LETNIK XXVI DECEMBER 1979 ŠTEVILKA 10 Srečno Novo leto Polnoč. Ko zamašek odleti iz steklenice in vino zašumi v čašah, si nazdravimo in pogledamo v oči. Zaželimo svojim dragim, bližnjim srečno. Takrat malokdo izmed nas pomisli na delovno organizacijo, s katero živimo pol svojega delovnega življenja in na njene uspehe, katere smo z njo in v njej dosegli. Za trenutek se tudi letos spomnimo dosežkov, saj bomo tako z večjim veseljem in radostjo po praznikih začeli z delom, in čemu lahko nazdravimo letos. Veseli smo, da so naše TOZD proti koncu leta poslovale dobro, da je TOZD Titan dioksid izposloval le minimalno izgubo v primerjavi s prejšnjimi leti, da smo še vedno v celjski regiji nšijvečji izvozniki, da z inovacijami doma delamo vse več sami, da investicije napredujejo, ter da uspešno rešujemo program ekološke sanacije. In morda se spomnimo še česa. . . Ob novem letu 1980 pa si zaželimo, da bi dosegli in uresničili vse naše naloge in cilje. Srečno! PANORAMA CELJA Kako je z gradnjo »S« kisline Še vedno potekajo dogovori okrog gradnje »S« kisline. Na zadnjem sestanku s predstavniki občinskega izvršnega sveta in sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo v decembru letos, je bilo izpostavljenih mnogo vprašanj glede možnosti začetka gradnje in vlaganja v investicijo »S« kisline, kajti v času, ko eno leto zamujamo zaradi že znanih zadržkov, so se stroški povečali od 31 na nekaj čez 48 milijard. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo tovarne pa bo izstavljeno le na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih je določila občinska skupščina, s pogoji pa mislimo na pogodbe z bankami, garancijo partnerja z NDR ter izračuni rentabilnosti naložb, ki bodo temeljile na novem elaboratu o financiranju investicije. Ocenili so, da je velika nujnost, da dobimo zeleno luč za začetek gradnje, to pa nam tudi narekuje, da v najkrajšem času in po možnosti do februarja 1980 leta zaključimo finančni krog pri sovlagateljih, kupcih in bankah. Ne smemo pa mimo dejstva, da bo pri zagotovitvi finančnih sredstev potrebna družbena pomoč, če je seveda gradnja nove »S« kisline prioritetna v slovenskem gospodarstvu in ekološko nujna. Cinkarna Celje oziroma TOZD Metalurgija ima že prevzetih obveznosti v V prejšnji številki Cinkarnarja smo pisali o izvajanju programa sanacije Cinkarne Celje in opisali napravo za čiščenje plinov na izstopu iz kalcinirnih peči v proizvodnji Titan dioksida. Konec decembra je naprava-elektrofilter začela obratovati. Tako je izvršen velik korak za izboljšanje ozračja v celjski kotlini. Postavljeni rok za izvedbo montaže je» bil prvotno dve leti, vendar so delavci z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo izvršili izredno zahtevne naloge v enem letu. Predstavniki dobavitelja firme Lurgi so bili pri pregledu zelo presenečeni zaradi hitre izvedbe del. Vso težo odgo- vrednosti 15 milijard za tovarno kisline. Vsekakor pa je potrebno dobro premisliti, kako bo lahko TOZD Metalurgija skupno s Cinkarno nosila bremena vseh podražitev, v kolikor ne bo čvrstih stališč republike in občine o potrebnosti proizvoda kisline, ter bank o kreditni problematiki. vornosti za izvršitev naloge so imeli dipl. ing. Žerjav Anton in številni delavci, ki so detajlirali načrte firme Lurgi, izvršili zahtevno zaščito naprave in skrbeli za montažo. Večji del opreme so delavci TOZD Vzdrževanje in energetika naredili sami v delovni organizaciji in tako prihranili mnogo deviznih sredstev. Pokazali so veliko sposobnost in podjetju doprinesli mnogo koristi. Direktor, dipl. oec. Bernard Krivec meni, da vsi delavci, ki so neumorno delali na Lurgi elektrofiltru, zaslužijo javno pohvalo in priznanje za pomoč pri razreševanju ekološkega problema v Celju. Elektrofiltri začeli obratovati Nova organiziranost Cinkarne O tem in še o čem smo se pogovarjali z dipl. oec. Bernardom Krivcem in dipl. pol. Leopoldom Slapnikom. Dipl. oec. Bernardu Krivcu, glavnemu direktorju naše delovne organizacije 20. januarja poteče odpovedni rok. Zakaj se je odpovedal direktorskemu mestu v Cinkarni smo v Cinkarnarju že pisali. Da pa bi bili delavci naše delovne organizacije obveščeni o njegovih stališčih in mnenjih o problematiki zunaj in znotraj Cinkarne, smo ga povprašali, kakšne izkušnje si je pridobil v tem letu in kaj misli, da lahko pričakujemo o novi organiziranosti ter razreševanju drugih perečih problemov. Njegovo razmišljanje najprej zadeva izvajanje programa ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne, kajti delovno mesto glavnega direktorja je sprejel s ciljem, da izvede naloge, ki izhajajo iz tega programa. Program daje osnovne premike za nadaljni razvoj Cinkarne in rešitev nekaterih drugih problemov. Naloge, katere je sprejel je usmeril na izvajanje zagotovitve sredstev za ekološki del in investicije. Realizacija tega programa je ocenjena na skupno 100 milijard din in bi bila izvedena po njegovih računih, v dveh ali treh letih. Zaradi različnih neusklajenih mnenj bo časovnost daljša, nastale pa bodo tudi določene spremembe. Poti za izvajanje programa sanacije niso bile popolnoma opredeljene, zlasti glede zagotavljanja finančnih sredstev zaradi različnih dvomov in obotavljanj saj pri tem sodeluje tudi tuji partner in širša družbena skupnost. Partner NDR prvotno ni reagiral, iskal je načine za pomoč in sodelovanje, zato je bil postopek daljši. Razgovori o garanciji so bili zaključeni 4. decembra letos s tem, da partner zagotavlja sredstva v prihodnjem letu. Zavlačevanje s strani občine in republike, ter njihovih stališč je povzročilo odobritev jamstva za finančna sredstva šele jeseni. Zamuda pomeni za Cinkarno veliko gospodarsko škodo, ki jo delavci sami ne bodo mogli nositi na svojih ramenih. Gradnja »S« kisline se bo začela takrat, ko bo zaključen finančni krog vključno s pridobljenimi novimi sredstvi za podražitve. Zavedati se moramo, da je žveplena kislina najpomembnejša postavka za izboljšanje okolja, oziroma zmanjšanje S02 v ozračju,čeravno v ekološki program sanacije ni vključena. Tovariš Bernard Krivec je hotel doseči tudi primerne ekonomske učinke pri tekočem poslovanju in to mu je tudi uspelo, saj se jasno kažejo pri dobrih devetmesečnih rezultatih poslovanja delovne organizacije. Nedvomno je kolektiv pričakoval, da bo novi direktor spremenil in uredil stanje znotraj delovne organizacije. Vendar so bila takšna predvidevanja napačna. Potrebno bi se bilo poglobiti v vprašanja odgovornosti do samoupravljanja, odgovornosti družbenopolitičnih organizacij in nenazadnje samega delavca. Samoupravni organi pa morajo za odločanje dobivati kvalitetne predloge. Z zamudo, a vendarle, smo dali v javno razpravo predlog nove organizacije. Ta naloga je tudi časovno pogojena s kadrovskimi rešitvami in smernicami bodočega razvoja Cinkarne. Tudi plan za leto 1980 je v zaključni fazi. Poudaril je, da bi morali izvajanje delovnega reda nujno povezati z novo organizacijo. Odgovorni vodilni pa morajo tudi pri sebi spoštovati red in biti kot disciplinske starešine. Kolektiv Cinkarne je dober, požrtvovalen in delaven, bolj kot mislijo zunaj nje. Vprašanje čvrstosti in enotnosti ter preteklosti žal obremenjuje ljudi zunaj delovne organizacije, ker so nepravilno informirani. Javno mnenje, da je Cinkarna tovarna za onesnaževanje in izgubo, je hudo nepravilno, saj je v resnici nosilka razvoja na področju kemije in kemične predelave. Izdeluje vrsto proizvodov, ki so v Jugoslaviji edinstveni (titanov dioksid, valjarna cinka, tiskarske ofsetne plošče, ter vrsto drugih.) Ob nastanku določenih problemov, bi morala družbena skupnost brez striktnih določil pomagati doseči cilje. Pripadnost in zavest delavcev v kolektivu bi morala biti večja,dane bi bilo širjenja neresnic. Le primitivizem lahko delavce Cinkarne z očitki krivi za preteklost. Dipl. pol. Leopolda Slapnika, direktorja splošnega sektorja smo povprašali kaj lahko odgovori na številna vprašanja, ki jih postavljajo delavci na samoupravnih delovnih skupinah,pri razpravi o predlogu nove organizacije. Po vseh temeljnih organizacijah potekajo med delavci intenzivne razprave o osnutku nove organizacije Cinkarne. Zato je razumljivo, da se v sami razpravi izpostavljajo nekatera vprašanja, ki jih delavci zastavljajo razlagalcem. Najpogostejša so vprašanja ciljev nove organiziranosti, racionalnosti pri organizaciji delovnega in poslovnega procesa, ustanovitvi novega kolegijskega poslovodnega organa ter pričakovanju učinkov, ki bi jih s spremembo organizacije dosegli. Glede na sedanjo organiziranost so nam spremembe nedvomno potrebne. Cinkarna postopoma preusmerja svojo proizvodnjo, postavljajo se nove naloge, ki jih je potrebno organizirano razreševati, zato mora njena organizacija odsevati potrebe, ki so prisotne tako danes kot bodo v prihodnosti. Novo organizacijo bomo izvajali postopoma, ker ni realnih možnosti, da bi jo lahko takoj izvedli v celoti. Spremembe, ki se načrtujejo v osnutku zadevajo v več nivojev. Predlog za ustanovitev kolegijskega poslovodnega organa v bistvu uresničuje določila, ki jih je z ukrepi in programom sanacije sprejela poleg skupščine občine Celje in družbenopolitičnih organizacij tudi Cinkarna. Kolegijski poslovodni organ, ki ga sestavljajo predsednik in trije podpredsedniki, v nobenem primeru ne povečuje števila dosedanjih individualnih poslovodnih organov. Gre le za vsebinske spremembe pri izvajanju vodenja delovne organizaci- je. Predsednik predstavlja delovno organizacijo navzven ter tako kot ostali člani kolegijskega poslovodnega organa odgovarja za vodenje določenega delovnega, oziroma poslovnega področja, prav tako, kot za posamezna področja odgovarjajo ostali člani samostojno. Velikost in heterogenost proizvodnje v Cinkarni ter razvejanost v poslovanju, narekujejo večjo delitev dela in obvladovanje posameznih področij dela, kar je težko zagotoviti v eni osebi. Tak način vodenja ni nobena novost, saj se praktično že izvaja v vrsti večjih delovnih organizacij v Sloveniji kot Jugoslaviji. Čeprav je v predlogu nove organizacije predvideno tudi večje število novih TOZD, se bodo te ustanavljale postopoma, ko bodo dani ekonomski in drugi pogoji in ko bodo delavci to sprejeli. Pomemben sklop sprememb zadeva tudi združevanje delovnih in poslovnih funkcij. To se nanaša na skupni razvoj, marketing in združevanje nekaterih drugih opravil. Pri tem je potrebno izpostaviti, da so v predlogu predvidene ustanovitve TOZD skupnega pomena, kar bo omogočilo večjo soodvisnost pri politiki nagrajevanja, izvajanju dohodkovnih odnosov ter usklajen nastop pri poslovnih partnerjih. Tako naj bi se kot TOZD skupnega pomena organizirale dosedanje TOZD Vzdrževanje in energetika ter TOZD Transport. Na podoben način bi bil organiziran TOZD marketing oziroma trženje. V okviru obstoječe DSSS bo dan večji poudarek informiranju, razvoju sam-moupravljanja in delegatskih odnosov, kadrovski politiki ter organizaciji poslovanja. Nova organizacija bo sledila svojemu temeljnemu cilju, da se delo organizira čim bolj racionalno, da se združujejo posamezne delovne naloge in s tem zmanjšuje število zaposlenih (ali vsaj ne povečuje) povsod tam, kjer je mogoče, posebej pa v takoimenovani režiji. Temeljita analiza, ki bo izdelana v fazi mezo in mikro organizacije, mora torej ugotoviti katere so naloge, ki jih je neobhodno potrebno izvajati, katere je potrebno odpraviti ali združiti in ugotoviti kakšne kadre potrebujemo. Želimo si, da bi uvajanje nove organizacije potekalo čim bolj racionalno in bi ne zaviralo tekoče izvajanje naših opravil. Nujno pa je, da je sprejeta organizacija poenotena za celotno delovno organizacijo, ker bo v nasprotnem primeru lahko prišlo še do večjih težav kot se z njimi srečujemo danes. Urednica DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV IZ ZAPISNIKOV VSE TOZD POMOČ TOZD Z IZGUBO Vse TOZD so obravnavale in pristopile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev rezerv, v sklad skupnih rezerv občine Celje. Ta sklad je formiran na podlagi Ur. lista SRS št. 11/79 in je namenjen za pomoč TOZD-om, ki bi poslovali z izgubo; sredstva vlagana v ta sklad, se ne obrestujejo. TOZD, ki najame kredit iz teh sredstev pa plača obresti, ki jih naj bi določila občina. Dinarski prispevek je 2 % od čistega dohodka, ki je razporejen v TOZD po zaključnem računu. Tako vložena sredstva se po preteku šestih let vračajo brez obresti nazaj v TOZD, vendar ne v primeru če pride ena TOZD v likvidacijo, ker bi bila vrnjena sredstva ustrezno manjša. TOZD, ki predvideva izgubo, lahko izstopi in vsa sredstva, ki jih vloži, dobi vrnjena. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA NAKUP VOZIL IN KOMPRESORJA Na delavskem svetu so obravnavali nakup osnovnih sredstev in med drugim potrdili nakup dveh tovornih servisnih vozil IMV Renault 4 po predračunski vrednosti 149.662,20 din. Eno vozilo bo uporabljeno za nemoteno delo vzdrževanja energetskih naprav, drugo pa bo služilo za zamenjavo dotrajanega vozila v nabavi elektro materiala pri nabavni službi. Odobrili so tudi nakup prevoznega kompresorja tip D7 MA Trudbenik, pritisk 7 atm., dobava 10 m3, v predračunski vrednosti 200.360,00din za potrebe gradbenega obrata pri remontih in ostalih gradbenih delih. TOZD KEMIJA PREVISOK PLAN Člani DS so pri pregledu rezultatov III. tromesečja ugotovili, da prihaja do izpadov proizvodnje zaradi nepravilnega planiranja. SDS se bodo morale v večji meri zavzemati za uresničevanje planskih nalog. INVESTICIJE IN NOVE NABAVE Potrdili so izdobavo in montažo od-sesovalne naprave po predračunski vrednosti 162.600,00 din, s tem, da je sestavni del pogodbe garancija, da bo naprava v redu delovala. Izvajalec in dobavitelj je Kravanja Franc - Babno. Odločili so se, da bodo prešli na remont peči cinkovega belila, ki je popolnoma dotrajana in potrebna temeljitega popravila. Remont bi naj opravil TOZD Vzdrževanje in energetika po predračunski vrednosti 1.657.580,34 din. TOZD TRANSPORT PREDLOG SISTEMATIZACIJE Člani DS so obravnavali predlog sistematizacije za leto 1980. Poudarili so, da se bo z novo organizacijo DO predlagana sistematizacija TOZD Transport nujno spremenila za delavce izvajalce skla- dišča oz. skladiščenja. Istočasno so sprejeli sklep, da se takoj pristopi k izdelavi prve projekcije plana dela za leto 1980 in v skladu s tem pripravi sistematizacijo z morebitnimi manjšimi odstopanji. TOZD TITAN DIOKSID REFERENDUM V TiO 2 V eni od prejšnjih številk Cinkarnarja smo pisali o novem načinu nagrajevanja v proizvodnji TOZD Ti02. V dneh 27. in 28. novembra 1979 so se delavci v TiOz na referendumu odločali o sprejetju Poslovnika o oblikovanju osebnega dohodka po uspešnosti dela, spremembi Pravilnika o delitvi sredstev za OD in druge osebne prejemke, sistematizaciji novih in prekategorizaciji nekaterih delovnih mest ter prenehanju veljavnosti poslovnika o oblikovanju OD po cenikih izdelkov. Glasovalo je skupno 240 volilnih upravičencev od 302 zaposlenih delavcev po volilnem imeniku »ZA« sprejetje teh aktov je glasovalo 65,2 % upravičencev, »PROTI« pa 11,3 %. Neveljavnih je bilo 9 glasovnic. S tem so delavci v proizvodnji TiOz prešli na ustvarjanje dohodka in oblikovanje OD po uspešnosti dela. KREDIT ZA OD TOZD TiOz je najel premestitveni kredit pri skladu skupnih rezerv SRS za izplačilo OD za mesec oktober 1979 v višini 4.126.924,00 din po izplačilni dobi 31. marca 1980 in obrestni meri 6,5 % letno. STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE Delavcam T&ZD Ti02 in vzdrževalcem, ki vzdržujejo TOZD Ti02 se bo izplačevala premija za preseganje planiranih količin mesečne proizvodnje in sicer - nad 1700 ton proizvoda v mesecu oktobru, - nad 1650 ton proizvoda v novembru in - nad 1700 ton v decembru. Pri tem je določeno, da vsaka presežena tona proizvoda formira 10.000,00 din premijske mase, ki se deli na TOZD Ti02 in TOZD Vzdrževanje in energetiko v razmerju povprečnega števila zaposlenih.to je 2/3 za TOZD Ti02 in eno tretjino za TOZD Vzdrževanje in energetiko Kriterij za notranjo delitev premije posameznih delavcev si bo oblikoval vsak TOZD samostojno in tudi oskrbel izplačilo. TOZD Ti02 bo izračunano premijsko maso mesečno izplačeval TOZD Vzdrževanje in energetika, na osnovi izstavljene fakture. O tem sklepu smo že pisali v Cinkarnarju št. 7. DE10 DinlHNOPOUTItNIH MMNIZMH SKLEPI IN STALIŠČA KONFERENCE OO ZS Na konferenci OO ZS so obravnavali predlog zadolžitev delovne organizacije na področju Hortikulture 80. K uresničevanju izboljšanja okolja smo pristopili že v začetku letošnjega leta z imenovanjem komisije za urejanje okolja, ki je že pregledala vse ozemlje v lasti DO in na osnovi tega pripravlja program za ureditev naše okolice. Službe in TOZD so dolžne vzdrževati red okrog svojih obratov in s tem prispevati k boljšemu počutju in lažjemu delu. Obravnavali so zapisnik okrogle mize OO ZSMS, ki je bila oktobra letos in na kateri so mladi izpostavili problematiko neaktivnosti mladih v DO. Sprejeli so sklep, da je nujno na seje izvršnih odborov OO ZS vabiti predsednike mladine in skupaj reševati probleme. V vseh osnovnih 'organizacijah naj bi določili tudi mentorja ki bi nudil mladinski organizaciji vso pomoč. Za praznik republike - 29. november so sindikati obiskali posamezne bolnike, ki so v staležu več kot mesec dni in vsakemu darovali 200,- dinarjev. Predsedstvo OO ZS je bilo opozorjeno, da se predsedniki OO ZS ne udeležujejo sej in ne odgovarjajo na zahteve občinskega sindikalnega sveta. Sprejeli so ustrezni sklep. V začetku prihodnjega leta bomo izvolili nove člane izvršnih odborov OO ZS in predsednike le-teh. Zato je potrebno pripraviti predlog novih članov in predsednikov ter istočasno pričeti izdelovati poročila in programe osnovnih organiza- KDO JE ODGOVOREN ZA TAKŠNE PRIZORE? Izvajanje programa sanacije v TOZD Grafika TOZD Grafika se vključuje v reševanje ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne Celje z modernizacijo proizvodnje tiskarskih plošč. Proizvodnja je zasnovana na sodoben način, ki zagotavlja večjo produktivnost, stalno kvaliteto, lažje delo in čistejše okolje. V mesecu septembru je pričela poizkusno obratovati linija za mehansko in elektrokemično obdelavo Al zvitka. Zgrajena je tudi čistilna naprava za tehnološke odpadne vode. Projekt je zasnovala Grafika skupno z METALPRI-MINŽENIRING Maribor, izvedla pa z izvajalci: INGRADOM, KLJUČAVNIČAR- JEM,TOZD VZDRŽEVANJEM IN METALNO MARIBOR. Naprava deluje avtomatsko, iztok v kanalizacijo je kontroliran in podatki o kakovosti vode se beležijo na traku. Doseženi so zaželjeni parametri. V izgradnjo nevtralizacije je bilo vloženo skupno 5 milijonov dinarjev. Modernizacija proizvodnje v obratu plošč se intenzivno nadaljuje z montažo linije oslojevanja, vzporedno z njo pa tudi montaža čistilne naprave za zrak - adsorpcijska naprava. Na to čistilno napravo bo priključen odvodni kanal procesnega zraka z določeno vsebnostjo topil iz peči za sušenje oslojenega Al zvitka, ofsetnih tiskarskih plošč. Grafika v normalnih pogojih čistilne naprave ne bi potrebovala, saj so meritve obstoječe proizvodnje pokazale, da so rezultati onesnaževanja v dovoljenih mejah, vendar je bila zaradi velike onesnaženosti mesta Celja (4. kategorija) dolžna zgraditi čistilno napravo za čiščenje zraka. Pri izbiri načina čiščenja zraka z vsebnostjo topil (možno sežiganje pri 960°C in adsorpcija) so se v Grafiki odločili za izgradnjo adsorpcijske naprave firme ARC Thun, Švica vsled : - malih količin topil v zraku - manjših investicijskih vlaganj - manjših obratovalnih stroškov. Celotna naprava je . projektirana za pretok zraka 17500 m3/h, z vsebnostjo 70 do 80 kg/h. Sestoji se iz 4 kolon napolnjenih z aktivnim ogljem, ventilatorjev, hladilnika in destilacijske kolone. Celotna naprava deluje avtomatsko. Nasičena kolona se regenerira s prepi-hovanjem, s paro in zrakom. Iz kondenza-ta pomešanega s topili se v nadalnjem postopku v destilacijski koloni izloči topilo in voda. Očiščeni zrak, ki ustreza vsem zahtevam odloka o normativih količin in koncentracij škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak, pa preprosto izteka v delovni prostor-halo. Celotna montažna dela, ki so v zaključni fazi izvaja Grafika skupno s KLIMO, KLJUČAVNIČARJEM, TOZD VZDRŽEVAN JEM - elektroobratom in METALNO Maribor. Investicijska vrednost čistilne naprave za zrak znaša 9,2 milijonov din. Zagon naprave, vključno z linijo oslojevanja predvidevajo meseca januarja 1980. Za ureditev okolice Grafike lil pa so porabili 820.000,00 dinarjev. Skupno je bilo v ekološko sanacijo TOZD Grafike v letu 1979 vloženo 15 milijonov dinarjev. »Alkoholizem« v delovni organizaciji Klub zdravljenih alkoholikov Cinkarne Celje je v preteklem mesecu organiziral strokovno predavanje doktorja Bojiča z nevropsihiatrične bolnice Vojnik o bolezni imenovani »Alkoholizem«. Dr. Bojič je poudaril, da je več kot dvatisoč registriranih alkoholikov v celjski občini in da je nujno potrebno, da se ustrezno organiziramo za zmanjšanje tega števila. Alkoholik postane človek iz mirnega pivca, 's tem, ko popiva in zvišuje doze alkohola. Tako pride do kroničnega obolenja. Zdravljenje je ambulantno in hos-pitalno. Nevropsihiatrična bolnica v Vojniku ima premajhne kapacitete, zato se je pokazala potreba po ustanovitvi dispanzerja v Celju in uveljavitvi zdravljenja v obratnih ambulantah. Nujno pa je, da oboleli nadaljujejo zdravljenje v klubih. Klubi opozarjajo socialno službo na delavce, ki so zabredli v težave. Marsikdo misli, da ima klub nalogo preprečevati alkoholizem, vendar le združuje tiste, ki se že zdravijo, ter jih vzpodbuja k nadaljevanju zdravljenja, oziroma abstinenci. S preprečevanjem alkoholizma se ukvarjajo socialne službe. Največ na tem področju pa bi prav gotovo naredila sredina, v kateri tak delavec živi in dela. Vse preveč je delavcev, ki menijo, da je alkoholizem navada in vse premalo smo naredili za preprečevanje širjenja alkoholizma v delovni organizaciji. Družbenopolitične organizacije, naj bi bile tiste, ki naj bi delavcem organizirano pomagale in jih osveščale, so premalo odgovorno pristopile, če sploh so, k k reševanju tega problema. V bližini delovne organizacije Cinkarne stoji majhna samopostrežna trgovina, v katero zahajajo med delovnim časom delavci naše delovne organizacije in kupujejo ne nazadnje tudi pijačo. Podobno v bližini LIK Savinje stoji manjša gostilna Vinotoč. Vendar lahko organiziranost v tej delovni organizaciji vzamemo za vzor, saj je preprečila nošenje pijače na delovno mesto iz te gostilne. Žalostno je tudi dejstvo, da raje plačujemo po dvanajst starih milijonov in 40 dni bolovanja delavcem, alkoholikom, kot pa preventivno preprečujemo alkoholizem s preprostimi metodami, to je * 3 4 5 ostrejšim delovnim redom, zmanjšanjem reprezentance in vzorom nadrejenih delavcev. Poleg navedenega naj omenimo še slabši delovni efekt in povečanje nesreč pri delu pri delavcih podvrženih alkoholu. Tudi klubu alkoholikov, ki je dobro organiziran,dajemo vse premajhen pomen saj se njihovih sestankov v zelo majhnem številu udeležujejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodilni delavci. F. A. ODREŽI DELAVCI,NA POMOČ PRI UREJANJU CINKARNARJA Delavcem Cinkarne Celje želimo posredovati boljše glasilo in omogočiti njihov neposredni vpliv nanj. Zato objavljamo kratek vprašalnik. Tiste, ki ga bodo izpolnili, prosimo, da ga dostavijo na uredništvo. Vse dobre in resne predloge bomo upoštevali. Uredništvo Kot redni bralec Cinkarnarja predlagam: 1. V naslednjih številkah obdelajte naslednje teme: 2. Uredništvo naj preskrbi in objavi odgovore na naslednja vprašanja: 2. a) Želim da na vprašanje odgovori (ime in funkcija osebe, od katere želimo Informacijo): 3. Najbolj so mi všeč naslednji članki: 4. Niso mi všeč naslednji članki: 5. Predlagam naslednje nove rubrike: 6. Predlagam, da objavite sestavek o delih in nalogah, ki jih opravljam: Kje so vzroki neaktivnosti mladih Mnogo je odprtih vprašanj in različnih mnenj okrog nedelavnosti in neaktivnosti mladih v delovni organizaciji. Nekateri pravijo, da se moramo sami najti in med seboj ugotoviti vzroke in krivce. Toda, na koncu bruhne vprašanje, kako? Najprej bi se morali zavedati, vsaj tisti, ki se malo ukvarjamo s to problematiko, da mladi ne čutijo pripadnosti mladinski organizaciji, ker ne najdejo nobenega pravega cilja v njej. Pristavljam da bi se morali pogovoriti tudi o pripadnosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zakaj ne? Tempo življenja zahteva vrsto objektivnih vzrokov za neudeležbo na sestankih in akcijah. Vse skupaj pa še dodatno obremenjuje dejstvo, da čutimo praznino ki bi se nedvomno dala še zapolniti. Zavedati se moramo, da mladina ni edi- na, ki bo obešala zastave, okraševala dvorane in čistila nesnago okrog obratov. Potrebno je najti nek drug stik, kajti s takšnim programom in predvsem miselnostjo, ne bomo obogatili mladih. V programu mladina res nima napisanih tistih nalog, ki bi jih bodrila in združevala. Uspeti in v mladinske vrste pritegniti čim več mladih, posebno iz vrst mladincev iz drugih republik, ter pričeti razreševati vprašanja, ki jih pestijo, je vredno truda. Potreba po delavnosti mladine v naši delovni organizaciji je vsekakor prisotna, saj peščica delovnih mladincev poskuša ustvariti večji interes. Samoupravni in politični dejavniki v delovni organizaciji bi morali vključiti na dnevne rede svojih sej razreševanje te problematike. Z ideološko izobrazbo in mentorstvom skratka s pravilno metodo dela ZSMS v Cinkarni bi lahko pričakovali uspehe. Go je udeležilo samo 30 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se v ekipni konkurenci pomerili med seboj. Največ uspeha je spet imela Grafika. 649 krogov 637 krogov 585 krogov 489 krogov 352 nepopolna ekipa in transporta 1. Grafika I. 2. Metalurgija 3. DSSS 4. Grafika II. 5. Ti02 Ekipe vzdrževanja, kemije niso sodelovale. V konkurenci posameznikov je vrstni red naslednj^-c--- ' 1. Pečnik M. 159 krogov 2. Krajnc I. 155 krogov 3. Jonke F. 152 krogov 4. Mraz R. 149 krogov 5. Smeh F. 145 krogov 6. Kramarič F. 141 krogov 7. Gobec M. 136 krogov 8. Plankar P. 128 krogov 9. Pompe A. 127 krogov 10. Zalokar I. 123 krogov Po končanem tekmovanju je organizator podelil prvim trem ekipam darilne zavitke, najboljših 5 posameznikov pa je prejelo še skromne praktične nagrade. M.Leban ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE Kakor vsako leto smo tudi letos izvedli športna tekmovanja v počastitev dneva republike med TOZD Cinkarne v naslednjih panogah: kegljanje, streljanje in šah. Tekmovanja v kegljanju se je udeležilo 26 tekmovalcev, ki so se pomerili med seboj na 100 lučajev (50 polno in 50 čiščenje), za ekipo pa je štelo 5 najboljših rezultatov iz vsake TOZD. Škoda je le, da nekatere ekipe niso bile kompletne saj bi tako lahko bila konkurenca še večja. Najboljša je bila ekipa Grafike z Metalurgija z Transport z Vzdrževanje z Ti02 z DSSS z 1815 lesi, druga 1659 lesi, tretja 1579 lesi, četrta 1033 lesi, nato 856 lesi in 582 lesi. Posamezniki so se uvrstili: 1. Ramšak K. 403 lesov 2. Gobec M. 401 lesov 3. Pohole I. 394 lesov 4. Germadnik B. 372 lesov 5. Mraz R. 371 lesov 6. Červan F. 362 lesov 7. Kolšek F. 360 lesov 8. Jurkošek B. 350 lesov 9. Grkovič B. 350 lesov 10. ŽolgarT. 336 lesov Izvedli smo tudi že tradicionalni če-tveroboj v borbenih igrah, v konkurenci ženskih in moških ekip na katerem so sodelovale ekipe EMO, LIK Savinje, Elek-trosignala in Cinkarne. Največ uspeha pri ženskah je imela naša ekipa, medtem ko so bili pri moških najboljši tekmovalci iz Ema. Ženske ekipe Moške ekipe 1. Cinkarna 1. EMO 2. EMO 3. LIK Savinja 4. Elektrosignal 2. LIK Savinja 3. Cinkarna 4. Elektrosignal Po končanem tekmovanju je ob razglasitvi rezultatov predstavnik Elektrosi-gnala podelil vsem nastopajočim ekipam spominske pokale, predstavnik LIK Savinja pa še praktične nagrade prvim štirim v vsaki konkurenci. Streljskega nagradnega tekmovanja se Obveščamo sodelavce Cinkarne, da je prišlo pri tisku delovnih koledarjev v zeleni barvi do neljube napake. Prosimo, da upoštevate delovne koledarje ki so tiskani v rjavi barvi. tiskarna 30 let šahiranja Šahovska sekcija Cinkarne je bila ustanovljena oktobra 1949. Prvemu sestanku je prisostvovalo kakih 10 do 12 članov našega kolektiva. Že po dveh mesecih je bilo videti, da se bo šahovska sekcija razvila v zelo močno športno enoto, saj smo že decembra istega leta na Sindikalnem moštvenem tekmovanju za prvenstvo Celja nastopili s tremi ekipami. Imeli smo tudi mladinsko ekipo, kar je bilo za tisto obdobje gotovo enkraten primer med sindikalnimi moštvi. Vodstvo sekcije je v svojem krogu zbiralo članstvo iz vseh slojev našega kolektiva in pravilno razporejalo vsa tekmovanja, pri katerih je bila možna udeležba ne glede na moč posameznika. Vodstvo sekcije je imelo v vidu vse pozitivne faktorje, ki jih prinaša šah. To je: hitrost v preračunih, logika v zaključkih, samoobvladovanje, moč volje, fantazija in moč življenskih predočenj. Vse to dokazuje, da šah ni igra za razvedrilo, pač pa borba, v kateri se na zanimiv način izražajo in tehtajo določene duševne pa tudi fizične sposobnosti igralca. Seveda je pri tem treba spoštovati tujo moč, a hvalo lastne moči prepustiti drugim. Vse te lastnosti veliko pomenijo v vsakdanjem življenju in pripomorejo k delovnim sposobnostim naših članov na delovnih mestih. Že ob ustanovitvi naše sekcije je bilo slutiti, da se bo šah precej razširil in pripomogel k množičnemu razvoju šaha ne le v našem kolektivu, marveč tudi v Celju nasploh. Naš član ing. Stegenšek je v Biltenu celjskega šahovskega festivala napisal, da je šah prodrl s svojo plemenito igro v vasi in med delavce. Med pomembne uspehe naše sekcije moramo šteti tekmovanja med celjskimi kolektivi, kjer smo dosegli zelo lepe uspehe. K temu moramo dodati lepo število zmag na okrajnih prvenstvih in tudi organizacijo okrajnega prvenstva v Dobrni leta 1961. Takrat je bil predsednik sekcije ing. Boško Marjanovič in prav pod njegovim vodstvom v letih 1960-1962, je naša sekcija žela lepe uspehe. Tudi v slovenskem merilu smo imeli precej vidno vlogo. Omembe vredno je četrto mesto leta 1954 in 1955 ter 3-4. mesto leta 1962. Žal v zadnjih letih na finalnih tekmovanjih Slovenije skorajda ne nastopamo, oziroma se ne plasiramo. Ne moremo mimo Metalurških iger Jugoslavije na Jesenicah leta 1954. Tam smo med šestimi najmočnejšimi ekipami zasedli odlično 2. mesto, za Jesenicami in pred Litostrojem. Dvakrat smo bili zmagovalci Metalurških iger Slovenije. Sekcija je v 30. letih odigrala nad 1200 tekem, kar je spoštljivo število. Naši mladinci so leta 1956 in 1967 v okviru Mladinskih športnih iger osvojili prva mesta, žal pa je zadnja leta vse manj nadaljevanje na naslednji strani B slišati o naših mladincih in prav bi bilo, da da naš odbor pobudo za oživitev mladinskega šaha. Nikakor ne moremo mimo uspehov, oziroma nastopov nekaterih naših igralcev. Žal so se prav tukaj naše vrste močno razredčile. Igralci kot so ing. Slavko Vrhovec, danes že pokojni Andrej Mišura, Stevo Jovanovič in ing. Franjo Klinger, so bili v svojem obdobju stebri našega moštva. Največ tekem za preteklih 30 let je odigral Franc Dečko - 1076, kar je že rekord. Ing. Pipuš je odigral 912 tekem in bi bilo to število lahko večje, saj je bil vseskozi med vodilnimi igralci, vendar v zadnjih letih nekoliko redkeje nastopa. Ing. Vojislav Ružič je odigral 735 tekem. Zasluži pohvalo, saj skoraj nikoli ne odpove udeležbe v ekipi. Jože Šnajder je odigral 702 tekmi. Tudi Miodrag Lazič je stalen član ekipe in je odigral 470 tekem. Zvone Arh velja za enega naših najboljših hitropoteznih igralcev in je odigral 465 tekem. Mirko Mežnar je odigral 425 tekem, ing. Vlado Zelenovič 365, Stevo Jovanovič 325, Ciril Počivalšek 270, Jože Jančič 220 tekem itd. Seveda imajo tudi ostali člani velik delež pri odigranih tekmah in uspehih moštva, vendar bi naštevanje ŠAHOVSKA OLIMPIADA šahovska olimpiada Jugoslavije je bila letos v Puli sedma po vrsti. Šahovska sekcija Cinkarne je sodelovala prvič. Ekipa Cinkarne v sestavi Franc Dečko, vseh imen zahtevalo preveč prostora. Zato tudi vsi neimenovani člani sekcije zaslužijo pohvalo. Ob 30 letnici šahovske sekcije ne moremo mimo imen tovarišev ki so imeli vodilne funkcije in levji delež za uspešno delovanje sekcije. Predsedniki sekcije so bili: Ferdo Kmetec v letih 1952-1953, Vinko Persolja 1953-1955, Jože Naraks 1959-1960, ing. Boško Marjanovič 1960-1962, ing. Franjo Klinger 1963-1964, ing. Klemen Stegenšek 1965-1968, in z najdaljšim mandatom ing. Iskren Pipuš v letih 1968-1978. Ing. Pipuš je eden najstarejših članov sekcije in najstarejši Cinkarnar saj je prišel v Cinkarno pred 50-leti, to je 1. 1. 1929. Po stažu in letih je verjetno najstarejši šahist Slovenije in bo v prihodnjem letu slavil 75-letnico. Ne moremo pozabiti tudi na tehničnega vodjo Polda Šmona v letih 1966-1968 ter Dečko Franca v letih 1970-1978. Da sekcija obstoja in izvršuje zadane delovne naloge so potrebna tudi finančna sredstva in prav tukaj je imela veliko razumevanje Sindikalna podružnica Cinkarne in v zadnjih letih tudi referent za šport in rekreacijo Marjan Leban. Jože Šnajder Albin Košak, Vojislav Ružič in Mirko Mežnar je osvojila 14 točk in se izmed 202 udeleženih ekip, uvrstila na 192 mesto. Prvo mesto je v devetih kolih osvojila ekipa »Rade Končar« z 26,5 točkami. M. M. CINKARNAM pošta Sprašujem ! »Delu čast in oblast I Delavcem tovarne! Človek je naše največje bogastvo !« S takšnimi in podobnimi gesli smo pred 30 in več leti stopali na čelo delovnim in drugim dolžnostim. Potem smo delali petek in Svetek, bi lahko rekli. Prebrodili največje krize, pa tudi radosti. Živeli v hudem in lepem. In sedaj smo v sedemdesetem letu tega stoletja. Za nami so dolga leta dela in, seveda tudi življenja. Le nekaj let, pa bomo odšli v zaslužen pokoj in se resnično posvetili samo sebi in svojim užitkom . . . Več kot tretjina stoletja je za nami odkar smo prvikrat stopili pred »personalnega«, ki nam je dodeljeval delo in začeli smo delati. Delali smo do danes. Danes pa smo že v letih, sicer polni življenskih in delovnih izkušenj, vendar fizično že izčrpani. In ko se tako spominjamo vseh teh let, se nam postavljajo vprašanja, na katere ne vemo odgovora. Že res, da živimo v civilizirani, napredni in inteligentni družbi a vendar so še mnoga vprašanja nerešena. S tem ne mislim kritizirati, ampak samo želim postaviti vprašanje, na katerega ne vem odgovora. Med kulturnimi ljudmi je navada, da ob določenih jubilejih sežejo tovarišem v roko in se mu zahvalijo za dosedanje delo in mu zaželijo še več uspehov vnaprej.Vendar pri nas v Cinkarni tega žal nisem opazil. Nasprotno. Tam sem se moral potruditi, da sem dobil tisto, kar mi po zakonu pripada, to je JUBILEJNA NAGRADA. Je že res, da smo se samoupravno dogovorili, da bomo jubilantom podelili nek znesek v dinarjih za jubilej v znak za dosedanje delo. Vendar se je ta znesek zelo skrčil, predno je prišel v naše roke. Celo nekajkrat. Zal, morajo posamezniki trkati na vrata in odgovorne spomniti na sklepe dogovorov in tu nastane kratek stik s človeško moralo in dostojanstvom. Zato sprašujem, ali si delavec, na tak jubilej v neki delovni sredini ne zasluži vsaj tisto, za kar smo se dogovorili, ali si ta isti delavec ne zasluži malo več letnega počitka v obliki dopusta ali vsaj tistega, ki mu po zakonu pripada? Ali si morda ta delavec ne zasluži malo več spoštovanja in tovarištva od mlajših delavcev. Pa naj je to predpostavljeni ali podrejeni. Osebno mislim da. In še kako res je. Saj le tako se mu bomo lahko oddolžili za minulo delo. Človeka lahko osrečijo tudi takšne »malenkosti«. Je že res, da lahko kuverto z bonom in vizitko dvigne vsak tudi pri vratarju. Toda, s tem nismo napravili nič. Ali ne bi bilo lepo, če bi se jubilanti dobili skupaj, pa bi si eden od vodilnih vzel minuto časa in izrekel nekaj toplih besed v znak spoštovanja. Prepričan sem, da bi vsakemu postalo pri srcu toplo in bi si rekel: »Pa še le nisem pozabljen in za v staro šaro.« Tako pa ti predpostavljeni da kuverto in zardi. Verjetno mu je nerodno ali pa tudi ne, kaj pravite ? Ali veste odgovor ? Delavec v TOZD Ti02 NA SLAVNOSTI JE SPREGOVORIL POKROVITELJ TEKMOVANJA GENERALNI DIREKTOR BERNARD KRIVEC DEL UDELEŽENCEV SVEČANE SEJE Pripis k Cinkarnarjevi pošti: Glede na splošno nezadovoljstvo delavcev v zvezi s podeljevanjem jubilejnih nagrad v Cinkarni Celje, bi morale družbenopolitične organizacije zavzeti svoje sklepe in stališča. Uredništvo Uporaba domačih izdelkov ali odkup tuje licence Avtorja inovacijskega predloga »uporaba kalcita v procesu nevtralizacije kislih odpadnih vod pri proizvodnji Ti02«, se sprašujeta in iščeta odgovor na vprašanje zakaj se ne uporablja kalcit v zameno za dehidrirano apno, saj ekonomski račun prikazuje lepe prihranke. V mesecih oktobru in novembru 1979 je bila skupina naših sodelavcev na strokovnem usposabljanju pri licenčnem partnerju TiOz v Franciji. Po vrnitvi so le-ti v razgovorih povedali, da je naš licenčni partner v letošnjem letu pričel z uporabo kalcita pri nevtralizaciji odpadlih kislih vod. Skoraj vsem v naši delovni organizaciji je bilo znano, da sta avtorja inovacijskega predloga »uporaba kalcita« prijavila inovacijo že leta 1975. Pri takratnem direktorju TOZD sta našla za svoj predlog popolno razumevanje in dobila možnost, da svoj inovacijski predlog uvedeta v proizvodnjo. Z laboratorijskimi poskusi ter z več dnevnim industrijskim poskusom je. bilo dokazano, da je inovacijski predlog možno uresničiti z majhno dodatno investicijo. O izvedbi industrijskega poskusa je bilo vodstvu TOZD Ti02 predloženo delovno poročilo, ki je vsebovalo tudi potrebo po dodatni opremi za uvedbo kalcita v normalen proces nevtralizacije. Dodatna oprema ni bila zahtevna, zato se je z dovoljenjem vodstva TOZD nabavila in vgradila v nevtralizacijske naprave. Po graditvi omenjene opreme se je v letu 1976 in 1977 uporabilo v nevtralizaciji že 1.190 ton suhega kalcita. V letu 1978 je bil prvotnemu predlogu dodan predlog uporabe mokrega kalcita v nevtralizacijskem postopku. Dobavitelj mokrega kalcita je prve količine le-tega sam pripeljal v nevtralitacijo in ob tem uporabil vso že vgrajeno dodatno opremo. Poskus uporabe mokrega kalcita je uspel, zato je dobavitelj pričel voziti v cisternah svoje celotno dnevno proizvodnjo v Cinkarno, brez zahtevka za plačilo kalcita in prevoza. V tem letu in še v letu 1979 se je na ta način uporabilo cca. 1000 m3 mokrega kalcita. Uporaba kalcita je potekala normalno v količinah, ki so bile od dobavitelja pripeljane v nevtralizacijo. V prvi polovici leta 1979 pa je bilo dobavitelju prepovedano dostavljati kalcit v nevtralizacijo. Podpisnika se sprašujeta, kje so vzroki za ustavitev dobave in uporabe kalcita? Ali bo sedaj potrebno vprašati licenčnega partnerja glede uporabe kalcita v nevtralizacijskem postopku in ali bo potrebno uvedbo uporabe (že izvedene) tudi odkupiti? V. Ružič, V. Skale Pripis uredništva: V kolikor so omenjene trditve pravilne se sprašujemo, zakaj določenih stvari še nismo uredili, ker bi prinesle velike prihranke, ki bi jih TOZD Ti02 močno potreboval. Prav gotovo pa ta prispevek zasluži strokovno in drugo obrazložitev ki jo lahko dajo le vodilni delavci v TOZD-u. Varnost delavcev in nesreče pri delu Velika previdnost in zaščita morata biti stalna spremljevalca pri delu, kajti nesreča nikoli ne počiva. Z malo napora in hotenja moramo delati hitro, kakovostno in varno. Vsak mesec vam redno poročamo o nastalih nesrečah pri delu ter s tem opozarjamo na previdnost. V veliko veselje vam tokrat sporočamo,da so se v mesecu novembru zgodile le štiri nesreče pri delu. Nedvomno so vzroki isti kot že tolikokrat, neprevidnost. Nenehno opozarjamo in poudarjamo, da bomo z osebnim vzgledom in našo pomočjo sodelavce vzpodbujali k večji pazljivosti na vsakem koraku. Zahvala Družbenopolitičnim organizacijam Cinkarne Celje, posebno sindikatu se zahvaljujem za denarno pomoč ob dolgi bolezni. Istočasno se zahvaljujem delavcem v ambulanti, ki so mi omogočili zdravljenje v zdravilišču Radenci. Vjekoslav Lazar V predelavi umetnih mas je pri prelaganju cevi na novi žvepleni kislini delavcu spodrsnilo ter je padel in se poškodoval. Delavcu v proizvodnji Ti02 je pri pakiranju gotovih izdelkov spodrsnilo in udaril se je ob tehtnico. V keramiki je pri pregledovanju dimnih priključkov delavec s priključkom udaril v posodo s stekleno vodo za mazanje. Pri tem je posoda padla na tla in masa v njej je delavcu brizgnila v oko. V valjarni je pri vlivanju zamaka delavec z roko zadel v kup cinka in mu je tekoči cink brizgnil po zapestju. Šimun Pinjušič Zahvala Ob izgubi moža, očeta in dedka Vinka Jesenovec se iskreno zahvaljujem vsem nekdanjim sodelavcem TOZD Kemija za spremljanje ob njegovi zadnji poti, darovane vence in pomoč. Olga Jesenovec Kadrovske spremembo Vstopi v mesecu novembru 1979 V splošni sektor: dve snažilki ter prvi referent v transportu, v kadrovski sektor evidentičar kadrov, v CAOP: operater za vnos podatkov, v žvepleno kislino: dva pripravljalca vode, v valjarno: dva IV. valjača, v keramilfo: vozač surovin in drobilec šaftiota, v skupne službe vzdrževanja: pripravnik, v strojni obrat: trije tretji ključavničarji, II. ključavničar, III, strugar, III. varilec svinca, v predelavo umetnih mas: III. preoblikovalec UM v skupne službe Kemije: dva skladiščna delavca, v finančni sektor: pripravnik, v merilni: dva III. merilca, v elektro: lil. obratni elaktričar, II. obratni električar, v Grafiko - preparate: II. izdelovalec plošč, v gl. laboratorij: pripravnik, IV. analitik, v Ti02: IV. polivalentni delavec in pripravnik. Izstopi v mesecu novembru 1979 Josip MIKLAVŽIČ, pakovalec trž. produktov, splošni sektor, samovoljno, Zora ZEC, snažilka, splošni sektor, zaradi osebnih dohodkov, Nedžib BEČIROVIČ IV. valjač, valjarna samovoljno, Venčeslav MLAKAR, žerjavovodja, PIK, redna odpoved, Rudolf SAHER, pripravljalec vode, nova žveplena, zaradi neustrezne zaposlitve, Branko GERMADNIK, vodja odd. v proizvodnji, Grafika skupne službe, zaradi neustrezne zaposlitve, Stjepan HE-RCEG, oslojevalec tiskarskih plošč, tiskar ske plošče, disc. odpust, Dani PODPEČAN vodja servisa, Grafika skupne službe, sporazumno, Dragiša BRANDIČ, IV. zidar, gradbeni, samovoljno, Suvad SELIČ, III. ključavničar, strojni, samovoljno, Anton MAJCEN, I. gumar, gumirnica, zaradi osebnih dohodkov, Nebojša VODLAN, III. preoblikovalec UM, predelovalec umetnih mas, samovoljno, Ivan CELIČ, III. analitik, gl. laboratorij, sporazumno. V JA sta odšla: Milutin JOVIČ, opravljalec filtrov in mešalnih naprav, v modrem bakru in Željko ŠPOLJARAC, II. ključavničar v strojnem obratu. V mesecu novembru smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Cecilija TODOROVIČ, snažilka v splošnem sektorju, Ivan KROFLIČ, sejalec zn-prahu in Juraj MEDVED, rafiner v zn-prahu. Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu novembru 1979 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto tli š 3 ® o o. £ c (0 Jsl s? š O. 2 3 It 100 Splošna uprava 1,36 1,36 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1,26 0,11 1.37 102 Center za org. in AOP 1,36 1.36 103 Fin. računov, sektor 1,36 1,36 104 Kadrovski sektor 1,36 1.36 105 Samski dom 1,36 1.36 106 Splošni sektor 1,36 1.36 107 Družbena prehrana 1,36 1,36 108 Pralnica in šivalnica 1,32 0.04 1,36 109 Zunanja trgovina 1,36 1,36 110 Počitniške kapacitete 1,36 1,36 111 Osebni avtomobili 1,36 1,36 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1.25 0.07 1,32 215 Skupne službe metalurgije 1,25 0,10 1.35 216 Keramika 1,04 0,74 1,78 217 Sušilnica ferosulfata 1,15 0,09 1,24 218 Žveplena kislina PIK 1,12 0,10 1,22 219 Zvepl. kislina s piritno pražarno 1.15 1,23 220 Pražarna ferosulfata 1,15 0.08 1.24 221 Zvepl. kislina iz ferosulfata 1,15 0.09 1,25 222 Cinkov prah 1,00 0.10 1,06 223 Sekundarna proizv. cinka 1,16 0,06 1.24 224 Baterijske čašice 1,18 0.08 1,28 225 Žičarna 1,08 0,10 1,15 226 Zlebarna 1.12 0,07 1,20 227 Valjarna 1,10 0.16 0.08 1,26 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1,34 0,01 1,35 331 Barvila Celje 1,26 1,26 332 Soli in pigmenti 1,22 1,22 333 Litopon 1,26 0,01 1,27 334 Cinkovo belilo 1,01 0,25 1,26 335 Zaščitna sred. - modri baker 1,21 1.21 336 Rastni substrati 1,13 0.46 1.59 338 Gradbena lepila 1,35 0,27 1.62 339 Betonski elementi 340 Zašč. sred. - modra galica 1,22 1,22 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1,15 0,07 1,22 442 Barve in premazi 1,08 0,33 1.41 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,40 1,40 546 Tiskarna 1,40 1,40 547 Tiskarske plošče 1,40 1,40 548 Preparati za grafiko 1,40 1.40 549 Tiskarske barve 1,40 1.40 550 Razvoj grafike 1,40 1,40 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1,10 0,11 0,10 1,31 657 Strojno vzdrževanje 1,08 0,34 0.08 1,50 658 Elektro vzdrževanje 1.08 0,38 0.11 1.57 659 Vzdrževanje ARM 1,08 0,20 0.09 1.37 660 Gradbeno vzdrževanje 1,06 0,23 0,11 1,40 662 Energetika skupne službe 1,10 0,37 0,10 1.57 663 Kotlarna št. 1 1,06 0,64 0.08 1.78 664 Predelava PTFE 1,08 0,57 1,65 666 Plinarna 1,14 0,10 1.24 668 Transformatorske postaje 1,06 0,23 0,10 1,39 670 Galvana 1.10 0.29 1.39 672 Embalaža 673 Predelava gume 1,05 0,35 1,40 674 Predelava umetnih mat. 1,05 0,73 1.78 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,35 0,04 1.39 776 2elezniški promet 1,04 0,35 1,39 777 Interni ostali promet 1,06 0.49 1,55 778 Avtocisterne za kislino 1,02 0,85 1.87 779 Nakladanje in razkladanje 1,05 0.42 1.47 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1.25 0,36 1,61 991 Skupne službe tit. dioksida 1.21 0,36 1,57 992 Investicijska služba 1.21 0,36 1.57 993 Priprava vode tit. diok. 1.21 0,36 1.57 994 Kotlarna tit. dioksida 1,21 0,36 1 57 995 Transformat. postaje tit. dioksid 1.21 0.36 1 ,91 1.57 996 Nevtralizacija 1.21 0.36 1,57 998 Površinska obd. tit. diok. 1.21 0.56 1.77 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1.21 0,36 1.57 GLASOVALI SMO >»ZA<. Delavci TOZD in DSSS smo se 20. decembra 1979 na referendumu odločali za spremebe samoupravnega sporazuma o S združitvi v DO, spremembe statuta DO | in samoupravni sporazum o združevanju | sredstev za gradnjo stanovanj v lasti občanov in o lastnem urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in DSSS Cinkarne Celje. Koordinacijski odbor za izvedbo referenduma je na osnovi zapisnikov volilnih odborov TOZD in DSSS ugotovil naslednje izide referenduma: TOZD METALURGIJA »ZA« I. SS je glasovalo od 387 volilnih upravičencev 71,6 % in »PROTI« 14,8 % »ZA« II. SS je glasovalo 71 % in »PROTI« 15,7 %. »ZA« III. SS je glasovalo 71,6 % in »PROTI« 13,4 %. TOZD KEMIJA CELJE »ZA« I. SS je glasovalo od 260 volilnih upravičencev 65 % in »PROTI« 16,5 %. »ZA« II. SS je glasovalo 66,9 % in »PROTI« 15.3 %. »ZA« III. SS je glasovalo 59,6 % in »PROTI« 15 %. TOZD KEMIJA MOZIRJE »ZA« vse SS je glasovalo od 44 volilnih upravičencev 90 % in »PROTI« 10 %. TOZD GRAFIKA Od 292 volilnih upravičencev je »ZA« i. SS glasovalo 79,5 % in »PROTI« 6 %. »ZA« II. SS je glasovalo 79,5 % in »PROTI« 6 %. »ZA« III. SS je glasovalo 75,7 % in »PROTI« 10 %. TOZD TITAN DIOKSID Od 301 volilnih upravičencev je »ZA« I. SS glasovalo 56,8 % in »PROTI« 11,6 %. »ZA« II. SS je glasovalo 60,1 % in »PROTI« 8 %. »ZA« III. SS je glasovalo 54,1 % in »PROTI« 11 %. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Od 479 volilnih upravičencev je »ZA« I. SS glasovalo 76,4 % in »PROTI« 20,3 %. »ZA« II. SS je glasovalo 77,5 % in »PROTI« 19,2 %. »ZA« lil. SS je glasovalo 78,5 % in »PROTI« 19,2 %. TOZD TRANSPORT Od 106 volilnih upravičencev je »ZA« I. SS glasovalo 82 % in »PROTI« 6,5 %. »ZA« II. SS je glasovalo 80 % in »PROTI« 8,5 %. »ZA« III. SS je glasovalo 79,5 % in »PROTI« 13 %. DSSSS Od 286 vol. upravičencev je »ZA« I. SS glasovalo 81,1 % in »PROTI« 6,5 %. »ZA« II. SS je glasovalo 79,2 % in »PROTI« 8.3 %. »ZA« III. SS je glasovalo 81,4 % in »PROTI« 6,1 %. LICITACIJA ZA KOMBI VW. Licitacija se vrši dne 16. januarja 1980 v prostorih servisne delavnice LTCC, Cinkarniška pot, ob 16 uri. Avto krožek LTCC NOVOLETNE SANJE Ob tridesetletnici organiziranega delovanja planinske sekcije Cinkarne Logarska dolina s svojo lepoto vedno znova privablja obiskovalce. Zato smo se tudi cinkarniški planinci zopet odločili, da ravno tu zabeležimo dogodek, ki nam bo ostal še dolgo v spominu. Tu smo konec oktobra razvili svoj prapor, podpisali listine o pobratenju s Planinskim društvom Železar iz Što„r in Planinsko sekcijo Metka Celje. Tu smo se ob tridesetletnici organiziranega delovanja naše sekcije spomnili starejših planincev, jih povabili na naš občni zbor, ter nekaterim podelili skromna priznanja. In ravno tu smo bili deležni mnogih pohval, priznanj, vzpodbudnih besed tako s strani Planinske zveze Slovenije, MDO Savinjska, Planinskega društva Celje, ter še nekaterih celjskih planinskih društev in sekcij. Ob tej priliki smo tudi na kratko podali pregled tridesetletnega delovanja planinske sekcije Cinkarne. Planinska sekcija Cinkarne je bila osnovana leta 1949. Številčnost je kar hitro naraščala in za takratne razmere pomeni okrog osemdeset članov že lep uspeh. Ta skupina je izvajala pohode predvsem v bližnja gorovja, kar je razumljivo, saj v tem času še ni bilo takih prometnih zvez, [ da o lastnih prevozih ne govorimo. Kolo, i ki postaja danes ponovno aktualno prevozno sredstvo, je takrat odigralo tudi ; pomembno vlogo. Prevoziti razdaljo, kot ; je Celje Logarska dolina, ki smo jo s 1. planinskim kolesarskim maratonom 20. in 21. oktobra ponovno obudili, našim starejšim planincem ni bilo pretežko. Tudi ostala planinska oprema je bila skromna, a planincev ni ovirala; starejši planinci se še spominjajo teh časov. Poleg organiziranja izletov so se cinkarniški planinci izkazali na udarniških delih. Pomagali so postaviti kočo na Mozirski planini, na Korošici, Golteh, Okrešlju. Cinkarnarji so tudi začutili potrebo po lastni strehi, po toplem kotičku, ki bi jim nudil zavetje, sprostitev in izhodiščno točko za pohode v gore. Idealen kraj je Logarska dolina in prav tu so se odločili postaviti lasten dom, ki je bil zgrajen leta 1954 s prostovoljnim delom. Vseskozi je planince obvezovala dolžnost, da pritegnejo v svoje vrste čim več članov. Posebej so želeli pritegniti mladino ter jo vzgojiti v dobre planince. Možnost za izlete se je povečala, ko je Cinkarna nabavila lasten avtobus in so ga lahko koristili za prevoze v bolj oddaljena gorovja, predvsem v markantne Julijce.Pohoda na Jalovec in Mangart sta bila prava atrakcija, posebno Jalovec je privlačil s svojo izredno lepoto in čudovitim razgledom. Seveda pa je bil tudi pred leti najbolj obiskana gora naš očak Triglav. Že od nekdaj velja nenapisano geslo, da mora vsak Slovenec vsaj enkratnaTriglav. Ta ponos naše domovine naš simbol, je privabljal in privablja planince od vsepovsod. KOČA POD OJSTRICO - KLEMENCEV A JAMA Danes lahko rečemo, da imamo kar nekaj planincev, ki se ponašajo z značko slovenske planinske poti. Največja akcija je potekala vsekakor ob stoletnici obstoja Cinkarne leta 1973. Takrat si je planinska sekcija Cinkarne postavila nalogo, da ob praznovanju tako pomembnega jubileja tudi ona doprinese svoj delež. Njeno geslo je bilo: »Ob stoletnici Cinkarne - sto cinkarnarjev na Triglav!« Potrebno je bilo ogromno POGLED IZ LOGARSKE DOLINE priprav za tak podvig, ki je z dobro organizacijo tudi uspel. To nam dokazuje tudi kratek film, ki smo ga posneli ob tej priliki. Vzpon na Jalovec tega leta označujemo kot pričetek plodnega sodelovanja med planinskimi društvi in sekcijami v Celju. Tako ni naključje, da smo si cinkarniški planinci izbrali za svoj emblem ravno Jalovec. Ne zanemarjamo manjših in lažjih vrhov in vzponov, ki nam jih nudijo zasavska transverzala, pohod po poteh XIV. divizije ali 1. celjske čete in drugi spominski pohodi, med katerimi so najbolj znani zimski pohod na Stol, pohod na Porezen ali pa pohod po poteh ozrenske-ga odreda v pobratenem mestu Doboju. Ob vsakoletnem pripravljanju programov, se je že nekaj časa pojavljala želja, da bi se povzpeli na kak vrh izven meja naše domovine. Leta 1977 smo prekoračili ne samo mejo Jugoslavije, temveč smo imeli priliko obiskati drugo celino, ki nam je manj znana - Afriko. Planinsko društvo Kranj je organiziralo vzpon na 4.165 m visoki Toubkal v Visokem Atlasu. Vzpona so se udeležili štirje cinkarniški planinci. Lani se jih je kar osem povzpelo na Mont Blanc, letos pa šest na Matterhorn in sedem na Monte Roso. Tako nam tudi štiritisočaki niso več ovira. Očitno je, da je planinstvo v Cinkarni precej v razmahu. Seveda pa je tudi vedno večja zainteresiranost za prema-govaje znanih in manj znanih vrhov. Želja nas vseh je, da bi tudi v bodoče pridno zahajali v naravo, jo spoštovali in ohranili človeku. M. P. BARVE ZA TISK VREDNOSTNIH PAPIRJEV V TOZD Grafika že deseto leto proizvajamo tiskarske barve za različne tehnike tiska. V zadnjem letu smo razširili svojo paleto z barvami za tisk vrednostnih papirjev in smo edini proizvajalci teh barv v Jugoslaviji. To so bakrotiskarske barve za tisk bankovcev, menic, čekov in znamk. Tehnika tovrstnega tiska zahteva visoko kvalitetne specialne barve, ki morajo biti odporne na vrsto topil, kemikalij, temperaturo in svetlobo. Vse komponente, ki vstopajo v barvo je treba skrbno analizirati, kajti vrednostni papirji, ki so dalj časa v obtoku morajo biti obstojni (nespremenjeni). Proizvodnja bakrotiskarskih barv je zahtevna. Tehnološki postopek je zaradi konsistence barv dolgotrajen in je čas proizvodnje trikrat daljši kot za običajne ofsetne barve. Barve zelo natančno spremlja medfazna in končna kontrola, ker toleranc reoloških vrednosti in nianse praktično ni. V letošnjem letu smo izdelali 30 t bakrotiskarskih barv, kar predstavlja 5% našega proizvodnega programa ofsetnih barv, vendar po svoji zahtevnosti in kvaliteti predstavljajo sam vrh naše proizvodnje. »CINKARNAR« • izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Gorenšek. oblikovanje Mar|an Bukovec Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje. Kidričeva 19, telefon 24000 interna 251. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za inlormiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).