevanje na |2. strani) STRAN 2 NAS GLAS Št. 1 — februar 1983 (nadaljevanje s 1. strani) ene naših strateških usmeritev okrepljeno sodelovanje z zasebnim kmetijstvom. Pri tem bodo morali, tudi v Posavju, postaviti kooperacijske odnose na trdnejše temelje, saj sedanji prav gotovo niso taki, kot jih utemeljujemo v našem modelu družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. V Brežicah so gostje na razširjeni seji Medobčinskega sveta ZKS za Posavje razpravljali o političnih razmerah v regiji. Skupno so jih označili za ugodne, kar so pripisali tudi okrepljenemu delovanju Zveze komunistov. To je — kljub dejstvu, da so v vseh treh občinah povečali v minulem letu članstvo le za osem — zagotovilo tudi uvajanje nekaterih novih delovnih metod, kot so problemske konference, skupne seje komitejev z nekaterimi osnovnimi organizacijami ipd. Po vsej verjetnosti so razmere ugodne tudi zato, ker posavsko gospodarstvo vendarle še niso pestile take težave kot drugje po Sloveniji, kar pa po drugi strani ne bi smelo povzročiti, da bi pozabili na to, da se bodo pogoji gospo- darjenja še naprej zaostrovali. S številnimi primeri so v pogovoru pokazali na to, da so delovni ljudje pripravljeni za stabilizacijo prispevati celo več, kot jim to nalagajo običajne dolžnosti, razpravljalci pa so opozorili še na to, da njihove zagnanosti marsikje komunisti še ne znajo v večji meri usmeriti v prid izboljšanja trenutnih razmer. Zveza komunistov mora biti v vsakem okolju pripravljena hitreje reševati še tako drobne probleme, je poudaril tovariš Marine in dodal, da so tudi taki lahko temelj, na katerem lahko in mora priti do diferenciacije v njenih vrstah. Tudi na ta način bomo ohranili zaupanje ljudi, ki ga imajo v našo Partijo in ki ga je treba še stopnjevati, s tem da mora biti sleherna osnovna organizacija, sleherni komunist vedno v središču dogajanj. V sedanjih razmerah je ena od osnovnih usmeritev za vse komuniste bolj za uresničitev enega najpomembnejših ciljev sedanjega gospodarskega trenutka — čim večjega povečanja izvoza. Zivko Šebek NAS KOMENTAR Premalo pretehtana opredelitev SIS Med vesoljnim krškim občestvom je počila odločitev strokovnih služb SIS: »-Radia Brežice za nas več ne bo! Mi imamo INDOK center!« Tisti, ki poznajo stvarne tehnične zmogljivosti INDOK centra, dvomljivo zmajujejo z glavami, oni, ki o njem niso še slišali, so seveda jezni, ker jim je to čudo odvzelo njihov lokalni radijski program. INDOK centru, to je nama, ki se v njem trudiva s svojim delom, naj bi taka odločna opredelitev za domačo ustanovo in časopis -Naš glas« laskala, a je žal vse prej kot tako. Skozi stoletja so vsi vladarji in voditelji (tako staromodni kralji kot sodobni voditelji raznobarvnih režimov In osvobodilnih gibanj) poznali vrednost informacijskega sistema in se skušali z njim zbotati — tudi zgrda seveda, če drugače ni šlo. Nikogar pa ni bilo, ki bi se mu kar tako odpovedal. Odpovedati se radijskemu programu — če so tovariši ob izjavi, da denarja zanj že v letu 1982 ne bo, ker so se preusmerili na krški INDOK center, na to posledico sploh pomislili — predstavlja politično nezrelo odločitev. Ostaja tudi pomembno dejstvo, da se v času, ko je Radio Brežice ostal brez dela dotacij iz krške občine, INDOK centru ni nič bolje godilo, saj je še vedno prejemal potrebna sredstva le iz proračuna. Center namreč šele sedaj skušamo samoupravno in tudi sicer izoblikovati in organizirati, to je mu s trdnimi temelji zagotoviti nemoteno delo. Upamo, da bo tudi takrat prišla res v polni meri do izraza opredelitev »za« njegov nadaljnji razvoj in pozitivna ocena njegove dosedanje dejavnosti. Ce kdo tega še ne ve, lahko zatrdimo tudi, da imajo neko ustanovo pravico ukiniti oziroma spremeniti odnos do nje le njeni ustanovitelji. Te namreč nanjo veže vrste veljavnih normativnih in sprejetih samoupravnih aktov. Ne vemo, da bi ustanovitelji Radia Brežice o tem razpravljali in odločali. Tako na Radiu Brežice kot v INDOK centru Krško pa si želimo le, da bi lahko mirno opravljali svoje delo, ker v trenutnih kadrovskih pogojih vsaka druga dejavnost nesmiselno izčrpava našo energijo in nam jemlje dragoceni čas. Gasilska društva v občini premorejo lastna vozila. Na sliki posnetek s parade v Krškem. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 3 Resolucija '83 Povečati izvoz in proizvodnjo ter zmanjšati porabo PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V 1983. LETU NAČRTUJE TEMELJNE CILJE IN MATERIALNE OKVIRE RAZVOJA, DOLOČA POLITIKO USMERJENEGA GOSPODARSTVA V IZVOZ ZA ZAGOTAVLJANJE NADALJNJE RASTI PROIZVODNJE, NAVAJA DOKUMENTE, KI SO SESTAVNI DELI RESOLUCIJE '83, NOSILCE IN ROKE ZA PRIPRAVO TEH DOKUMENTOV TER V ZAKLJUČKU IZRECNO POUDARJA, DA SO — POLEG VSEH SISTEMSKIH UKREPOV IN USMERITEV — DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TISTI DEJAVNIK, KI BO S SVOJIMI POBUDAMI IN USTVARJALNOSTJO ZASTAVIL TRDNEJŠO POT DOBREGA GOSPODARJENJA. Število zaposlenih naj bi se zvečalo za 1,4 odstotka (SRS: 1). Pri izvozu je predvidena 19,2-odstotna rast, pri čemer na konvertibilno področje 11,7-odstotna, na klirinško pa 125,7-odstotna. Uvoz naj bi porasel za 9,3 odstotka, od tega s konvertibilnega področja za 2,5 odstotka, s klirinškega pa za 64,9 odstotka. Pokritje uvoza z izvozom naj bi bilo najmanj 100-od-stotno. Rast sredstev za bruto osebne dohodke naj bi v globalu rasla za 35 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Zaostajanje rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v SIS družbenih dejavnosti, naj bi bilo polovico počasnejše od rasti dohodka. Rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb naj bi bila do 10,7-odstotna. Rast sredstev za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi bila 29,2-odstotna. O NAČRTOVANIH RASTEH IN RAZMERJIH DELITVE Osnutek RESOLUCIJE '83 so skupščinski zbori obravnavali na svoji prvi decembrski seji lani, na prvi letošnji seji 7. februarja pa naj bi predvidoma sprejeli predlog dokumenta, na katerem bo temeljil celotni družbenogospodarski razvoj naše občine v letošnjem letu. Pripravljalca dokumenta — občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter občinski komite za družbene dejavnosti — sta spremembe in dopolnitve osnutka RESOLUCIJE izoblikovala na osnovi pripomb in dopolnitev skupščinskih zborov, odbora za družbenoekonomske odnose SO, Občinske konference ZKS (po novem: Občinskega komiteja ZKS!), Komiteja Občinske konference ZKS (po novem: Predsedstva Občinskega komiteja ZKS!) - komisije za mednarodno sodelovanje, občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter organizacij združenega dela. Poleg tega pa sta upoštevala spremembe in dopolnitve republiške resolucije za letošnje leto. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Materialni okviri razvoja občine Krško v letošnjem letu so v predlogu dokumenta prikazani podrobneje kot v osnutku. Realna rast družbenega proizvoda naj bi bila 2-odstotna (SRS: za okoli 1,5), nominalna pa 22,4-od-stotna (SRS: 21,8). Z upoštevanjem Nuklearne elektrarne Krško naj bi bila realna rast družbenega proizvoda 17,3 odstotna, nominalna pa 40,8-odstotna. Fizični obseg industrijske proizvodnje naj bi letos porasel za 1,7-odstotka (SRS: 1,5), rast kmetijske proizvodnje pa naj bi bila 5,9-od-stotna (SRS: 4). Osnova za doseganje materialnih okvirov rasti bo v uresničitvi načrtovanih in v še večjih izvoznih prizadevanjih za vključevanje na konvertibilno področje, ob zagotovitvi ugodnejšega položaja izvoznikom (aktivno vzpodbujanje izvoza za konvertibilno področje z ukrepi gospodarske politike na ravni SFRJ). Tako bodo ustvarjeni pogoji za produktivnejše delo in večje dohodkovne učinke v izvozu, s tem pa tudi pogoji za ohranjanje rasti proizvodnje. Predvidena razmerja razporejanja dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb bomo dosegli le, če bomo uresničili predvidene rasti izvoza, proizvodnje in dohodka. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu se bosta razlikovali glede na doseženi porast proizvodnje in delovne storilnosti, izvoza na konvertibilno področje, znižanja stroškov poslovanja in boljšega izkoriščanja poslovnih sredstev. Povečanje dohodka, ki ne bo izhajalo iz realnih rezultatov v proizvodnji, ampak bo izključno posledica višjih cen oziroma prevrednotenja zalog, ne bo moglo biti osnova za nominalno povečanje osebnih dohodkov. Sredstev za osebne dohodke delavcev v organizacijah združenega dela družbenih in drugih neproizvodnih dejavnosti bodo rasla' odvisno od opravljenih programov dela. Porast sredstev za osebne dohodke v posameznih družbenih dejavnostih bo v globalu zagotovljen največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Osebni dohodki pri posameznih izvajalcih na področju družbenih dejavnosti pa bodo rasli selektivno na osnovi izvajanja programov in ugotovljene kvalitete dela. GOSPODARSKI ODNOSI S TUJINO Iz poglavja AKTIVNOSTI NA PODROČJU GOSPODARSKIH ODNOSOV S TUJINO smo del gradiva (v zvezi z osnutkom RESOLUCIJE), povzeli v 19. številki Našega glasa, del pa ga povzemamo zdaj v zvezi s predlogom dokumenta: V 1983. letu bomo morali nadalje povečati delež proizvodnje blaga in storitev za izvoz na konvertibilno področje. Pri tem si bomo še posebej prizadevali za oblikovanje novih konkurenčno sposobnih izvoznih programov in vključevanje v izvoz organizacij združenega dela, ki se doslej še niso v zadostni meri vključevale v izvoz, ter za zagotovitev potrebnega uvoza. Pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala bodo imele absolutno prednost potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje in za osnovno oskrbo občanov. Možnosti uvoza opreme bodo imele predvsem tiste organizacije združenega dela, ki bodo dosegle največje in hitre neto devizne učinke in bodo prevzele večje planske obveznosti konvertibilnega izvoza ter večjega in hitrejšega deviznega priliva. Temeljne organizacije združenega dela bodo razširile samoupravno sporazumevanje po 67. in 68. členu Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ter povezovanje na enotnem jugoslovanskem trgu z namenom, da se poveča izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje. STRAN 4 NAS GLAS Št. 1 — februar 1983 Za pospeševanje procesa povezovanja združenega dela bodo izvajane posebne aktivnosti v okviru Medobčinske gospodarske zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije in v povezavi z gospodarskimi zbornicami v drugih republikah in pokrajinah z Gospodarsko zbornico Jugoslavije in s splošnimi združenji. AKTIVNOST V SISEOT Za tesnejše povezave organizacij zdruežnega dela na enotnem jugoslovanskem trgu kot podlage za planiranje gospodarskih odnosov s tujino in uresničevanje projekcije plačilne in devizne bilance Jugoslavije ob uresničevanju plačilno bilančnega in devizno bilančnega položaja SR Slovenija za 1983. leto bodo v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino izvedene naslednje aktivnosti: Podlaga za planiranja in usklajevanje planov ekonomskih odnosov s tujino v vsaki organizaciji združenega dela bodo sklenjeni samoupravni sporazumi o skupni proizvodnji za izvoz, ob tem pa tudi doseženi rezultati v predhodnem obdobju, nove in razširjene proizvodne zmogljivosti ter delež izvoza v celotni proizvodnji. Organizacije združenega dela se bodo v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino dogovorile o znesku deviz, ki ga bodo združevale za skupne gospodarske in družbene potrebe predvsem za osnovno oskrbo občanov, energetiko, za najnujnejšo oskrbo v kmetijstvu, uvoz nujno potrebnih zdravil in najnujnejše medicinske opreme. Izvršni svet Skupščine občine Krško bo tekoče spremljal, kako organizacije združenega dela izvršujejo navedene skupne naloge, kako izpolnjujejo usklajene plane izvoza in bo ob neizvajanju podvzel aktivnosti tako za zagotovitev ustreznega položaja organizacij združenega dela v samoupravnih in dohodkovnih povezavah kot za zaostritev odgovornosti samoupravnih in poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. Organizacijam združenega dela, ki bodo izpolnile opredeljene obveznosti v absolutnem znesku, preneha obveznost združevanja deviz za te namene. Organizacije združenega dela, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevale, ne bodo mogle razpolagati z ustvarjenim deviznim prilivom, dokler ne bodo poravnale teh obveznosti. Spremljali bodo izpolnjevanje usklajenih planov in ukrepali pri organizacijah združenega dela, ki ne dosegajo planiranih izvozno-uvoznih gibanj. Samoupravna interesna skupnost Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in s prizadetimi organizacijami združenega dela pravočasno pripravila sanacijo stanja oziroma predlagala ustrezne ukrepe. STIMULACIJA IZVOZA SR Slovenija bo v 1983. letu podpirala večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz z ukrepi tekoče gospodarske politike, ki bodo stimulirali izvoz na konvertibilno področje. Prizadevali si bomo, da bodo sprejeti ukrepi in dogovorjene stimulacije za izvoz na konvertibilno področje take, da ne bo prišlo do neupravičenega izpada dohodka organizacij združenega dela, ki bodo izvažale. KREDITIRANJE IZVOZNIKOV Za pospeševanje izvoza blaga in storitev in deviznega priliva s konvertibilnega področja bodo temeljne banke v tekočem poslovanju, predvsem s kratkoročnim kreditiranjem, prvenstveno dajale kredite za obratna sredstva organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno področje. Pri tem bodo: — zagotovile zadostna sredstva za vse oblike izvoznega kreditiranja na konvertibilno področje ob ugodnejših pogojih; Šmm,, :iflHSHBBMK: Poklicna gasilska enota Krško premore sodobno dvigalo za reševanje iz stolpnic in drugih visokih zgradb. — kreditirale tudi del prihodka, ki izhaja iz Izvoznih povračil do njihovega izplačila; — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno področje. Temeljne banke bodo namenile najmanj tretjino razpoložljivih sredstev za nove investicijske naložbe v osnovna sredstva in trajna obratna sredstva za naložbe v izvozno usmerjene programe. Hkrati bodo vzpodbujale samoupravno združevanje akumulacije organizacij združenega dela za čim hitrejše uresničevanje teh programov. TEMELJNI NOSILCI ZA PODROČJE IZVOZA Navedli smo jih v 19. številki Našega glasa, vendar je v predlogu RESOLUCIJE prišlo do spremembe: na konvertibilno področje bo usmerjena tudi IGM »Sava« Krško, (Savaprojekt), medtem ko na klirinško ne bo izvažala Iskra — TOZD IEZE Kostanjevica. OHRANJEVANJE RASTI PROIZVODNJE Iz poglavja DRUGE AKTIVNOSTI ZA OHRANJEVANJE RASTI PROIZVODNJE navajamo: Rast proizvodnje, celotnega prihodka in dohodka bo moč dosegati le ob smotrnejši in učinkovitejši izrabi energije, vseh materialov, kadrovskih in naravnih zmogljivosti ter tistih učinkov družbenih dejavnosti, ki direktno ali indirektno vplivajo na povečanje produktivnosti dela (zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje ipd.). Organizacije združenega dela bodo v okviru svojih letnih programov in planskih aktov pripravile in izvajale programe za pospešitev proizvodnje in programe za varčevanje, predvsem s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo. V teh planskih aktih bodo upoštevale usmeritev Dolgoročnih programov gospodarske stabilizacije in z izvajanjem dogovorjenega prispevale k celotni stabilizaciji družbenoekonomskega razvoja. KMETIJSKA PROIZVODNJA O potrebnih dejavnostih za povečanje kmetijske proizvodnje smo pisali v 19. številki Našega glasa lani, zato navajamo le spremembe oziroma dopolnitve: prva alinea se glasi: — v okviru celovitega programa za povečanje proizvodnje pripraviti programe setve oziroma proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin in zagotoviti njihovo izvedbo s samoupravnimi sporazumi In s pogodbami, sprejetimi v združenem delu in v skupnostih za preskrbo; druga alinea se glasi: St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 5 — pravočasno oskrbeti proizvodnjo z reprodukcijskim materialom, vključno z nujnim obsegom uvoza za proizvodnjo gnojil, sredstev za zaščito rastlin in zdravil za potrebe veterinarstva, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo ter z gorivi in sestavinami za krepka krmila. PAPIRNA INDUSTRIJA Besedilo o načrtovanih aktivnostih največje posavske DO Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško v letošnjem letu se od osnutka do predloga RESOLUCIJE ni spremenilo, objavljeno pa je bilo že v lanski 19. številki Našega glasa. ENERGETIKA V 1983. letu bodo v zaostrenih pogojih oskrbe z energijo v okviru energetske bilance SR Slovenije sprejeti ukrepi za varčevanje in enakomerno razporejanje razpoložljivih eneregetskih virov. Prednost pri oskrbi z energijo bosta imeli predvsem proizvodnja za konvertibilni izvoz in pridobivanje hrane. Nadaljevali bomo z nadomeščanjem tekočih goriv s premogom. Delovne organizacije energetskih dejavnosti bodo s povečanimi prizadevanji in z boljšim vzdrževanjem naprav zagotavljale čim boljšo oskrbo z energijo. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za čimprejšnjo izgradnjo pretočnih elektrarn v Posavju in za transformacijo energije iz NE Krško. Nadaljevali borno z odpiralnimi deli za odkop premoga v Rudniku rjavega premoga Senovo. Vsi porabniki energije bodo pripravili programe racionalnejše porabe energije, organizacijje združenega dela pa bodo še posebej proučile možnosti racionalnejše porabe ter pripravile projekte za predelavo in modernizacijo, s katerimi bi lahko zmanjšali porabo goriv. KOVINSKO — PREDELOVALNA INDUSTRIJA Kovinsko-predelovalna industrija mora v 1983. letu intenzivirati delo na raziskavi tržišča in s povečevanjem sedanjega ter z vključevanjem novega izvoza povečati delež proizvodnje v celotnem prihodku v korist izvoza na konvertibilno področje. To je hkrati tudi pogoj za kreditiranje opreme, ki se prodaja na dorriačem trgu. Stabilnejši razvoj te dejavnosti mora temeljiti na trdnejših povezavah v reprodukcijskih verigah, na združevanju dela in sredstev ter na poslovno-tehničnem sodelovanju. Organizacije združenega dela s področja kovinsko-predelovalne industrije bodo ustanovile poslovno-teh-nični odbor, ki naj bi celovito obravnaval materialno problematiko, zasedenosti proizvodnih kapacitet, možnosti skupnega sodelovanja in nastopanja pri velikih delih doma in v tujini in opravljal še druge funkcije poslovno-tehnične koordinacije. Organizacije združenega dela s področja kovinsko-predelovalne industrije bodo ocenile, če jim surovine, repromaterial in tržni pogoji omogočajo povečanje proizvodnje in ugotovile možnosti za uvedbo večizmenskega dela. TEKSTILNA INDUSTRIJA V tekstilni industriji bodo proizvodni programi temeljili na prestrukturirani proizvodnji in v večjem neposrednem vključevanju v izvoz na konvertibilno področje. GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA Organizacije združenega dela s področja gradbeništva bodo nadaljevale s prizadevanji za povezovanje v širšem prostoru, z usposabljanjem kadrov ter prilagajanjem organiziranosti, opremljenosti in organizacije dela zahtevam tujih trgov. Za nudenje celovitejše ponudbe v tujini in večji izvoz opreme, tehnologije in znanja se bodo povezovale z organizacijami združenega dela v drugih dejavnostih ter krepile medsebojno dohodkovno povezovanje pri skupnem ustvarjanju deviznega priliva. Pri pridobivanju zemljišč za eksploatacijo gradbenega materiala (gramoza) bo potrebno vsebino že sprejetega družbenega plana občine prilagoditi novim zahtevam Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč. Omejitve in varovanje kmetijskih zemljišč bodo narekovale pospešitev raziskav izrabe kamnolomskega materiala in čim hitrejši prehod na izrabo tega materiala. Zato se bodo Požarna varnost ponekod še krepko šepa: Dimnik na sliki je še vedno »v uporabi-« (slamnata streha, spodnji del dimnika — lesen, zgornji iz pločevine). nadaljevale priprave za prehod na uporabo kamnolomskih materialov kot substitutov za gramoz iz Krškega polja. V naslednjem letu morajo ek-sploatatorji vložiti maksimalne napore v saniranje že izkoriščenih gramoznic in jih skladno z ustreznimi upravnimi akti vrniti v prejšnje stanje. GOZDARSTVO Temeljni organizaciji združenega dela v gospodarstvu Bohor Senovo in Kostanjevica bosta nadaljevali sodelovanje s Tovarno celuloze in papirja in vložili maksimalna prizadevanja za boljšo oskrbljenost papirne industrije z lesom za izvozno usmerjeno predelavo. DROBNO GOSPODARSTVO Pospeševali bomo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v proizvodne vezi z industrijo in drugimi dejavnostmi. S temi povezavami bo drobno gospodarstvo vse bolj prevzemalo proizvodnjo izdelkov, ki se sicer uvažajo; preko pogodbenega sodelovanja z organizacijami združenega dela se bo tudi vključevalo v izvoz na konvertibilno področje. Za pospeševanje razvoja deficitarnih obrti v občini bo potrebno proučiti možnosti za oprostitev oziroma znižanje prispevkov, ki se plačujejo za SIS družbenih dejavnost in znižanje oziroma oprostitev plačevanja davka na dohodek. PRESKRBA, TRG IN CENE Preskrba z osnovnimi življenjskimi artikli bo v 1983. letu ena od zahtevnejših nalog. Zato se morata temeljna nosilca M-Preskrba in Mer-cator-Agrokombinat povezati in v sodelovanju s potrošniškimi sveti in Izvršnim svetom SO skrbeti za enakomernejšo in kontinuirano oskrbo na celotnem območju občine. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili začasno omejevanje porabe tistih osnovnih prehrambenih proizvodov in drugih proizvodov široke potrošnje, pri katerih bi bilo .potrebno zaradi zmanjšane ponudbe doseči enakomerno oskrbo vseh delovnih ljudi in občanov. To bomo zagotavljali z medsebojnim sodelovanjem proizvodnih in trgovskih organizacij združenega dela ter potrošniških svetov. V primerih izrazito zaostrenih pogojev oskrbe s posameznimi osnovnimi proizvodi bomo enakomernost oskrbe zagotavljali tudi z dodatnimi ukrepi za racioniranje oskrbe. Stalne občinske blagovne rezerve živil in drugih proizvodov, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane bomo povečali v okviru materialnih možnosti in težili k realizaciji formiranja dvomesečnih stalnih občinksih blagovnih rezerv do leta 1984; v obstoječih hlevskih kapacitetah bomo formirali tudi STRAN 6 NAS GLAS St. 1 — februar 1983 blagovno rezerve mesa v živem. Odvisno od stanja na tržišču bomo te rezerve sproščali in vplivali na odpravo kratkoročnih motenj na trgu. Skupaj z občino Sevnica in Brežice bomo pripravili razvojni in organizacijski koncept Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo in proučili možnosti za ustanovitev te skupnosti, ki bi postala nosilka preskrbe. Zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem bo potrebno v 1983. letu zadrževati neposredno kontrolo cen, predvsem pri proizvodih in storitvah, ki so pomembni za celoto družbene reprodukcije ter neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov. PROMET Na področju javnega potniškega prometa moramo organizacijsko in kadrovsko izboljšati kvaliteto in kvantiteto prevozov in pri tem upoštevati ugotovitve prometne študije ter širše družbene potrebe. RAZISKOVALNA DEJAVNOST V raziskovalni dejavnosti bodo aktivnosti prvenstveno usmerjene na prednostne cilje za gospodarsko stabilizacijo. Občinska raziskovalna skupnost Krško bo skupaj z republiško raziskovalno skupnostjo in s posebnimi raziskovalnimi skupnostmi ter z uporabniki raziskav vodila aktivnosti za usklajevanje raziskav na skupnih prednostnih ciljih. Skladno s to usmeritvijo bo poudarek na izvajanju raziskav na področjih: — pridelava in predelava hrane, — energetika, — prestrukturiranje gospodarstva in — varstvo okolja. UREJANJE PROSTORA Nadaljevali bomo s pripravo in izdelavo dokumentov, ki smo jih začeli pripravljati v letu 1982 (Urbanistični načrt Kostanjevice, Urbanistični načrt Brestanica-Senovo, Razvoj naselij v občini in drugi dokumenti). Težnja novega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč je zagotovitev in uveljavljanje družbenega interesa za ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč. Prostorski del družbenega plana občine bo potrebno uskladiti s kriteriji, ki jih bo določil Izvršni svet SR Slovenije in ga po potrebi tudi dopolniti. VARSTVO OKOLJA TER NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V prihodnjem letu je potrebno, da se kljub težki ekonomski situaciji zagotovi nadaljevanje gradnje čistilnih naprav po programu in drugih že začetih akcij. Poleg tega bo treba zaščititi podtalnico, urediti odlaganje odpadkov, sanirati gramoznice, urediti sanitarno deponijo itd. INVESTICIJSKA DEJAVNOST To poglavje globalno opredeljuje, kako bo naravnana investicijska politika in med drugim poudarja, da bodo novi gospodarski projekti pričeti le, če bodo zagotavljali vsaj 50 odstotkov celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter znaten pozitivni neto devizni učinek. Poleg tega pa so navedene še možnosti za pričetek gospodarskih investicij pod določenimi drugimi pogoji. V skladu s širšimi družbenimi opredelitvami, predvsem dolgoročnega programa stabilizacije na področju zaposlenosti in zaposlovanja, bomo v občini pričeli z aktivnostmi za razpis ljudskega posojila oziroma samoprispevka za nekatere investicijske namene v združenem delu in infrastrukturi. S sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ne bomo začenjali novih investicij. Samoupravne interesne skupnosti bodo namenjale razpoložljiva investicijska sredstva za plačilo dolgov in dokončanje začetih objektov, za katere bodo organizacije združenega dela družbenih dejavnosti združevale sredstva amortizacije. ZAPOSLOVANJE Ob upoštevanju ciljev produktivnega zaposlovanja bodo imeli prednost pri zaposlovanju mladi iskalci zaposlitve, predvsem v izvajanju politike zaposlovanja pripravnikov. Organizacije združenega dela bodo proučile možnosti in sprejele programe za pridobitev novih delovnih mest za zaposlitev delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, na osnovi njihovega vlaganja sredstev za razširitev materialne osnove dela. Za odpravljanje nezaposlenosti, pogojene z razkorakom med potrebami in poklicno usposobljenostjo, bomo izvajali politiko štipendiranja predvsem v skladu s kadrovskimi potrebami in prekvalifikacijo. IN O CEM SE GOVORI RESOLUCIJA? V poglavju RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH, SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB govori predlog dokumenta: Delavci v združenem delu bodo z razporejanjem dohodka v 1983. letu zagotovili povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove v dohodku in povečali usklajenost sredstev z razpoložljivimi blagovnimi skladi. Zato bodo uresničevali politiko, ki jo opredeljuje Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v 1983. letu. Osnova za razporejanje sredstev za posamezne oblike porabe v 1983. letu bo za 1982. leto družbeno dogovorjena raven sredstev. Posamezni nosilci bodo v 1983. letu dosledno poračunali vse morebitne prekoračitve iz leta 1982. V istem poglavju nato dokument govori o sredstvih za zagotavljanje skupnih potreb, ki se bodo združevala v SIS družbenih dejavnosti, sredstvih za zadovoljevanje splošnih potreb (občinski proračun) in o davčni politiki. Predlog RESOLUCIJE nato govori še o aktivnostih na področju SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. m Ko zapoje rdeči petelin, kljub nagli intervenciji marsikdaj ostane golo zidovje. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 7 Uresničevanje kadrovske politike Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter komisija za odlikovanja in občinska priznanja sta za prvo letošnje zasedanje zborov SO Krško pripravili POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO. Dokument vsebuje poglavja: Uvod, Razvidi del in nalog, Načrtovanje kadrov, poklicno usmerjanje in štipendiranje, Zaposlovanje novih kadrov, Brezposelnost v letu 1981, Pogodbeno delo, Kadrovanje za opravljanje najodgovornejših funkcij, Politika družbenih priznanj, Organiziranost kadrovskih služb in Predlog stališč in sklepov, poleg tega pa še tabelarne priloge: Prikaz potreb po delavcih v letu 1982 v občini Krško, Kvalifikacijska struktura potreb po delavcih v primerjavi z ocenjeno strukturo priliva v zaposlitev v občini Krško, Deficitarni poklici, Suficitarni poklici v SR Sloveniji ter pregled brezposelnih oseb na dan 31. 8. in 31. 12. 1982 v občini Krško. IZ PREDLOGA STALIŠČ IN SKLEPOV Potem ko poročilo nadrobno prikaže uresničevanje kadrovske politike v naši občini, posebej poudari, da so kadri najpomembnejša komponenta in temelj našega dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja. Zaradi tega moramo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela graditi dolgoročno politiko načrtovanja kadrov in izobraževanja na vseh ravneh in v vseh družbenih strukturah na osnovi samoupravnega dogovarjanja. Podpisniki družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško naj bi v naslednjem obdobju opravili naslednje prioritetne naloge: 1. Osnovna naloga vseh podpisnikov družbenega dogovora je prizadevanje za uresničitev ustavno opredeljenega mesta in vloge človeka kot realizatorja kadrovske politike. 2. Naloga družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela je, da z vso prizadevnostjo in s svojo aktivnostjo pripomorejo k doslednemu uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. Prav tako morajo stremeti za tem, da je vsebina družbenega dogovora o kadrovski politiki znana sleher- nemu članu delovne skupine in da se vsebina družbenega dogovora o kadrovski politiki v celoti odraža v samoupravnih aktih v organizacijah združenega dela. 3. Nujno je, da politika odlikovanj spremlja razvoj naše socialistične družbe, da podpira in stimulira napore pri izgradnji samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, krepitvi obrambe, varnosti in neodvisnosti države, utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, uresničevanju gospodarske stabilizacije ter materialni in družbeni razvoj na vseh ravneh. Zato je nujno, da se vsi subjekti, ki sodelujejo pri pobudah za odlikovanja in proučitev predlogov za podeljevanje odlikovanj, zavzamejo za doslednejše uresničevanje dogovorjene politike odlikovanj in odločno odpravljanje slabosti, ki so se pokazale v dosedanji praksi. Da bi dosegli ta cilj, je nujno potrebno, da se kriteriji pri izbiri posameznkov in kolektivov, kot tudi vrst in stopenj odlikovanj, dosledno uporabljajo, kar bo tudi utrdilo moralno vrednost odlikovanj. 4. Komisije za odlikovanja naj za odlikovanje predlagajo več mladih delavcev in strokovnjakov, zlasti novatorjev in racionalizatorjev, ki izostopajo z zaslugami v vseh vejah neposredne proizvodnje in drugih družbenih dejavnostih. 5. Večjo pozornost je treba posvetiti predlaganju za odlikovanje za izredno družbeno koristna dela, posebne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju (v skladu z 2. b točko dogovora o izvajanju Zakona o odlikovanjih SFRJ). 6. Odlikovanja najzaslužnejšim osebnostim ob jubilejih naj se praviloma podelujejo samo enkrat, ob tem se da prednost delovnim pred življenjskimi jubileji. 7. Dosedanjo prakso, da se posamezniki po poteku petih let avtomatično ponovno predlagajo za odlikovanje, je treba odpraviti; v obrazložitvi vsakega predloga za ponovno odlikovanje na osnovi 2.a točke dogovora o izvajanju zakona o odlikovanjih je potrebna posebna obrazložitev, ki naj navede konkretne zasluge, dosežene po prejemu zadnjega odlikovanja. 8. Pri predlaganju za odlikovanje za večletno uspešno delo je treba upoštevati postopnost pri izbiri vrste in stopnje odlikovanj tako pri prvem kot tudi pri naslednjih odlikovanjih. Poleg navedenih nalog je nujno, da se pri uresničevanju politike odlikovanj glede na pomen, ki ga odlikovanja SFRJ imajo, saj so priznanja, ki se podeljujejo za dela in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko, zagotovi pravočasno in svečano izročanje odlikovanj. Odlikovanja naj se izročajo v tistih sredinah, ki so podale pobudo za odlikovanje, o svečanih izročanjih odlikovanj pa naj bo obveščena širša javnost. 9. V programe razvoja vsake organizacije združenega dela je potrebno vključiti tudi načrtno in permanentno izobraževanje ob delu, ki naj postane ena od smotrnih nalog kadrovske politike v začrtanem srednjeročnem programu razvoja. Se posebej je treba vključevati družbenopolitično izobraževanje, ki je pogoj za hitrejši materialni napredek družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. 10. Začrtana politika na področju štipendiranja pomeni, da z njo omogočamo šolanje vsem dijakom in študentom ne glede na materialne sposobnosti staršev, ne glede na materialne sposobnosti sredine, iz katere izhajajo. Posebno pozornost moramo v dolgoročnejiš politiki štipendiranja nameniti tudi usmerjanju v deficitarne smeri študija, ki jih narekujejo potrebe prakse. 11. S politiko zaposlovanja je treba zagotoviti izboljšanje kvalifikacijske strukture, povečanje produktivnosti dela in uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. 12. Ob izbiri kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij je potrebno ugotavljati sposobnosti kandidatov za dosego poslovnega uspeha in razvoja temeljne oz. druge samoupravne organizacije in skupnosti ter razvoj samoupravnih odnosov in ne le formalne pogoje razpisa glede izobrazbe. 13. Ocena uspešnosti uresničevanja planskih nalog, samoupravnih odnosov, izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov naj bo ob koncu mandatne dobe temeljni kriterij za ponovno izbiro poslovodnega organa. 14. Kadrovski izbor poslovodnih organov ima neposreden učinek na delo in razvoj organizacije združenega dela in s tem tudi na materialni položaj delavcev. Zato naj se v celotnem postopku imenovanja STRAN 8 NAS GLAS St. 1 — februar 1983 poslovodnega organa dosledno uresničuje vloga delavcev v organizaciji združenega dela in njihovega delavskega sveta pri odločanju o imenovanju. V vseh primerih naj se zagotovi, da bodo ocene in stališča vseh udeležencev v razpisnem postopku utemeljena na opredelitvah osnovnih organizacij družbenopolitičnih organizacij združenega dela, nikakor pa ne brez povezanosti z njimi. 15. Izmenjava kadrov iz znanstvenih institucij, visokošolskih delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti v organizacije združenega dela in obratno naj prispeva k boljšim rezultatom gospodarjenja. 16. Izvršni svet skupščine občine naj bi ob oblikovanju mnenja o kandidatu v koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL ocenil ob ponovni izbiri kandidata uspešnost njegovega dela v poslovanju organizacije združenega dela, izpolnjevanju obveznosti plana s širšega družbenega vidika in normativno ureditev interne zakonodaje. POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ V OBČINI KRŠKO Uvodni del poročila poudarja, da v primeru vojne na območju občine Krško ne bi bilo neogrože-nih območij. V sistemu zaščite prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred posledicami vojnih akcij iz zraka in z zemlje ima zakla-njanje prebivalstva kot ukrep civilne zaščite izjemno velik pomen. Vse zadeve v zvezi s tovrstno problematiko od leta 1977 ureja ODLOK O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ V OBČINI KRŠKO. O uresničevanju tega odloka govori osrednji del poročila pod naslovom »Stanje in problematika graditve zaklonišč-«. STATISTIČNI PODATKI: V obdobju od 1973 do 1982 so bile v naši občini zgrajene naslednje zakloniščne zmogljivosti: zaklonišča osnovne zaščite (objekti, zgrajeni po sedaj veljavnih normativih) imajo prostora za 2615 oseb (9,4'°/o vsega prebivalstva v občini); zaklonišča dopolnilne zaščite (objekti, zgrajeni pred letom 1977 Večja in stalna skrb vseh udeležencev družbenega dogovora naj bo še nadalje evidentiranje sposobnih in družbenopolitično aktivnih kadrov, ki bi po dopolnilnem izpopolnjevanju bili voljni prevzeti odgovorne naloge in dolžnosti. 18. Kadrovske službe morajo dobiti novo kvaliteto in se preoblikovati v strokovni medij, v sistem za razvoj kadrov s pripravo odločitev za vodenje smotrne in organizirane kadrovske politike. Organiziranje in razvijanje kadrovskih služb v organizacijah združenega dela ne poteka tako, kot je predvideno v resoluciji in družbenem dogovoru o kadrovski politiki in še vedno zaostaja za razvojem drugih strokovnih služb. Strokovne kadrovske službe morajo biti izenačene po statusu, položaju in materialnem stimuliranju kadrov, ki v njej delajo, z drugimi pomembnejšimi strokovnimi službami. Zagotoviti moramo redno in dopolnilno izobraževanje kadrovskih delavcev različnih profilov za strokovne kadrovske službe, zato bo treba izdelati srednjeročni program usposabljanja kadrovskih delavcev. oziroma po starih normativih) za 80 oseb; zaklonilniki (objekti, ki jih ni moč razvrstiti v nobeno kategorijo zaklonišč) za 150 oseb; ti objekti bi zahtevali večje adaptacije; število zakloniščnih mest — za 2695 oseb (9,7 % vsega prebivalstva v občini). Trenutno so v gradnji objekti s 500 zakloniščnimi mesti, do konca tega srednjeročnega obdobja pa je načrtovana izgradnja objektov z 2000 zakloniščnimi mesti. Izkušnje kažejo, da program ne bo v celoti realiziran, saj bo število novogradenj manjše od načrtovanega. Vse več je tudi primerov, ko se investitorji skušajo z raznimi izgovori izogniti izgradnji zaklonišč. NEIZPOLNJENE OBVEZNOSTI: V preteklem obdobju je bila vrsta primerov, ko zaklonišč niso zgradili. Primeri, kjer sprejetih obveznosti niso realizirali, so: Kovinarska, SOP, M-Agrokombinat (2 zaklonišči), Sigmat, Papirkonfekclja, Šolski center, IGM Sava, Pionir — TOZD Togrel, Pionir — TOZD Gradbeni sektor, Dom Edvarda Kardelja Krško in Dom XIV. divizije Senovo. Na poziv SVETA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO so nekateri od naštetih dejavnikov iz- delali program izgradnje zaklonišča ter financiranja izdelave projekta in izgradnje zaščitnega objekta. IZJEMNO POMEMBNA ZAKLONIŠČA: V objektih, kjer se zbira večje število ljudi (šole, vrtci, zdravstveni domovi), je gradnja zaklonišč izjemnega pomena, zato se pri njih gradijo zaklonišča tudi na območjih, kjer tovrstna gradnja ni po odloku obvezna (primer: Zdravstvena postaja Kostanjevica). Kot vzrok, da tovrstne ustanove nimajo zaklonišč oziroma jih ne zgradijo, navajajo pomanjkanje finančnih sredstev; pogoste so želje, da bi gradnjo zaklonišča prestavili v eno od naslednjih faz. VZTRAJATI: Zaradi neizpolnjenih obveznosti glede gradnje zaklonišč vrsta objektov ne more dobiti uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja. Predlagatelj dokumenta meni, da je potrebno vztrajati pri obvezni gradnji zaklonišč kot pogoju za navedeno dovoljenje. ZAKLONIŠČA ZA STANOVALCE: Gradnja zaklonišč v individualnih stanovanjskih hišah je sicer formalno potekala, vendar predlagatelj poročila ocenjuje, da so to le zaklonilniki, saj niso ustrezno opremljeni. Pred dvema letoma je bilo sprejeto stališče o organizirani gradnji skupinskih zaklonišč v soseskah, nosilec gradnje pa naj bi bila SKIS. Pojavilo se je vprašanje financiranja oziroma plačila prispevkov. Problematika zaklonišč V zvezi s poročilom predlaga Izvršni svet občinski skupščini v sprejem naslednje usmeritve: — da je potrebno graditev zaklonišč izvajati dosledno kot neločljivi del nalog in aktivnosti pri urejanju prostora, — da se morajo zato striktno in dosledno izvajati zakonski predpisi za to področje in predpisi občinske skupščine, — da je potrebno pospešiti izdelavo ustreznih načrtov za gradnjo zaklonišč in načrtov zaklanjanja v vseh organizacijah in skupnostih, — da je potrebno dolgoročno zagotoviti nosilce in vire sredstev za gradnjo zaklonišč, — da se pri uresničevanju programov graditve zaklonišč zagotovi večji vpliv vseh delegatskih struktur in samoupravnih organov ter večja informiranost delovnih ljudi in občanov. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 9 PLANIRANJE IZGRADNJE: Poročilo navaja, da je planiranje izgradnje zaklonišča še vedno preveč stihijsko. Dolgoročno usmerjanje izgradnje zaklonišča in zagotavljanje za to potrebnih sredstev bo omogočil načrt izgradnje zaklonišč do leta 2000. Vse organizacije in skupnosti morajo izdelati lasten tovrstni načrt. Občina in SKIS naj bi izdelali program za izgradnjo javnih zaklonišč in zaklonišč stanovanjskih naselij. SREDSTVA ZA IZGRADNJO: Sredstva za gradnjo zaklonišč, ki se zbirajo na posebnem računu pri SO Krško in pri SKIS, ne zagotavljajo upešne realizacije izgradnje zaklonišč v predelih, kjer zaklonišč ni in se ne predvidevajo novogradnje. SKIS pri vseh novogradnjah gradi zaklonišča, problem pa so zaklonišča v starejših naseljih. V načrtu je skupna izgradnja zakloni-ščnih kapacitet na Vidmu v sklopu prometnega terminala, bodoče tržnice in obstoječega stanovanjskega naselja, za kar naj bi sredstva nosilci združili. Zaključni del poročila navaja STALIŠČA IN USMERITVE, v katerih predlagatelj dokumenta navaja, da so vzroki za stanje na tem področju med drugim tudi neustrezna družbenopolitična podpora in razni pritiski na upravni organ za ljudsko obrambo. ODLOK O ZAKLONIŠČIH Na prvi letošnji seji bodo zbori Skupščine občine Krško razpravljali o osnutku ODLOKA O ZAKLONIŠČIH NA OBMOČJU OBCINE KRŠKO, s katerim naj bi ustrezno nadomestili dosedaj veljavni odlok o gradnji, adaptaciji in vzdrževanju zaklonišč v občini Krško iz leta 1977. Iz obrazložitve osnutka odloka povzemamo: Pri izdelavi osnutka odloka o zakloniščih na območju občine Krško je bilo treba upoštevati zlasti naslednja načela: — da je ukrep zaklanjanja edini ukrep, ki zagotavlja uspešno zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami; — da se zagotovi zakloniščno mesto za vsakega občana v kraju stanovanja, mestu zaposlitve in na javnih mestih; — da se zaklonišča gradijo le v najbolj ogroženem območju občine; — da se v miru smejo graditi samo zaklonišča osnovne zaščite. Z osnutkom odloka se želi precizirati naloge in obveznosti vseh subjektov na področju planiranja, financiranja in izgradnje zaklonišč, hkrati pa je osnutek odloka prilagojen določilom novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Osnutek odloka predvideva, da dijo organizacije združenega dela zaklonišča za zaščito svojih delavcev in oseb, ki so v kakršnikoli zvezi z OZD (varovanci v vrtcih, Osnutek odloka o zakloniščih predvideva gradnjo leteti v mestu Krško ter v naseljih Vihre, Mrtvlce, Brege, Drnovo, Jelše, Gorica, Pristava, Kalce-Naklo, Malo Mra-ševo, Brod, Veliko Mraševo, Veliki Podlog, Mali Podlog, Gržeča vas, Velika vas, Gorenja vas, Veniše, Leskovec, Zadovinek, Dolenja vas, Stari grad, Spodnji Stari grad, Spodnja Libna, Vrbina, Brestanica in Senovo. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Krško pa lahko sklene, da se morajo zaklonišča zgraditi tudi v objektih, pomembnih za ljudsko obrambo, četudi leže izven navedenih naselij. učenci in dijaki v šolah itd.), da za zaščito stanovalcev v družbenih objektih gradi zaklonišča samoupravna stanovanjska skupnost, da za zaščito stanovalcev v zasebnih objektih gradijo zaklonišča lastniki sami in da javna zaklonišča gradi občina. Delovni ljudje in občani morajo v svojih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih organizacijah in skupnostih planirati finančna sredstva za projektiranje, izgradnjo in vzdrževanje zaklonišč. Osnutek odloka predvideva, da morajo: — investitorji, ki so oproščeni gradnje zaklonišč, plačati prispevek za zaklonišča v višini 4 % od skupne cene gradbenega dela stavbe, — imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini plačujejo prispevek v višini 3 % od skupne letne stanarine oziroma najemnine, — lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb in imetniki pravice uporabe na teh stavbah in prostorih plačujejo letni prispevek za zaklonišča v višini 0,06% nabavne vrednosti stavbe oziroma osnove za obračun amortizacije. Spremembe zakona o samoprispevku Osnutek ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU bodo zbori slovenske skupščine obravnavali 9. februarja, predlog zakona pa naj bi po programu dela obravnavali in sprejeli v II. trimesečju letos. Svoje mnenje o osnutku tega dokumenta bodo na letošnji prvi seji povedali — in seveda sprejeli ustrezna stališča oziroma sklepe — tudi delegati krške občinske skupščine. Po DELEGATSKEM BILTENU, ki ga pripravlja za uredništva tiska in RTV sekretariat za informiranje Skupščine SR Slovenije povzemamo : Poglaviten namen predlaganih dokumentov in sprememb zakona o samoprispevku — zakon je bil sprejet pred desetimi leti — je uskladitev z novo ustavo, z novimi predpisi na področju planiranja ter dopolnitev nekaterih določil zakona, ki so se v praksi pokazala kot nejasna in neustrezna. Osnutek zakona v prvem dopolnjenem členu opredeljuje, da delovni ljudje in občani lahko uvedejo samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za zadovoljevanje drugih skupnih potreb v krajevni skupnosti na področju urejanja naselij, komunalnih dejavnosti, varstva živ-ljenskega okolja, ljudske obrambe, socialističnega skrbstva, zdravstvenega varstva, kulturnih dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in drugih dejavnosti. Pri uvajanju samoprispevka je treba upoštevati razvojne plane krajevnih skupnosti, zato ostanek zakona določa, da se samoprispevek lahko uvede, če je zgraditev objektov oziroma zadovoljevanje drugih skupnih potreb predvideno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma v planu krajevne skupnosti in če so v ustreznih planskih aktih predvidena sredstva za izvajanje dejavnosti. Osnutek zakona vsebuje tudi variantni predlog, ki predvideva, da se samoprispevek lahko uvede le, če je na območju, na katerem je bil razpisan referendum, glasovalo zanj več kot dve t retjini občanov, ki imajo pravico glasovati. Po predlagani dopolnitvi naj bi za delavce, ki so na začasnem delu v tujini (imajo pa v SR Sloveniji stalno prebivališče), v vsakokratnem aktu o uvedbi samoprispevka določili način sodelovanja v pripravljalnem ipostopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja. Krog zavezancev za samoprispevek se po osnutku zakona razširja tudi na osebe, ki imajo stalna prebivališča v krajevni skupnosti, kjer se uvaja samoprispevek, imajo pa tam nepremičnine. Za samoprispe- STRAN 10 N A S G L A S St. 1 — februar 1983 vek se le-ti lahko zavežejo, če se uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali pogoji za uporabo njihovih nepremičnin. Po noveli zakona naj bi imeli ti občani pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem. Osnutek zakona nadalje predvideva valorizacijo vrednosti nedenarnih obveznosti samoprispevka. V primerih, ko se samoprispevek uvaja za obdobje več let, je z aktom o uvedbi samoprispevka pristojni organ KS lahko pooblaščen, da v naslednjih letih v skladu z uradno ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu določi novo denarno vrednost nedenarnih vrednosti Zaradi smotrne izrabe časopisnega prostora smo opustili vsakokratne zapise: gradivo pripravi, predlagatelj, rok obravnave (trimesečje je označeno z rimsko številko!), pristojni, rok pošiljanja gradiva; navajamo le bistvene podatke s tem v zvezi po navedenem zaporedju. I. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM a) Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1.SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE V OBCINI KRSKO — IS, IS, II, vsi zbori, 30 dni. 2. URESNIČEVANJE ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZACIJE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH V OBCINI KRSKO — sekretariat za LO, IS, II, vsi zbori, 30 dni. 3. AKTUALNA PROBLEMATIKA V URESNIČEVANJU DELEGATSKIH ODNOSOV IN DELOVANJU SKUPŠČINSKEGA SISTEMA — sekretariat SO, predsedstvo SO, II, vsi zbori, 30 dni. 4. OCENA SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA IN DELOVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI — posebna delovna skupina, IS, III, vsi zbori, 30 dni. 5. POROČILO O DRUŽBENI PREOBRAZBI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV (naloga iz prispevka. Predlagan je tudi novi člen, ki določa osnovo, od katere se v denarni obliki predpisuje samoprispevek. Osnova za določitev samoprispevka v denarju je torej osebni dohodek delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšan za davke in prispevke iz osebnega dohodka, in drugi dohodki občanov v smislu zakona o davkih občanov. Nepremičnine, stroji, prevozna sredstva in podobno pa so lahko določeni kot osnova le izjemoma pod pogojem, da gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo (v varianti je predvideno, da se to določilo črta). Spremenjen je tudi člen zakona, ki določa prejemke, od katerih se samoprispevek ne more uvesti. delovnega programa 1982) — delovna skupina IS, IS, I, vsi zbori. 6. OCENA IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN URESNIČEVANJE VARSTVA SAMOUPRAVNIH PRAVIC — komisija za spremljanje izvajanja ZZD, II, vsi zbori. 7. OCENA STANJA NA PODROČJU DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU — pravosodni, inšpekcijski in drugi državni organi, I, vsi zbori, 8. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBCINI KRSKO (naloga iz delovnega programa 1982) — kadrovska služba, IS, I, vsi zbori. 9. POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ IN ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ V OBCINI KRSKO — sekretariat za LO, IS, poročilo z osnutkom odloka: I. trimesečje, predlog odloka: II. trimesečje, vsi zbori. 10. POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DS V OBCINI KRSKO V LETU 1983 S PREDLOGOM SMERNIC IN NALOG V LETU 1984 — sekretariat za LO, IS, IV, vsi zbori, 30 dni. 11. PREDLOG ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU (druga faza postopa) — sekretariat za NZ, IS, rok obravnave: po izidu republiškega zakona, ZZD in ZKS, 20 dni. 12. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI — komite za družbeno planiranje in komite za družbene dejavnosti, IS, II, vsi zbori, 30 dni. 13. ODLOK O IZOBEŠANJU ZASTAV V OBCINI KRSKO (naloga iz delovnega programa 1982) — sekretariat za občo upravo in upra-vno-pravne zadeve, IS, I, ZZD in ZKS, 20 dni. 14. POROČILO IN OCENA IZVAJANJA USPOSABLJANJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO V LETIH 1981/82 in 1982/83 — sekretariat za LO, IS, III, vsi zbori, 20 dni. 15. POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DS V OBCINI KRSKO V LETU 1982 S PREDLOGOM SMERNIC IN NALOG V LETU 1983 — sekretariat za LO, IS, vsi zbori, 20 dni. 16. DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SISTEMU SLO S PREDLOGOM ODLOKA O POOBLASTILIH IN PRISTOJNOSTIH KS NA PODROČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH (naloga iz delovnega programa 1982) — sekretariat za LO, IS, III in IV, vsi zbori, 30 dni. 17. POROČILO O STANJU PROMETNE VARNOSTI S PREDLOGOM SMERNIC IN SKLEPOV ZA ZAGOTOVITEV VEČJE PROMETNE VARNOSTI V OBCINI KRSKO (naloga iz delovnega programa 1982) — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, IS, II, ZZD in ZKS, 20 dni. b)Teme in akti iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŽBENEM PRAVOBRANILCU SAMOUPRAVLJANJA - osnutek: III, vsi zbori. 2. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM PRAVOBRANILSTVU — osnutek: III, vsi zbori. 3. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM OBVEŠČANJU — osnutek: IV, vsi zbori. 4. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU — osnutek: I, vsi zbori. Program dela zborov letos Na prvi letošnji seji bodo ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Skupščine občine Krško sprejeli svoj okvirni letni program dela. Dokument vsebuje iroje vsebinskih sklopov, v katerih so zajeti teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine ter skupščine SR Slovenije: DRUŽBENOPOLITIČNI' SISTEM, DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ in DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 11 5. ANALIZA O SPREMLJANJU PRIDOBIVANJA PRIHODKOV OBČANOV TER O UGOTAVLJANJU IZVORA PREMOŽENJA — II, ZZD in ZKS. 6. STALIŠČA IN SKLEPI ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA KS — I, vsi zbori. II. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ a) Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1. OSNOVE IN SMERNICE PROGRAMA DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO — komisija obeh družbenih svetov, do konca 1983, vsi zbori. 2. PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983 — komite za družbeno planiranje, IS, I, vsi zbori, 30 dni. 3 .SPREMLJANJE URESNIČEVANJA POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE IN RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983 alternativa: 3. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983 — komite za družbeno planiranje in komite za družbene dejavnosti, IS, tekoča naloga, ZZD in ZKS ter po potrebi DPZ kot zainteresirani zbor. 4. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEMELJNIH PLANSKIH DOKUMENTOV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 (naloga iz delovnega programa 1982) — komite za družbeno planiranje, IS, osnutek: II, predlog: III, vsi zbori, 30 dni. 5. POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981, 1982 in 1983 TER PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1984 — komite za družbeno planiranje, IS, III, vsi zbori. 6. RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE iKRSKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 — komite za družbeno planiranje, IS, osnutek in predlog: IV, vsi zbori, 30 dni. 7. ODLOK O SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE BRESTANICA — DORC TER ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU INDUSTRIJSKE CONE ZADOVINEK — SPODNJI GRIČ II — komite za družbeno planiranje, IS, I, ZZD in ZKS, 30 dni. 3. ODLOK O URBANISTIČNEM UREJANJU DOLOČENIH NASELIJ IN DRUGIH POSEGIH V PROSTOR (naloge iz delovnega programa 1982) — komite za družbeno planiranje, IS, osnutek: III, predlog: IV, ZZD in ZKS, 30 dni. 9. POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V LETU 1982 — 1983 — komite za družbeno planiranje, IS, III, ZZD in ZKS, 20 dni. 10. POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI NA PODROČJU PRESKRBE IN IZVAJANJA VARČEVALNIH UKREPOV — komite za družbeno planiranje, IS, III, ZZD in ZKS, 20 dni. 11. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 — sekretariat za občo upravo, IS, I, ZZD in ZKS, 20 dni. 12. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982 — sekretariat za občo upravo, IS, II, ZZD in ZKS, 30 dni. 13. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 — sekretariat za občo upravo, IS, IV, ZZD in ZKS, 20 dni. 14. ODLOK O DOLOČITVI ODSTOTKA OD POPREČNE GRADBENE CENE, KI SLUŽI ZA DOLOČITEV ODŠKODNINE ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE — sekretariat za občo upravo, IS, IV, ZZD in ZKS, 20 dni. 15. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 — sekretariat za občo upravo, IS, IV, ZZD in ZKS, 20 dni. b) Teme in akti iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 1. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE — rok obravnave: po periodičnem načrtu, vsi zbori. 2. POROČILO IS SKUPŠČINE SRS O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA SRS ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETIH 1981 — 1983 IN PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1983 — III, vsi zbori. 3. RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1984 — IV, vsi zbori. 4. ANALIZA DOLGOROČNIH MOŽNOSTI RAZVOJA IN SMERNICE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLANA SR SLOVENIJE — IV, vsi zbori. 5. POROČILO O STANJU IN RAZVOJU TURIZMA V SR SLOVENIJI — I, ZZD in ZKS. 6. POROČILO O STANJU IN RAZVOJU TURIZMA V SR SLOVENIJI — I, ZZD in ZKS. 7. ZAKON O PRORAČUNU SR SLOVENIJE ZA LETO 1984 — IV, ZZD. 8. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA — III, vsi zbori. 9. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982 — 1985 IN ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA USPOSABLJANJE ZEMLJIŠČ ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO V OBDOBJU 1981 — 1985 V LETU 1983 — III, ZZD in ZKS. Poklicna gasilska enota Krško: njeni pripadniki so vsestransko usposobljeni za različne Intervencije. STRAN 12 NAS GLAS St. 1 — februar 1983 III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI a) Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1. POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN PROBLEMATIKE DAVČNE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO (naloga iz delovnega programa 1982) — uprava za družbene prihodke, IS, I, ZZD in ZKS, 20 dni. 2. POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE SKUPŠČINE IN PROBLEMATIKA NA PODROČJU KOMUNALNO - STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO (naloga iz delovnega programa 1982) — komite za družbeno planiranje ter SKIS in SSS, IS, II, ZZD in ZKS ter DPZ kot zainteresirani zbor, 20 dni. 3. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV SO KRŠKO V ZVEZI Z IZGRADNJO, ZAGONOM IN OBRATOVANJEM NE KRŠKO (naloga iz delovnega programa 1982) — posebna delovna skupina IS, IS, I, ZZD in ZKS ter DPZ kot zainteresirani zbor, 20 dni. 4. POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV SO KRŠKO Z DNE 26. 9. 1980 O IZVAJANJU NALOG S PODROČJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO (naloge iz delovnega programa 1982) — komite za družbene dejavnosti, IS, II, ZZD in ZKS ter DPZ kot zainteresirani zbor, 20 dni. 5. POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1982 — komite za družbeno planiranje in komite za družbene dejavnosti, IS, II, ZZD, 20 dni. 6. POROČILO O IZVRŠEVANJU PREDPISOV IN SPORAZUMOV TER O STANJU NA PODROČJU PRESKRBOVANJA Z OSNOVNIMI ARTIKLI, BLAGOVNIH REZERV IN INTERVENCIJ V PROIZVODNJI HRANE — komite za družbeno planiranje, IS, II, ZZD in ZKS, 20 dni. 7. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 28. 12. 1981 O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KRŠKO — komite za družbene dejavnosti, IS, I, vsi zbori, 20 dni. 8. POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO — komite za družbene dejavnosti, IS, II, ZZD in ZKS, 20 dni. 9. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV — uprava za družbene prihodke, IS, I, ZZD in ZKS, 20 dni. 10. DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1983 — uprava za družbene prihodke, IS, I, ZZD in ZKS, 20 dni. 11. ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1982 — uprava za družbene prihodke, IS, II, ZZD in ZKS, 20 dni. 12. ODLOK O RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINI KRŠKO — komite za družbeno planiranje, IS, osnutek: II, predlog: III, ZZD in ZKS, 20 dni. 13. ODLOK O ZAŠČITI PODTALNICE IN ZAJETJA VODOVODA KRŠKO — komite za družbeno planiranje, IS, osnutek: II, predlog: III, ZZD in ZKS, 20 dni. b) Teme in akti iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 1. POROČILO O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO — I, ZZD. 2. ZAKON O DOLOČANJU NAMENSKE RABE PROSTORA — III, ZZD in ZKS. 3. ZAKON O UREJANJU NASELIJ IN O DRUGIH POSEGIH V PROSTOR — III, ZZD in ZKS. 4. ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV — II, ZZD in ZKS. 5. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O ENERGETSKEM GOSPODARSTVU — II, ZZD. 6. POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU — III, ZZD in ZKS, 7. ZAKON O SISTEMU ZVEZ IN PTT PROMETU — II, ZZD in ZKS. 8. ZAKON O UGOTAVLJANJU DOHODKA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ — II, ZZD in ZKS. 9. URESNIČEVANJE UGOTOVITEV. PRIPOROČIL IN SKLEPOV SKUPŠČINE SRS ZA IZVAJANJE ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA — I, ZZD in ZKS. 10. URESNIČEVANJE ZAKONA O SKUPNIH OSNOVAH SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — IV, DPZ. 11. ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU — I, vsi zbori. 12. POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE ZAPOSLOVANJA — I, ZZD in DPZ. 13. POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE — II, ZZD in ZKS. 14. ZAKON O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI TER O UREJANJU POKOPALIŠČ — III, ZKS. Delo zborov v prvem trimesečju PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SKUPŠČINE KRŠKO ZA I. TRIMESEČJE 1983 predvideva dvoje sej zborov občinske skupščine: 7. februarja in okrog 15. marca. Točen datum druge seje je odvisen od periodičnega načrta Skupščine SR Slovenije, ker bodo v dnevni red seje občinske skupščine vključene tudi pomembnejše zadeve iz programa republiške skupščine. O prvi letošnji seji zborov pišemo nadrobno v tej številki NAŠEGA GLASA, zato naj iz uvodnega dela dokumenta navedemo, da bodo na seji 15. marca zbori skupščine obravnavali več pomembnih poročil: poročilo o uresničevanju nalog na področju SLO in DSZ v občini Krško za leto 1982 s predlogom smernic in nalog v letu 1983, poročilo o izvajanju odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1982, poročilo o izvajanju davčne politike in problematiki davčne službe v občini Krško in druge pomembne dokumente. Iz republiškega programa je predvideno obravnavanje poročila o izvajanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino ter uresničevanje ugotovitev, priporočil in sklepov skupščine SRS za izvajanje zakonov s področja kmetijstva. Tako kot letni program je tudi periodični delovni načrt odprt in bodo v dnevne rede posameznih sej vključene tudi druge aktualne zadeve. PREDVIDENI DNEVNI RED ZA DRUGO SEJO Periodični načrt predvideva za drugo sejo zborov SO Krško, ki naj bi bila okrog 15. marca, naslednje točke: 1. ODLOK O IZOBEŠANJU ZASTAV V OBČINI KRŠKO, pristojna zbora: zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, gradivo obravnavata: odbor za družbenopolitični in komunalni sistem ter normativno-pravna komisija; 2. POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DS V OBČINI KRŠKO V LETU 1982 S PREDLOGOM SMERNIC IN NALOG V LETU 1983, vsi zbori, svet za ljudsko obrambo in odbor za družbenopolitični in komunalni sistem; St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 13 3. STALIŠČA IN SKLEPI ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMO- UPRAVNEGA RAZVOJA KS, vsi zbori, skupina delegatov za zbor občin; 4. POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V LETU 1982, ZZD in ZKS, odbor za družbenoekonomske odnose; 5. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, ZZD in ZKS, odbor za družbenoekonomske odnose; 6. POROČILO O STANJU IN RAZVOJU TURIZMA V SR SLOVENIJI, vsi zbori, skupina delegatov za zbor občin; 7. POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN PROBLEMATIKI DAVČNE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO, ZZD in ZKS, odbor za družbenoekonomske odnose; 8. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV SO KRŠKO V ZVEZI Z IZGRADNJO, ŽAGO- Osnutek odloka Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško bosta na prvi letošnji seji razpravljala in sklepala tudi o osnutku ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE KRŠKO. Iz obrazložitve dokumenta, ki ga je pripravila Občinska uprava za družbene prihodke, predlagatelj pa je Izvršni svet, povzemamo: Osnutek odloka o davkih občanov je pripravljen na podlagi sprejetega Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82), osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983 ter regijskega usklajevanja, nekaj sprememb pa je izvirnih. Novi Zakon o davkih občanov zadržuje veljavni sistem obdavčevanja kmetijstva, saj bo zanj pripravljen posebni zakon, predvsem zaradi tega, ker je o tem potrebno pripraviti primerno analitično gra- NOM IN OBRATOVANJEM NE KRŠKO, ZZD in ZKS ter DPZ kot zainteresirani zbor; 9. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE Z DNE 28. 9. 1981 O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI KRŠKO, ZZD in ZKS ter DPZ kot zainteresirani zbor, odbor za družbenopolitični in komunalni sistem; 10. PREDLOG ODLOKA O DAVKIH OBČANOV, ZZD in ZKS; 11. DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1983, ZZD in ZKS; 1 POROČILO O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO, ZZD, skupina delegatov za zbor občin; 13. URESNIČEVANJE UGOTOVITEV, PRIPOROČIL IN SKLEPOV SKUPŠČINE SRS ZA IZVAJANJE ZAKONOV S PODROČJA KMETIJSTVA, ZZD in ZKS, skupina delegatov za zbor občin. o davkih divo, ki bi dalo celovit vpogled v razmere v kmetijstvu. Na osnovi tega bo možno oceniti in določiti tudi možne vplive davčne politike na nadaljnji razvoj kmetijstva. Zato smo pri pripravi tistega dela osnutka odloka, ki obravnava kmetijstvo, morali upoštevati določila starega Zakona o davkih občanov, določila do sedaj veljavnega odloka o davkih občanov ter novosti, ki jih prinaša osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983. Novi Zakon o davkih občanov prinaša nekatere spremembe in dopolnitve z novimi rešitvami, predvsem na področju gospodarskih dejavnosti in obdavčevanja stavb ter premoženja. V bistvu gre le za dograjevanje dosedanjega davčnega sistema. Vse to pa zahteva spremembo občinskega odloka o davkih občanov. Spremembe oz. dopolnitve odloka bi sicer lahko realizirali tudi v obliki odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Glede na pomembnost novih rešitev, kompleksnost in lažjo uporabo pa je primerneje sprejeti v celoti novo besedilo, še zlasti zato, ker je bil dosedanji odlok z zadnjim prečiščenim besedilom iz leta 1976 že petkrat spremenjen oz. dopolnjen. Iz istih razlogov je bil sprejet tudi republiški zakon o davkih občanov v celoti z novim besedilom. Pri pripravi osnutka odloka so sodelovali tudi predstavniki občinskega komiteja za gospodarski razvoj in planiranje ter predstavniki Občinskega sekretariata za občo upravo, osnutek pa je usklajen tudi med občinami celjske regije. V osnutku odloka o davkih občanov se ne upoštevajo določila, ki so črtana po novem Zakonu o davkih občanov. Ta so: določila določbe o vodenju poslovnih knjig tistih zavezancev, ki jih po Zakonu o davkih občanov niso bili dolžni voditi, pa so z odlokom morali voditi knjigo prejemkov in izdatkov; določilo davka na cestna motorna vozila, ki je z novim zakonom ukinjen, ter stopnja davka na posest gozda, ker je ukinjen davek na posest gozdnih zemljišč. POMEMBNEJŠE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PO POSAMEZNIH ČLENIH: K 3. členu: Ker je v Zakonu o davkih občanov določeno nekoliko spremenjeno besedilo za posamezne vrste davkov, je s to spremembo usklajen tudi osnutek odloka. K 5. členu: V posameznih skupinah katastrskih občin so stopnje davka od KD združene skupaj s kompenzacijsko stopnjo, v nadaljevanju besedila pa je za čiste kmete in kmete-koope-rante navedena oprostitev. K 13. členu: V smislu določil dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983 se daje občinskim skupščinam možnost priznavanja olajšave zavezancem davka iz kmetijstva za gradnjo malih hidroelektrarn glede na zaostrene razmere na področju energetike. Predlagana olajšava v osnutku odloka je usklajena v regiji- K 14. členu: Ker novi Zakon o davkih občanov zadržuje veljavni sistem obdavčevanja kmetijstva, smo na osnovi sprejetega dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1982 ter sprememb odloka o davkih občanov za leto 1982 morali zadržati STRAN 14 NAS GLAS St. 1 — februar 1983 tudi besedilo 14. člena, ki obravnava obdavčevanje kmetijstva po dejanskem dohodku. Obdavčevanje kmetijstva pa se še naprej opravlja po stopnjah od KD. K 16. členu: Navedeni člen v celoti obravnava olajšave za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. Merila za priznavanje davčnih olajšav za zavezance, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prenašajo v občinski odlok. Doslej je pogoje za te olajšave določal zakon. Sprememba je v tem, da se olajšave za vlaganja priznavajo skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike za leto 1983, ki pa daje prioriteto t.i. deficitarnim dejavnostim — te so v naši občini opredeljene v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981 — 1985. Pri pripravi olajšav smo v osnutku odloka za nekatere vrste pripravili tudi variante. V navedenem členu smo pripravili tudi olajšave za davek od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki ne vlagajo sredstva v izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za zavezance, ki so prvič pričeli opravljati obrtno dejavnost, v katerih pa se daje prav tako prioriteta dejavnostim, opredeljenim v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva v občini. K 17. členu: Zakon o davkih občanov spreminja določbo o obdavčevanju občanov, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, na novo pa uvaja določbo o obdavčevanju tistih občanov, ki opravljajo dejavnost brez dovoljenja (šušmarji). Stopnje so naravnane na sprejeti Zakon o davkih občanov ter odlok o davkih občanov. K 18. členu: Zakon o davkih občanov daje možnost občinam, da predpišejo z odlokom pogoje in merila, s katerim se lahko obdavčujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih tudi v pavšalnem letnem znesku. Merila v osnutku odloka so usklajena v regiji. K 19. in 20. členu: V navedenem členu so opredeljeni pogoji in merila za obdavčevanje v pavšalnem letnem znesku. V osnutku odloka tega člena se predlaga raziširitev teh pogojev in meril z upoštevanjem določenih kriterijev, pomembnih za razvoj obrtnih dejavnosti v naši občini. Merila in pogoji so usklajeni tudi v regiji. K 21. členu: V 1. točki navedenega člena smo pripravili varianto, po kateri bi bili od plačevanja davka po odbitku izvzeti 100 % invalidi — paraplegi-ki, če opravljajo ročna dela preko OZD. V zadnjem odstavku 3. točke predlagamo razširitev oprostitve plačevanja davka po odbitku za dejavnosti, ki imajo za občino splošni interes. K 25. členu: Na podlagi osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983, se v navedenem členu predlaga valorizacija osnov in stopenj, in sicer po enakih razponih, ki so enake za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti. Ker valorizacija ni bila opravljena že od leta 1976, je nujno, da jo uskladimo z dogovorom. Usklajena pa je tudi v regiji. K 37. členu: Navedena olajšava je v osnutku odloka predlagana na osnovi določila 117. člena Zakona o davkih občanov. K 44. členu: Z oziram na zaostreno politiko pri izterjavi davkov smo v navedenem členu osnutka predlagali razširitev dejavnosti za zavezance, od katerih se zahteva poroštvo pred izdajo obrtnega dovoljenja, še na dejavnosti: avtotaksi, avtoprevozni-štvo in dejavnost z gradbeno mehanizacijo. Pri vseh ostalih členih ni predlaganih sprememb na do sedaj veljavni odlok ali pa so spremembe le redakcijskega značaja. Mladi fotografi iz Dolenje vasi: MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE OSNUTEK ODLOKA O PRORACU NU Iz osnutka ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, o katerem bosta razpravljala in sklepala na prvi letošnji seji ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO Krško, navajamo nekatere določbe: Predvideni prihodki proračuna občine Krško za leto 1983 naj bi znašali 132.325.000,00 dinarjev in naj bi bili v celoti razporejeni za splošne družbene potrebe. 1 odstotek priliva teh prihodkov bodo sredstva rezerve občine Krško. Sredstva občinskega proračuna bodo med letom enakomerno razdeljena med vse uporabnike v skladu z višino doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se bodo nakazovala mesečno za nazaj, za posebne namene in ostale potrebe pa v skladu z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. Taksa za bivanje v turističnih krajih se bo v celoti odvajala za pospeševanje turistične dejavnosti: 90 % bo participirala Občinska turistična zveza Krško, 10 % pa Turistična zveza Slovenije. Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet SO Krško, ki je tudi pooblaščen, da odloča o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna', odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 200.000,00 dinarjev ter o najetju začasnega posojila iz sredstev rezerv v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov. Odredbodajalec za sredstva proračuna sta predsednik Izvršnega sveta SO Krško oziroma njegov pooblaščenec ter sekretar SO Krško za ustrezni del proračunskih sredstev. Sestavni del odloka so: bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna. Višja turistična taksa Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Krško bosta 7. februarja predvidoma sprejela predlog ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH. Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Odbori za turizem in gostinstvo dolenjske in posavske regije so na posvetu že v mesecu avgustu 1982 ugotovili, da je turistična taksa na območju obeh regij neusklajena in da jo je nujno potrebno uskladiti. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 15 Do usklajevanja je prišlo na zadnjem posvetu odborov, kjer je bilo dogovorjeno, da se skupščinam občin obeh regij predlaga v sprejem enotna višina turistične takse, in sicer 15,00 din na dan. Ker je turistična taksa strogo namenska, se preko zbirnega računa občinskega proračuna v celoti odstopa občinski turistični zvezi namensko za dejavnost turističnih društev, pospeševanju turizma, propagando in razna obnovitvena dela na turističnih objektih. Ker v ostalih občinah dolenjske in posavske regije že teče postopek za uskladitev, predlagamo, da višino turistične takse uskladimo na predlagani znesek tudi v naši ob- Prerazporeditev posebnega davka Na prvi letošnji seji zborov SO Krško bosta ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI predvidoma sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE. Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Skupščina SR Slovenije je na svoji seji dne 27. 12. 1982 sprejela Zakon o spremembi Zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. Na podlagi navedenega zakona se je prerazporedil posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3 % v republiški proračun tako, da se je povečala stopnja posebnega republiškega davka od prometa proizvodov od 8,5 °o na 11,5 "o, občinske skupščine pa morajo skladno s 3. členom zgoraj navedenega Zakona občinski prometni davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3 °/o odpraviti. Se o občinski resoluciji '83 Mladi fotografi iz Dolenje vasi: RAD POMAGAM, KJER LE MOREM RESOLUCIJSKI DOKUMENTI Sestavni del RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V 1983. LETU je trinajst dokumentov. Iz gradiva za prvo letošnjo sejo Izvršnega sveta SO Krško povzemamo njihove naslove, temeljne nosilce njihove priprave ter roke, do katerih morajo biti ti spremni dokumenti RESOLUCIJE '83 pripravljeni. Dokumenti oziroma skupine dokumentov so naslednji: 1. USKLAJENI PLANI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V SISEOT (samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino) Rok: 30, marec 1983. Temeljni nosilci: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Metalna — TOZD TGO Senovo, Kovinarska Krško, Žito — TOZD Imperial Krško, Labod — TOZD Libna Krško, Lisca — TOZD Senovo, SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor Krško, SOP Krško, Mercator — Hoteli, gostinstvo — TOZD Hotel Sremič Krško, Novoles — TOZD Bor Krško, Novoles — TOZD Lipa Kostanjevica, Transport Krško, Novoles — TOZD Sig-mat Brestanica, Iskra — TOZD IEZE Kostanjevica, Mercator — Agrokombinat Krško, GG Brežice — TOZD Bohor Senovo in TOZD Gozdarstvo Kostanjevica in IGM Sava (Savaprojekt) Krško. 2. PROGRAM SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Rok: 15. februar 1983. Temeljni nosilci: izvršilni odbor sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter sekretariat za občo upravo in upravno pravne zadeve. 3. PROGRAMI SETVE, PROIZVODNJE IN ODKUPA POMEMBNEJŠIH POLJŠČIN, PROGRAM PROIZVODNJE MLEKA IN MESA Roki: za pomladansko setev: 31. januar 1983, za jesensko setev: 31. marec 1983. Temeljni nosilci: Mercator — Agrokombinat Krško ZA DRUŽBENI SEKTOR in Temeljna organiza- cija kooperantov Krško ZA ZASEBNI SEKTOR v sodelovanju z občinskim štabom za spremljanje izvajanja setvenega programa, komitejem za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter sekretariatom za občo upravo in upravno pravne zadeve. 4. PROGRAM SKLADA GOSPODARSKIH REZERV OBČINE Rok: 31. marec 1983. Temeljna nosilca: izvršilni odbor sklada gospodarskih rezerv občine Krško in komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. 5. NAČRTI ZAPOSLOVANJA ZA 1983. LETO SIS ZA ZAPOSLOVANJE IN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USKLAJEVANJU LETNIH NAČRTOV ZAPOSLOVANJA ZA LETO 1983 Rok: 31. januar 1983. Temeljni nosilci: vse samoupravne organizacije in skupnosti, SIS za zaposlovanje in občinski komite za družbene dejavnosti. 6. NAČRTI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE Rok: osnutek: 15. januar 1983, predlog: 15. februar 1983. Temeljni nosilci: samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v sodelovanju s TOZD Elektro in PTT — TOZD Krško za vključitev planov infrastrukture po krajevnih skupnostih — v sodelovanju s komitejem za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. 7. NAČRTI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Rok: osnutek: 15. januar 1983, predlog: 15. februar 1983. Temeljni nosilci: samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v sodelovanju s komitejem za družbene dejavnosti. STRAN 16 N A S G L A S St. 1 — februar 1983 Delo izvršnega sveta 8. dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in Čistega dohodka v 1983. letu Tekoča naloga spremljanja izvajanja po sprejetju v SR Sloveniji. Temeljni nosilec: Izvršni svet SO Krško. 9. DOGOVOR O IZVAJANJU POLITIKE SPLOŠNE PORABE NA RAVNI OBČIN Tekoča naloga spremljanja izvajanja po sprejetju v SR Sloveniji. Temeljni nosilec: Izvršni svet SO Krško. 10. DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE OBČIN V SR SLOVENIJI Tekoča naloga spremljanja izvajanja po sprejetju v SR Sloveniji. Temeljni nosilec: Izvršni svet SO Krško. 11. ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO Rok: najkasneje do 31. marca 1983. Temeljni nosilec: Izvršni svet SO Krško. 12. PROGRAMI OZD ZA USTVARJANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI NA OSNOVI VLAGANJ SREDSTEV ZA RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA DELAVCEV, KI SO NA ZAČASNEM DELU V TUJINI Rok: 31. marec 1983. Temeljni nosilci: vse organizacije združenega dela. 13. PROGRAMI OZD ZA SODE LOVANJE Z ENOTAMI DROBNE GA GOSPODARSTVA Rok: 31. marec 1983. Temeljni nosilci: OZD, ki iz svojih proizvodnih programov lahko izločijo proizvode, ki bi se racionalneje proizvajali v enotah drobnega gospodarstva. IZ ZAPISNIKA 19. REDNE SEJE Na 19. redni seji je Izvršni svet SO Krško imel na dnevnem redu: potrditev zapisnikov prejšnjih treh sej, naloge pri izvajanju zakona o Spominskem parku Trebče, dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983, pobudo za državna odlikovanja, prevzemanje funkcij članov IS v organih SIS, KS in drugih organizacijah, osnutek odgovora o usklajevanju davčne politike in dopolnitve prvotnega osnutka, informacijo o zagotavljanju pogonskega goriva za potrebe morebitne mobilizacije in informacijo o izvajanju nalog občinskega sklada za intervencije v proizvodnji hrane. Spominski park Trebče Na osnovi elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve DELOVNE ORGANIZACIJE »SPOMINSKI PARK TREBČE«, stališča predstavnikov občin Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško, ki je bilo posredovano Republiškemu komiteju za kulturo v Ljubljani, zapisnika s sestanka predstavnikov vseh treh občin 20, septembra 1982, predloga financiranja po občinah in razprave je IS SO Krško sprejel stališče, v katerem ugotavlja nujnost formiranja DELOVNE ORGANIZACIJE »SPOMINSKI PARK TREBČE«. IS tudi predlaga, da delegat občine Šmarje pri Jelšah v Mladi fotografi iz Dolenje vasi: JESEN MED VRBAMI Skupščini SR Slovenije postavi delegatsko vprašanje, zakaj se ne izvaja zakon o Spominskem parku Trebče ter obenem zahteva, naj IS SR Slovenije čimprej pristopi k sprejemanju akta o ustanovitvi DELOVNE ORGANIZACIJE »SPOMINSKI PARK TREBČE«. IS SO Krško je poudaril pomen povezovanja Spominskega parka Trebče s Spomen parkom Kumrovec, predvsem v zvezi z organiziranjem obiskov, strokovnim vodenjem obiskovalcev ter povezovanjem kulturnega programa. IS soglaša s ključem financiranja DO »Spominski park Trebče« in predlaga, da skupščine vseh treh občin obravnavajo poročilo o izvajanju zakona o Spominskem parku Trebče. V skupini za ustanovitev DO »Spominski park Trebče-« bo do nadaljnjega sodeloval podpredsednik IS Niko Zibret. Zahteven dogovor Predlog DOGOVORA O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA V LETU 1983 je izredno zahteven in obravnava občutlijvo problematiko, zato je bil IS SO Krško mnenja, da je nujno, da ga OZD obravnavajo in podajo morebitne pripombe, preden bo izoblikovan v dokončni obliki. Izvrnši svet je ponovno poudaril vprašanje enotne metodologije zajemanja podatkov, saj so le na osnovi enakih parametrov možne uporabne primerjave. Nezdružljivost funkcij Izvršni svet SO Krško je bil mnenja, da funkcija člana IS ni združljiva s funkcijami v organih krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, zato člani IS v bodoče naj ne bi sprejemali teh funkcij. Ker je kadrovanje v organe KS in SIS naloga SZDL, je IS posredoval svoje stališče kadrovski koordinaciji pri OK SZDL. 20. REDNA SEJA IS Za prvo letošnjo sejo Izvršnega sveta SO Krško je bil predviden naslednji dnevni red: potrditev zapisnika 19. seje, predlog RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 V LETU 1983, osnutek ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE V LETU (nadaljevanje na 19. strani) St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 17 Požarna varnost v občini Krško Občinska konferenca SZDL Krško je pred časom organizirala SEKCIJSKO RAZPRAVO O POŽARNI VARNOSTI V OBČINI KRŠKO. Na podlagi za razpravo pripravljenega gradiva in same razprave so udeleženci sprejeli stališča, med kateriim je tudi, naj bi v eni od številk glasila NAS GLAS širše predstavili organiziranost požarne varnosti v občini in dodali stališča sekcijske razprave o požarni varnosti. Tokrat objavljamo POROČILO O AKTIVNOSTI GASILSKE ENOTE KRŠKO V LETU 1982 v obliki statističnih podatkov ter na sekcijski razpravi sprejeta stališča. STALIŠČA SEKCIJSKE RAZPRAVE 1. Skrb za požarno varnost mora biti stalna sestavina našega vsakodnevnega življenja in dela v združenem delu, krajevnih skupnostih, stanovanjskem gospodarstvu in gospodinjstvih. 2. Stalno je treba spremljati in ocenjevati požarnovarnostne razmere v občini in na tej osnovi pripravljati programe izvajanja nalog odgovornih za požarno varnost v vseh sredinah. 3. Zastaviti je treba cilje požarne preventive v združenem delu, proizvodnih prostorih, skladiščih, stanovanjskih naseljih in gospodinjstvih. Predvsem je treba dosledno vztrajati na opremljenosti, usposobljenosti vseh delavcev in ustreznem oblikovanju pravilnikov o požarni varnosti. 4. Poklicna gasilska enota sicer učinkovito izvaja svoje naloge, vendar je treba zagotoviti, da bo še več skrbi in prizadevanj namenila izvajanju in opravljanju preventivnih pregledov v vseh prostorih na območju občine. 5. Požarnovarnostne probleme v združenem delu je treba v fazi projektiranja tehnologije in opravljanja proizvodnih nalog odstranjevati že vnaprej in ne šele, ko se pojavijo naloge na osnovi predpisov. 6. V požarno varnost je treba pritegniti vse odgovorne v združenem delu in v vseh skupnostih. 7. Povečati je treba skrb za oprem- ljanje stanovanjskih blokov z ustrezniirn gasilnimi aparati ter seznanjanje ljudi z njimi in njihovim delovanjem. 8. Zaostriti je treba požarnovarnostno disciplino v stanovanjskih okoljih, od parkiranja do odlaganja raznih predmetov, čiščenja in zagotavljanja dostopa do vodoskrbnih objektov. 9. Skrbno je treba preveriti poenotenje, razporeditev in označbo hi-drantov, njihovo brezhibnost in uporabnost ter odpraviti slabosti z nosilci oskrbe z vodo (KOSTAK in krajevne skupnosti). 10. Glede alarmiranja v nekaterih sredinah (manjših vaseh, naseljih, soseskah, odročnih krajih), kjer še ni alarmnih naprav, je treba pristopiti k celoviti rešitvi. Posebno skrb je treba posvetiti desnemu bregu Krškega. 11. Skupaj s Kostakom je treba pristopiti k celoviti rešitvi režima požarne tehnične vode za požarno varnost in povečati kapacitete. Poskrbeti je treba za nabavo avtoci-stern v večjih krajevnih centrih (Krško — desni breg, Kostanjevica, Senovo). 12. Dostopi do vode za potrebe požarne varnosti morajo biti urejeni ob vsakem posegu v tok tekočih voda. Važni viri (zajetja) vode morajo imeti za rezervo diesel agregate in hidrante, ki omogočajo uporabo vode tudi ob zajetju. 13. Vzgoja otrok v šolah v krožkih za požarno varnost in društvih Mladi gasilec mora postati skrb vseh in ne le gasilskih društev, občinske gasilske zveze, šol in društev prijateljev mladine, ampak tudi OZD na območju občine. Prizadevati si je treba, da bo požarna varnost postala sestavina rednega programa pouka v okviru obrambne vzgoje na osnovnih šolah. V ta namen pa je treba zagotoviti tudi ustrezne učne pripomočke. 14. Razširiti je treba krog mentorjev gasilcev, da bi še aktivneje delovali med mladimi gasilci. 15. Pri zagotavljanju pogojev delovanja gasilske organizacije — od poklicne gasilske enote do gasilskih društev — je treba stremeti za modernizacijo opreme in sredstev za gašenje. 16. Ohraniti je treba oblike pritego-vanja mladih v preventivno vzgojo na področju požarne varnosti in nadaljevati z oblikami tekmovanj, obiskov, izletov, srečanj itd. 17. Sistem obveščanja (Naš glas, Dolenjski list, Delo, interna glasila, Radio Brežice itd.) mora celoviteje objavljati tudi prispevke o delovanju gasilskih organizacij. 18. V eni od številk glasila Naš glas je treba širše predstaviti organiziranost požarne varnosti v občini in dodati stališča sekcijske razprave o požarni varnosti. Člani poklicne gasilske enote Krško so za raznovrstne intervencijske ukrepe ustrezno opremljeni. HgPf riŠŠ STRAN 18 NAS GLAS St. 1 — februar 1983 19. Poklicna gasilska enota naj se še bolj uveljavlja kot nosilec zagotavljanja požarne preventive in tudi ukrepanja v vseh OZD in krajevnih skupnostih. 20. Za potrebe požarne varnosti v občini ni zagotovljenih ustreznih zalog gasilnih sredstev (po dogovoru za najmanj 90 dni). Stremeti je treba, da se zagotovijo za to potrebna finančna sredstva in nabavijo primerne količine. 21. Gasilska društva in poklicna gasilska enota imajo sicer zagotovljeno gorivo in minimalna tehnična sredstva, vendar to ne zadošča za hitro ukrepanje in v primeru večje potrebe. Prav tako je treba zagotoviti večje količine sredstev za polnjenje gasilnih aparatov. 22. Delovne organizacije se premalo povezujejo s poklicno gasilsko enoto pri izvajanju nalog s področja požarne varnosti, od izobraževanja in preventivnih ukrepov do zagotavljanja normalne proizvodnje. 23. Ugotavljamo, da delovne organizacije delegirajo v skupščino SIS za varstvo pred požarom in za razpravo o požarni varnosti ljudi, ki po svojem položaju nimajo neposredne odgovornosti in možnosti, da bi vplivali na ravnanje, programiranje in odločanje o ukrepih požarne varnosti. Udeležujejo naj se tisti, ki so v delovnih organizacijah v skladu z ustreznimi akti in po zakonu odgovorni za požarno varnost. 24. V OZD in KS, zlasti pa v stanovanjskem gospodarstvu, je treba zagotavljati v finančnih planih več sredstev za opremljanje proizvodnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov ter za usposabljanje delavcev, stanovalcev in vseh drugih uporabnikov prostorov. Del sredstev pa je treba namenjati za skupne naloge organiziranih služb in dejavnikov na področju požarnega varstva. PGE Krško v letu 1982 »NAS GLAS« — skupne dele- gatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vorni urednik: Ivan Kaatelle. — Uredništvo CK2 12, Krike tel. 71-768. — Tisk: Papir kon- (ekcija Kriko. AKTIVNOSTI POKLICNE GASILSKE ENOTE KRŠKO V LETU 1982 e intervencije ivni pregledi nci tečajev ožari shničn revent ešilec kupaj sčaji deleže o. t o, u W -*-» 3 januar 4 36 107 10 157 8 150 februar 6 52 104 8 170 6 75 marec 18 61 101 6 186 11 182 april 6 43 78 3 130 8 130 maj 9 47 100 4 160 4 107 junij 2 75 101 3 181 5 65 julij 7 64 85 7 163 3 31 avgust * 3 68 78 6 155 2 50 september 5 51 83 3 142 3 20 oktober 1 55 87 4 147 3 27 november 4 89 113 3 209 4 88 december 3 54 131 6 194 1 7 skupaj 68 659 1168 63 1994 58 932 Poleg 68 požarov, ki jih je pogasila POKLICNA GASILSKA ENOTA Krško sama ali v sodelovanju z GD posameznega območja, je bilo v letu 1982 še 19 požarov na katerih so intervenirala le GD. Skupno je bilo torej 87 požarov, kar pomeni, da je vsak teden več kot enkrat (povprečno) gorelo na območju naše občine > Februarski filmski spored KINO DELAVSKI DOM EDVARDA KARDELJA V KRŠKEM FILMSKE PREDSTAVE V FEBRUARJU V februarju si bodo lahko obiskovalci filmskih predstav v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem lahko ogledali 16 filmov. Filmske predstave ob sobotah do nadaljnjega odpadejo. PROGRAM: torek. 1. februarja: ameriški film ŠERIF IZ VESOLJA, sreda, 2. februarja: ameriški film LADY DRAKULA, četrtek; 3. februarja: ameriški film NAVADNI LJUDJE, nedelja, 6. februarja: japonski film KAGEMUSHA, torek, 8. februarja: domači film SREČNO, KEKEC, sreda, 9. februarja: domači film BANOVlC STRAHI- NJA, četrtek, 10. februarja: ameriški film KAJ SE DOGAJA, KO ODRASTEJO OTROCI nedelja, 13. februarja: ameriški film ZORA V ZEMLJI ZULU, torek, 15. februarja: ameriški film PAR — NEPAR, sreda, 16. februarja: japonski film BOKSAR, četrtek, 17. februarja: aemriški film INVAZIJA TRETJIH BITIJ, nedelja, 20. februarja: ameriški film DRUGA POLOVICA POLNOČI, torek, 22. februarja: domači film ČUDOVITI PRAH, sreda, 23. februarja: brazilski film BAJ, BAJ, BRAZIL, četrtek, 24. februarja: ameriški film RAJANOVA HCI, nedelja, 27. februarja: ameriški film RAZJARJENI BIK. St. 1 — februar 1983 NAS GLAS STRAN 19 MLADINSKE DELOVNE AKCIJE '83 Krčani v Suho krajino! (nadaljevanje s 16. strani) 1983, POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ ter osnutek ODLOKA O ZAKLONIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE KRSKO, POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRSKO, predlog PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRSKO V LETU 1983, določitev roka za javno obravnavo DRUŽBENEGA DOGOVORA O REŠEVANJU ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI KRŠKO ter predlog za odobritev formiranja gostinske dejavnosti. 21. SEJA IZVRŠNEGA SVETA Za 27. januar je bila sklicana 21. redna seja IZVRŠNEGA SVETA SO KRSKO, za katero je bil, kot je razvidno iz sejnega gradiva, predviden naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 20. redne seje IS. 2. Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško. 3. Osnutek odloka o davkih občanov v občini Krško. 4. Odlok o spremembi odloka o prometnem davku od prometa proizvodov in storitev. 5. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za Dolenjsko in Po-savje. 6. Predlog imenovanja delovnih skupin za pripravo in realizacijo nalog iz programa dela skupščine občine. 7. Informacija o zakonu o varovanju kmetijskih zemljišč in predlog imenovanja delovne skupine, ki bo opravila delo v skladu z novim zakonom. 8. Predlog družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 s popravki. 9. a) Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v svet DO »Spominski park Trebče«. b) Imenovanje delegata družbenopolitične skupnosti v delavski svet CP Novo mesto TOZD Vzdrževanje cest Krško. 10. Predlog za podelitev državnih odlikovanj. Iz INFORMACIJ O GRADIVIH Republiškega INDOK centra naj zapišemo povzetek dokumenta TEMELJNE USMERITVE ZA ORGANIZIRANJE MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ V LETU 1983, o katerem je na svoji seji 13. januarja razpravljalo predsedstvo RK ZSMS: »V letu 1983 bo v skladu s temeljnimi usmeritvami in osnovami za organiziranje mladinskih delovnih akcij v obdobju 1981 — 85 organiziranih dvanajst mladinskih delovnih akcij. Obseg akcij je načrtovan v okviru preverjenih kadrovskih in materialnih možnosti. V program MDA se bodo vključile tudi občine Ajdovščina, Brežice in Krško, kar je v skladu s povečanim obsegom programov na kmetijskem področju. — Na osnovi DD o MDA bo pripravljen samoupravni sporazum o MDA za leto 1983, ki bo opredelil program mladinskih delovniih akcij v SR Sloveniji v letu 1983 in zagotovil materialno osnovo za izvedbo.« V programu s sekretarjem Občinske konference ZSMS Krško SLOVESNI ZAKLJUČEK XXI. DELAVSKI ŠPORTNIH IGER Za petek popoldne — 28. januar je OBČINSKI SVET ZSS KRSKO razposlal vabila na slovesni zaključek XXI. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V OBČINI KRSKO. Predvidena je bila podelitev pokalov, diplom in priznanj s krajšim kulturnim programom. Ker je bila priprava Našega glasa v tiskarni zaključena pred tem dogodkom, lahko objavimo le poročilo o treh najbolje uvrščenih ekipah oziroma posameznikih v vsaki tekmovalni disciplini. DOBITNIKI PRIZNANJ MALI NOGOMET 1. Tovarna celuloze in papirja »D j uro Salaj« Krško — TOZD Papir 2. SOP — TOZD Oprema Krškp 3. Ljubljanska banka — Temeljna posavska banka Krško' IVANOM URBANCEM smo izvedeli nekatere podrobnosti v zvezi z navedenim povzetkom: Spominsko območje Trebče, katerega del leži tudi v naši občini, bo letos prizorišče republiške mladinske delovne akcije TREBČE 83. Trenutno je predvideno, da bodo v prvi izmeni (26. 6. do 16. 7) sodelovale MDB iz občin Kočevje, Maribor — Pesnica in Kamnik; pomagale naj bi pri gradnji vodovoda Sedem-Senovo. Brigadirji druge in tretje izmene bodo sodelovali v akcijah na spominskem območju ostalih dveh občin (Brežice in Šmarje pri Jelšah). Povemo naj še, da bodo v drugi izmeni preizkusili novo obliko mladinskega prostovoljnega dela - mladinski tabor. V SR Sloveniji bo letos 6 zveznih in 6 republiških mladinskih delovnih akcij. Krški brigadirji se bodo udeležili zvezne MDA SUHA KRAJINA 83, in sicer v drugi izmeni od 3. do 30. julija. Takrat naj bi sodelovale še MDA iz občine Radovljica, MDB RK Slovenije in dvoje MDB izven SR Slovenije. ROKOMET moški 1. SOP Krško 2. Metalna — TOZD TGO Senovo 3. M-Agrokombinat Krško ODBOJKA ženske 1. TOZD Lisca Senovo 2. SDK, podružnica Krško 3. Ljubljanska banka — Temeljna posavska banka Krško moški 1. Metalna — TOZD TGO Senovo 2. Tovarna celuloze in papirja Krško 3. »D j uro Salaj« — TOZD Papir Krško KEGLJANJE ženske 1. Tovarna celuloze in papirja Krško 2. M — TOZD Hotel Sremič Krško 3. Žito — TOZD Imperial Krško moški 1. Tovarna celuloze in papirja Krško 2. Metalna — TOZD TGO Senovo 3. SGP Pionir — TOZD Gradb. sektor Krško REZULTATI DŠI 1982 STRAN 20 N A S G L A S St. 1 — februar 1983 Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško na podlagi L, 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1983 1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela, — krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih oragniziranih socialističnih sil, — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. 2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. 3. Pismene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložiti na uskladitev krajevni organizaciji SZDL, od koder je predlagani kandidat oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispevali najkasneje DO 25. MARCA 1983 na Občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zato svoje predloge pošljejo pravočasno krajevnim organizacijam SZDL (do 10. marca). Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško SAH moški 1. Tovarna celuloze In papirja Krško 2. Nuklearna elektrarna v ustanavljanju Krško 3. Kovinarska I Krško NAMIZNI TENIS moški 1. Upravni organi SO Krško 2. Nuklearna elektrarna v ustanavljanju Krško 3. Poklicna gasilska enota Krško STRELJANJE ženske —.ekipno 1. M — TOZD Hotel Sremič Krško 2. OS »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško 3. TOZD Lisca Senovo moški — ekipno 1. TOZD Elektrodistribucija Krško 2. Elektrarna Brestanica 3. Zaposleni na področju samostojnega osebnega dela ženske — posamezno 1. Sikošek Stanka, M — TOZD Hotel Sremič Krško 2. Germ Vika, M — TOZD Hotel Sremič Krško 3. Lapuh Veronika, Upravni organi SO moški — posamezno 1. Molan Anton, zaposleni pri obrtnikih 2. Kastelic Oto, TOZD Elektrodistribucija 3. Vogrinc Edi, TOZD Elektrodistribucija VLEČENJE VRVI moški 1. Metalna — TOZD TGO Senovo 2. FVP — enota v Krškem 3. do 4. Postaja milice Krško 3. do 4. SOP Krško KROS ženske — ekipno 1. Labod — TOZD Libna Krško 2. TOZD Lisca Senovo moški — ekipno 1. Metalna — TOZD TGO Senovo 2. Poklicna gasilska enota Krško 3. Postaja milice Krško ženske — posamezno 1. Mikolavčič Anica, TOZD Libna Krško 2. Stipčič Zlatka, TOZD Lisca Senovo 3. Lovrek Dragica, TOZD Lisca Senovo moški — do 25 let 1. Kajba Stojan, Metalna — TOZD TGO Senovo 2. Skrlec Martin, Postaja milice Krško 3. Hojnik Emil, Metalna — TOZD TGO Senovo do 35 let 1. Zlobko Vinko, Poklicna gasilska enota 2. Dreo Emil, Poklicna gasilska enota 3. Božičnik Marjan, Poklicna gasilska enota nad 35 let 1. Ravšl Jože, »Djuro Salaj« — TOZD Papir 2. Voglar Rudi, »Djuro Salaj« — TOZD Papir 3. Ambrožič Franc, Metalna — TOZD TGO Senovo BALINANJE 1. Metalna — TOZD TGO Senovo 2. »Djuro Salaj« — TOZD Papir Krško 3. Kovinarska Krško V SPOMIN NA MARTINA ZUPANČIČA V spomin na preminulega prosvetnega delavca in amaterskega fotografa MARTINA ZUPANČIČA iz Dolenje vasi pri Arti-čah objavljamo v tej številki nekaj fotografij mladih fotografov iz Dolenje vasi, katerih prizadevni mentor je bil. Hkrati naj povemo, da ga bomo tudi v INDOK centru močno pogrešali, saj je bil naš zelo ažurni občani sodelavec, ki nam je nudil svoje kvalitetne tehnične fotografske usluge-