Dopisi. Iz Hajdine. (Zadružno gibanje.) Tukaišnje «Kmetijsko bralno društvo» je priredilo v nedeljo, dne 11. t. m. po ve6ernicah v prostorih g. Gregoreca poleg cerkve prvi podu6ni shod. Društveni predsednik, gospod A. Š. otvori shod in da besedo društvenemu podpredsedniku, gsp. Fr. H.; ta pozdravi vse navzo6e, obžaluje odsotnost dveh druStvenih odbornikov in preide k prvi to6ki podu6nega reda: «Kako ho6emo dandanes pomagati našemu kmetovalcu?» Govornik povdarja važnost kme6kega stanu za celo državo in posebej za nas Slovence: On je glavni steber mile Avstrije in glavni steber naše slovenske narodnosti. A ta steber se ruši, da že se podira, že gineva državni blagor, že se kr6i slovenska zemlja. Za to je treba ta kme6ki steber podpreti! Pa kje so podpore? Jedna najmo6nejših je «Kme6ka zadruga.* Zdaj govornik poljudno in kratko govori o važnosti kme6ke zadruge ter sklepa navdušeno: Poljedelci, združite se posebno v kmečkih zadrugah, združimo se posebno mi Slovenci; zakaj za nas velja geslo: Slovenec, pomagaj si sam! Na to zapojo vrla kme6ka dekleta prelepo pesmico: »Slovenka sem.» Društveni tajnik, g. Al. P. podu6uje v krasno sestavljenem govoru, kako naj spoznavamo in zatiravamo najhujše sovražnike dreves in poljskih pridelkov. Danes je opozarjal posebno na hroš6a in 3 metulje; o njihovi škodljivosti nas je prepri6al tako, da smo jim napovedali bqj, boj do skrajnega. Ker je govornik šaljivo omenil, da hroš6 najraje gloda hrastovo listje, lipovemu pa najraje prizanaša, spomnili so se vrli pevci in pevke milo done6e pesmice: «Lipa» ter so jo tudi navdušeno zapeli. Kone6no se še g. podpredsednik spominja svetega o6eta, papeža Leva XIII. in našega svitlega cesarja Fran6iška Jožefa. Vsi navzo6i pa zapoi6 cesarsko pesem. Na to se prav veseli in zadovoljni razidemo žele6, da se kmalu zopet snidemo. Sv. Miklavž pri Ormožu. (Volilni shod) v ormožkem okraju, katerega je na nedeljo dne 11. t. m. sklical dež. poslanec gosp. dr. Rosina bil je vkljub ne posebno ugodnem vremenu dobro obiskan. Poslanec je v enournem govoru razložil v rezkih besedah politični položaj Slovencev v ob6e in Se posebej v štajarskem dež. zboru. Opisal nam je težavni poklie naših zastopnikov, kako nemška ve6ina se svojim postopanjem v gospodarskih in narodnih zadevah stori vse, da bi prisilila slovenske zastopnike k izstopu iz deželnega zbora in da to početje od vladne strani nema nobenega odpora. Znamenia kažejo, da bodejo Slovenci v kratkem prisiljeni pokazati za vedno hrbet nemškemu Gradcu. Na to naj bodejo štajarski Slovenci pripravljeni in pripravljeni tudi zahtevati z vso odlo6nostjo administrativno Io6itev Spodnjega Štajarja. Govornik obrazloži postopanje nemške ve6ine v šolskih zadevah, pri predlogu za ustanovitev meS6anske šole v Šent Juriiu na juž. želez., za ustanovitev vini6arske šole v Ljutomeru, pri dovolitvi podpore Studentenheim-u v Celji, Schulverein-u, Siidmarki itd. Vendar vkljub temu Slovencem ni treba obupavati. Treba le bolj zidati na lastno delo in lastno mo6. Položaj Slovencev v državi ni bolj neugoden, kakor je bil kedaj v preteklih 30 letih. Slovenske vrste so namre6 tesno sklenjene in proti tej zvezi nobena vlada ne bode trajno imela vspeha. Pri pravem postopanji v politi6nem življenju se morajo Slovanom 6asi na bolje obrnoti in bodo se tudi Slovencem enkrat vremena razjasnila. Glasna pohvala donela je ob konci govora. Mej poslušalci bilo je osobito mnogo prav odli6nega ob6instva iz Ormoža, Ljutomera in okoliškega prebivalstva. Gsp. kapelan Plepelec izrazil je v imenu vseh govorniku zahvalo in zaupanje. Na to pa se je pri6ela prisr6na doma6a zabava ormožkih in ljutomerskih 6italni6arjev, ki so imeli pri tej priliki pri sv. Miklavžu prijateljski sestanek. Odlikovali so se ljutomerski pevci. In ko smo se nekoliko pozno ob ve6eru vra6ali na svoje domove, imeli smo prepri6anje, da ta dan ni izgubljen, da bi se moralo tacih shodov še mnogo, prav mnogo na obilen hasek našemu ljudstvu prirediti. — Svetina pri Celju. V štev. 23. «Slov. Gosp.» od dne 8. junija 1899. se na strani 5. bere: «Iz Celja se nam piše: Kako slabo se vzgoiujejo otroci, ki hodijo v tukajšnjo nemško šolo, razvidno je iz tega, da je tolpa teh divjakov redno prihajala k ve6erni majnikovi pobožnosti v nemški cerkvi. pa ne da bi tamkaj molila, ampak da se je v ozadju cerkve prepirala in tepla. Vse to se je godilo tako glasno, da so bili drugi obiskovalci cerkve v svoji pobožnosti moteni.» — Res, žalostno je, ako se v Celju neke vrste šolska mladina vede tako. Vsako dejstvo, vsako dejanje pa ima svoj uzrok, — torej tudi navedeno nedostojno obnašanje otrok, ki obiskujejo celjsko nemško šolo. Vsakdo pa za to naj iš6e uzroka tam, kjer se v resnici nahaja, namre6 v tem, da se, kakor pravi cenjeni dopisnik, «otroei slabo vzgojujejo.* Toda povedati moram Vam, gospod urednik, v tolažbo, vsem dobrim Slovencem pa odkriti v veselje, da se v Celju nahaja še tudi šolska mladina, katera je vzgojena ne tako surovo, ampak v pravem krš6anskem duhu, tako, da se v cerkvi ali hiši božji vede spodbudljivo; in to je šolska mladina dekliške šole celjske okolice, katera šola stoji pod vodstvom 66. šolskih sester. 0 tem se prepri6ati smo dne 6. junija imeli priložnost mi hribovski Svetinj6ani, h katerim se iz Celja s težavo prileze po strmem Pe6ovniku. Ta dan so namre6 u6enke 4. in 5. razreda celjske okoliške dekliške šole s svojimi u6iteljicami, 66. šolskimi sestrami, napravile izlet k nam na Svetino, v majhno vas, Ieže6o v kotlu v sredi hribovja, katero di6i krasna Marijina cerkev, katero je, kakor se splošno trdi, dal sezidati bivši celjski grof Friderik II. Nadepolne u6enke so na tera izletu spremljale 66. šolske sestre, ki jih imajo v vzgoji, in sicer: Častita raati Angelina Križani6 in pa 66. sestre: Fran6iška Jelen, Sebastijana Neuwirth, Bonaventura Kunt in Kalista Kocbek. To pa za otroke ni bil samo izlet, ampak bila je ob enem tudi božja pot, kakor 66. šolske sestre vsako tako veselico, ki jo pripravijo otrokom, vselej združijo s cerkveno pobožnostjo. Po opravljeni cerkveni pobožnosti so se otroci v družbi šolskih sester kot svojih zvestih u6iteljic zabavali in razveseljevali z navadnimi otroškimi igrami, in sicer s tako mnogovrstnimi, da je vsak tudi še tako priprost 6lovek spoznal, kako krivi6na in hudobna da je trditev mnogih nem6urjev, ki pravijo, da pri šolskih sestrah otroei samo molijo, drugega pa ni6! Tudi so se otroci pokazali dobro izurjeni in izvežbani v slovenskih narodnih pesmih, tako, da je pa6 treba iskati Sole, ki bi se mogla meriti s to vzgojevalnico in u6ilnico. Le prehitro je potekel 6as, kateri je bil majhnim izletnikom dolo6en za našo Svetino.