DROBCI IZ PRETEKLOSH KRAJEV
NA VZHODNEM ROBU DANAŠNJE OBČINE
Občina Prežganje
Naselbina Trebeljevo se omenja že v XII. stoletju. Zanesljivih podatkov o tedanjem delovanju okrožja ni najti, pač pa je znan po-datek, da so se leta 1814, ko so prenehale uradovati francoske in-tendance pričele ustanavljati nekakšne občine. Poprej so posle po tedanjem okrožju vodili graščinski uradnild — rihtarji. Obstajajo viri, da so bili rihtarji nameščeni po vaseh, kjer so imeli svoja de-lovna torišča. Tako na primer jebil rihtar v Volavljempri Grabnar-ju, v Malem Trebeljevem pri Anzlu itd.
Staro Ijudsko izročilo trdi, da je bil prvi župan občine duhovnik Martin Urankar, ki je upravljal du-hovnijo od leta 1832 dosvojesmrti leta 1871; v tem času da je tudi nekaj časa županoval. Približno okoli leta 1860 je načeloval občini Trebeljevo Martin Marn, oče gi-mnazijskih profesorjev Jožefa in Franceta Marna iz Dragovškega. Ta mož je bil rojen 17. oktobra 1808, umrl pa je 18. maja 1871. Ker baje ni znal ne brati ne pisati, mu je pisarniške posle opravljal župnik Urankar. Po njegovi smrti je prevzel posle Jure Slapničar iz Reke Gozda, nato pa za nekaj let Miha Selan iz Volavelj. Za njim je delo vodil Burgar iz Koških poljan, lela 1892 pa je pričel uradovati Josip Gale z Ravnega brda, ki je to delo opravljal do Ieta 1916. Od 7. februarja 1916 do3. junija 1921 je vodil občino župan Anton Štrubelj iz Velikega Trebeljevega, tajniške posle pa je opravljal Josip Gale ml. z Ravnega brda.
V letih Štrubeljevega uradova-nja je razpadla avstroogrska mo-narhija in nastala je država SHS. Od 3. junija 1921 do 7. febcuarja 1925 jebilžupanJosipGale. V tem letu 1925 je bil odstavljen. Župan-stvo je prevzel gerent Ivan Cvek, prežganski organist, ki je vodil posle do 23. septembra 1925. Tedaj je Gale ponovno prevzel mesto župana in ga zasedel do 7. decembra 1931, ko je bil ponovno odstavljen in je posle župana prev-zel Peter Končar iz Koških poljan. Dne 1. julija 1934 začne v tretje opravljati županovanje Josip Gale in ga opravlja vse do 7. maja 1941, ko prevzame občino nemško po-veljstvo.
Zametki predvojne občine teh skrajnih vzhodnih obronkov Ljub-ljane segajo v čas po osnovanju dr-žave SHS. Županstvo Trebeljevo se preimenuje v občinski urad ob-čine Trebeljevo, srez Litija. Glede na dejstvo, da VelikoTrebeljevo ni predstavljalo upravnega središča občine — pri tem je mišljen geo-grafski položaj —, se urad leta 1931 preseli v Veliko Štango. Vse do tedaj so uradovaK župani na svojih domovih, saj za poslovanje primernih družbenih prostorov tedaj še ni bilo. Občina dobi pro-store v bivši osnovni šoli —pod isto streho je bila tudi žandarmerijska postaja (na tem mestu stoji sedaj spomenik žrtvam NOB). Ker pa je predstavljalo Prežganje nekakšno središče tedanje občine, so pričeli krajanivletu 1934zgradnjoobčin-skih prostorov (ljudskega doma) v Prežganju, in sicer v neposredni bližini župnišča. Po dograditvi leta 1935, ko Ijudski dom prevzame svojo funkcijo, postane Prežganje naravno, gospodarsko in zcmljepi-sno središče občine. Občina se preimenuje v občino Prežganje, okraj Litija.
Občina Prežganje je vključevala tri davčne občine:
—   občino Trebeljevo, ki je ob-segala Reko Gozd. Mali vrh, Ve-liko in Malo Trebeljevo.
—   občino    Vobvlje   z    vasmi Prežganje. Besnica, Ravno brdo, Laze, Volavlje. Gabrje. Vnajnarje, Janče, Tuj grm, Dolgobrdo. Koške poljane in Račice ter
—   obdno  Sv. Anton z vasmi Mala in Velika Štanga, Dragovško, Širmanski hrib. Štangarske polja-ne, Ščit. Jastrebnik  in del  Reke Gozda.
Za vse te občine jc obstajal kata-ster. Mape, kjer so bile zarisane vse parcele občanov, so bile shranjene v občini Prežganje in na katastrski upravi v Litiji.
Občina Prežganje je bila ena največjih občin v tedanji Dravski banovini. saj je obsegala 7I8H ha zemlje.
Vključene so bile vanjo nasled-nje vasi in zaselki:
na zahodnem  delu občine vas
Besnica. ki se je vključevala od
mostu na banovinski cesti pri Se-
mnikarju do Ijubljanske mejc. ki je
tekla v neposredni bližini Savelna.
Zajemala je del Vnajnarij, iz ka-
'  re so se izločile hiše s hišnimi
neni  Kučmar.  Lesnikar. Jeshov
>lin. Gabrovec. Savel in Kastel-
eva k>ča terse pnključile Besnici.
Pod va> Besnica so pripadale hiše
ob potu, ki pelje od Lavrica proti
Javorju (zaselek imenovano Mar-kočnikovo brezje). Nadalje so bile priključene vasi Gabrje, Janče, Tuji grm, Dolgo brdo, Volavlje, Prežganje. Veliko in Malo Trebe-Ijevo, Mali vrh, Gozd Reka. Ravno brdo — Laze, Račica, Jastrebnik, Velika Štanga, Mala Štanga, Ščit, Štangarske poljane, Širmanski hrib, Dragovško. Koške poljane in pa Gostinee — Gradovlje.
V tedanjo prežganjsko občino pa niso spadale vasi — sedanja Spod-nja Besnica, del Vnajnarij in Javor, ki sobile priključene v Dobrunjsko občino (srez Ljubljana).
In v katere župnije so tedaj spa-dale posamezne vasi?
—  V župnijo Prežganje je spa-dala del vasi Besnica (Semnikar, Bernardk. Janez, Lavrič in Andrej-ček ter Kovač), vas Dolgo brdo, (Gregor, Vartar, Brunček in Lani-šar), nadalje Gozd Reka, Mali vrh, Prežganje. Ravno brdo — Laze, Veliko in Malo Trebeljevo in Vo-lavlje.
—   V župnijo Janče je spadal del vasi   Besnica   (Lesnikar,   Jeshov mlin, Kastelčeva koča), del Dol-gega brda (Lah, Miklavž, Dolgo-njivar, Poldček, Dimnik. Hac), vasi Gabrje, Janče, Koške poljane, Tuji grm, Vnajnarje.
—  V župnijo Velika Štanga so spadale vasi Dragovško, Jastreb-nik, Račica. Velika in Mala Štanga, Ščit, Štangarske poljane in Širman-ski hrib.
—  V župnijo Javor so spadali Polšnikar, Fajfar, Bernež, Markač-nik, Kučmar, Gabrovc in Savel — to je vas Besnica in vas Javor.
—  V župnijo Dol pri Ljubljani zaselek Gostince — Gradovlje.
Navzlictemu, da ni preveč popu-larno pisati o političnem gibanju na tem območju, naj se vendarle do-taknemo na grobo politično udej-stvovanje. Najbolj vplivna stranka je bila režimska — JRZ (Jugoslo-vanskaradikalnazajednica) — kra-jevni odborJRZPrežganje. Dolgo-letni predsednik je bil Josip Gale, tajnik pa tedanji trgovec in gostil-ničar Adolf de Cecco. Druga poli-tična organizacija je bila JNS (Ju-goslovanska narodna stranka). Glede na dejstvo, da je na območju tedanje občine delavstvo predstav-Ijalo le nekaj odstotkov prebival-stva, se druge progresivne politične organizacije niso razvile, saj je, kot je bilo že omenjeno. prevladovala stranka JRZ, ki jo je močno forsi-rala duhovščina. Pod tem okriljem so delovali tudi Katoliško pro-svetno društvo (Orel) in Okrajna kmetijska zveza. Obe organizaciji sta imeli vso podporo oblasti. Konec odseka Orla je prišel šele z uveljavitvijo kraljeve diktature v letu 1929 — tedaj so prepovedali vsa društva, ki so bazirala na verski podlagi. Katoliško prosvetno druš-tvo — odsek Orel. ni mnogo izgu-bil, saj so se kmalu preimenovali v Prosvetno društvo — fantovski odsek Prežganje. S tem so spreme-nili Ie ime, samo delovanje pa je potekalo praktično islo kot popre-je. Vodja fantovskega odseka. kakor popreje Orla je bil Josip Gale. Delovali soenkrat tedcnsko in sicer v občinski pisami. odnosno v Prosvetnem domu.
Vpliv Katoliškega prosvetnega društva sprva ni bil majhen. ka-sneje pa so nastala lokalna trenja in je Prosvetno društvo, posebno v letu I937zašelvvelikokrizo. Član-stva je bilo malo in je bilo v stalnem osipu. zato je vodstvo vršilo močno agitacijo za pridobivanje nov ih čla-nov. Tudi članarina naj bi spodbu-jala k pristopu, saj je bila simbo-lična — 2din. V temčasu jedruštvo zaradi močne angažiranosti posa-meznikov (v letu I937se je konsti-tuiral nov 8-čIanski odbor) razvilo bolj živahno dejavnost. saj so bolj kot kdaj prej prirejali slavnostne akademije ob počastitvah raznih državnih ali cerkvenih praznikov. organizirali so gospodinjske tečaje. prirejali predavanja za kmetijce, organizirali dramske uprizoritve (posebno na rovaš Slovenske Ijud-ske stranke. kateri pristaši so imeli tudi svojo dramsko skupino, ki je bila tudi precej delavna in angaži-rana). Ustanovili so tamburaški an-sambel. ki je tudi precej nastopal ob raznih prireditvah.
(nadaljevanje prihodnjič)