JERNEJ B A S A R Nauk gospodarjem, nauk njih služabnikom (Odlomki) ... Kadar gospodar eiiiga posla gori uzame, al" pak kadar ncjme druge delauce, kasce, mlatiče, zidarje, cimprmane etc, tok' sturi žnjimi to zaveso: Jest dam, deh' ti delal, jest delam, deb' ti dal. S tim se zaveže gospodar h plačilo, hlapec pak, dekla inu drugi najemniki k delo; če eden al' ta drugi to suojo doužiiost ne dopouni. dopernesc en greh. kateri je tatvini podoben. O hlapci inu dekle, o najemniki, vi uselej Boga režalite. kadar vaše delo leiiu. zaspanu inu nepridnu opravite. En škof u Polski deželi je imel u suoji hiši eniga norčika. kateri sicer ni druziga delal, koker pil inu jedil, inu vender je prišal k škofu tar je otel plačilo imeti. Škof ga je uprašal. po kaj za eni viži on oče plačan biii? Je odgovoril: »Jest sini use sturil. koker ti drugi za plačilu najeti služabniki. Sini pil no jedil, koker oni, sini postopal, sini ležal, koker oni. Zatorej rauiiu koker oni malu al" skoraj neč driiziga na delajo inu 198 vender plačilo prejmejo, toku tudi jest očem plačilo imeti.i Po svoji neumnosti je ta nore otel en tat biti, koker ti drugi. Dokler tatvina je — Rei alienae occulta ablatio rationabiliter inoito Domino — kadar eden eno reč skrivaje uzame čez, pametiiu preiiiišlcno, nevoljo tiga gospodarja. Aku lih en nuilu uredili hlapec al" najemnik očitnu Ion potegne, per tini vender je rejs, da je po tatinsku obračal u tim, kir je tisti čas, kateriga be bil doužan k gospodnimu delo obrniti, iiapridnu po lenobi inu nagudnosti zapravil. Toku po tatinsku sturi tisti pastir, kadar u tim, kir u senci leži inu spi, vouk od cede ouco po pade. En tat, ena tatica je tisti hlapec inu dekla, kadar se skuz' nje namarnost gospodarju škoda pergodi. Tatje so tisti najemni delauci, kateri priča gospo- garja delajo, kadar pak na vidi, postopajo, se pogovarjajo iiiu okuli sebe gle dajo. ... Zvest jezik, zueste roke morejo posli imeti. Hlapci inu dekle be mogli biti raunu koker guni maliki, katere popisuje Da\-id rekoč: ^Oculos habent et non uidebunt, aures habent et non audient. os habent et non loqiientur. Imajo oči inu ne vidijo, imajo ušesa inu ne slišijo, imajo usta inu ne govore.« To je: kar doma vidjo al' šlišjo, neinajo pred unanjemi resglasiti. Velik greh je, čez čast inu poštenje suojga bližniga opraulive besede govoriti, še veči greh, govoriti čez domače, dokler se jim bel veruje, koker takim, kateri so ti prvi pričo slišali inu vidili, kar se je doma pregrešiiiga al' hudobniga zgodilu ... . . . Raunu koker sem zložil trojno doužnost teh poslov, tok' tudi tri nauke tebi dam, aku imaš služabnike u tuoje oblasti. Prvič, imej žnjimi potrplenje, dokler tuoji hlapci inu dekle so človeki, koker si ti, ... po naturi so tuoji bratje inu sestre. Zatorej nikar jih tok' zlu k delo ne ženi, deb ne imeli časa ne jejsti ne spati... Na bodi enak faraoiio. kateri je te ... Izraelitarje u enomer pcrganjal: »7/c ad onera vestra (Ex od. 5). Pojdite tje na vašo službo.« Le delat, le kopat, le nosit, le vozit, le tešku uzdigvat etc. — »Ite ad onera vestra,« so djali inu ukazuvali faraonovi valpote. — »O farao.« so djali Izraelitarji. »noč se perbližujc inu se je začelu mračiti. pojdcmo počivati.« — »Na pcipu- stim,« je odgovoril farao. »Ite ad onera vestra. Še je prezgodaj, delajte naprej, nosite butare.« ...Toku še ob sedanjim času perganjajo nikatcri gospodarji svoje posle, de neinajo časa ne ponoči ne podnevi ne ob nedeli ne ob prazniki, deb' se odahnili ... O verni gospodar, na bodi enak faraonu . .. Jest tudi pruti tebi toku pravim: potrpežlivn rovnej s tvojmi podložni, perganjaj jih k delo, kar je prov, dej jim zraven čas, perpusti jih h počitku ... U timu druginiu nauku sem perporočil tvojim poslam zvest jezik inu zveste roke. de iiemajo rczglasit. kar doma šlišjo inu vidjo. H timu se zastopi. de tudi ti gospodar nemaš priča hlapcov inu dekel nič kriviga govoriti al' sturiti. Je ja velika neumnost, očitnu inu glasim doma govoriti pred usemi domačimi, kar očes skrivnu inu zakritu imeti. Dalej ti ne moreš moučati inu se huduješ. de ti drugi ne movče. ...Ne govori pred tiiojo ženo. kar očes skrinnu imeti. Se bel moreš movčati pred drugimi domači... Ni sreče, kjer je prepiranje med domačimi (Odlomki) Ker mej domačmi ni bratoulske lubezni. ker u eni hiši ni prave zastop- nosti, temuč samavolnost inu vednu prepiranje, ondi tiuli ni sreče, ni žcgna božjiga. ampak je use zmešano inu iise križini gre. Vbi zehis et contentio. dn incnnstantiu et omne opus prnoiini. (Jac ">.) Kjer je iiid inu prepiranje, oiidi 199 je zmešnjava inu use hude reči. I o je iiekedaj dobru znal Joseph, egiptovskiga kralja namestnik, zato je svoje brate s tem lepim naukom na pot spremil: »Ne irascamini in oia. Na jezite se, na prepirajte se na potu.« Koker de be otel reči: Jest vas dobru poznam, de ste svojoglavni tar k jezi inu h prepiranju nagneni, zatorej vas opominjam: Mir inu pokoj mej salK) držite, de se mej vami zav'eza bratovlske lubezni ne ristrga. sicer ne bote imeli sreče na potu. Kršenik ljubeznivi, usi smo popotniki. Aon habenfen ma neniem civitatem, sed futuram incjiiirimii.t. Nemamo tiikej obsloječiga niejsta. ampak išemo to pri- hodno, za tiga vola boin tebe u današnimu govorjenju opominal, de bč u eni stanovitni spravi, ljubezni ioiu za«topnosti s tvojmi bližnimi živel. Inu aku be se pergodilu. da be mej vami nsial en srd. jeza inii prepiranje, de se zupet hitru spraviš ... ... Nermočneši podpornja ene Kise je prava Jjubezin, zastopnost inu pri jaznost mej domačimi. Preden letu zvižam, poslušej, kar Olaus in\i naš P. Kircherus pišejo od glastovc: U mrzlih deželah glastovce ne zlete čez morje, ampak tudi pozimi ob nervečim mrazu u suoji deželi ostanejo tar se na eno čudno vižo pred nirazam, snegam inu vejtram iibranijo. kir namreč se jih veliku iikupej s pcretnicami. s kluni inu s krempli stisnejo inu ravnti koker en klovčič ukup zvijejo inu toku ena to drugo greje, de obena od mraza konc ne uzame. O kulku hiš. kuliku žlaht be se ohranilu, ke be mož inu žeiia. sinovi inu hčere inu drugi domači mej sabo ukupej držali: zaveza lete lubezni' be (udi ukup držala njih srce, njih misu. njih blagu, njih premoženje. Kir pak je prepiranje inu obene prave zastopnosti, kiir dela usakatcri po svoji glavi, usakateri pod svoj pauc uleče, ni mogoče, deb" ena taka hiša srečna bila. ... Dokler se u eni hiši ti domači mej sabo zastopijo inu neso rezdeleni. toku ni rezdelenu njih blago, njili premoženje, kir se lohku ubranijo pred škodo teh orlov inu jastrebov: očem reči: pred njih sovražniki, kateri jih išejo golil fa t i inu n škodo perpravit. Raunu koker palce, usakatera posebei se lohkti prelomi, kadar je več ukupej u butaro zvezanih, se ne puste prelomit. Oku tudi. kir je mej domačimi zaveza prave zastopnosti, se na puste od nauratnikov premagat. Dokler so se zidarji babilonskiga turna mej sabo za- stopili, so trdnu suoje delo naprej pelali: koker pak hitru je mej njimi skuzi ])remenjenje tiga jezika zastopnost minula, je tudi njib delo zastalo. Raunu toku se godi u eni hiši, kir ni zastopnosti, kir ni miru. kir ni sprave. Ta lubesin. zastopnost inu sprava mej domačimi je tanerbulši podpornja ene hiše. Tytl>cus. eii kamen, od kateriga piše Plinius. dokler je cen. po vrhti vode plava, kadar je zdroblen, gre na dno. Glilii viži ti domači, dokler ukupej drže, se nesreče ognejo, koker hitru se zdrobe, poginejo ... Iz tiga usaki lohku sklene, de, ker ni sprave, tudi ni sreče ... Od prave prijaznosti Ravnu koker celimo sveto je potrebna svitloba tiga sonca, toku je po trebna prijaznost čioveškimo živleno. lo je spoziml Cicero, kir je djal: »Solem e mundo tollere videntur, qui atnicitiam e vita iolluni. Prijaznost mej hulnii doli perpravit, be bilu ravnu tolku. koker de be sonce iz svcia jiregnal.« Kakar be u enimu trgu al' u enimu mejstu prijaznosti ne bilu. be bilu raminu dovga- časnu ondi živeti. Zatorej je djal Aristoteles: i>Civiiaiihu!i nihil majus, aut melius amicitia dari poteši. Neč večiga. neč bulšiga ni u enimu mejstu koker • . 200 ' prijaznost.« Dokler: »Amicitia reriim omnium est oincuhtm.is pravi .S. Ambro- •sius; de prijaznost je ena trdna zaveza, katera nse reči iikui)ej drži. Amicitia et pro.tpera.i res chilciores facit et uchersas leoiore^ reddit. (S. Ambr. I. 3. de sum. bon.) Prijaznost srečne reči sladkcši naredi inu nasrečne sturi lohkeši; u sreči perpomore k veseljo, u nesreči perstopi, da se lohkeši prenese. Očitnu je tedej, kar je djal Sirah: »Amiciis fidelis protectio fortis, qui autem invenit illam., innenit thesaurum. (Eccl. 6) En zvest prijatel je močna bramba: kateri ga najde, ta en šac najde.« En zvojst prijatel se ne more z obenimi deiiarmi plačati. Alexauder Macedo je leto dobru zastopil, kir je bil od eniga uprašan, kje on hrani svoje šace? Je pokazal na svoje prijatle rekoč: »Leti so moji šaci.« De bora od prijaznosti bel po vrsti govoril, jo moreni na tri dejle zlo žiti: Ta prva se sanui od ziinej kaže inn pusti vidit. koker de be bila prava prijaznost, inu ni sama na sebi; ta druga je sicer prava, pak vender ni po polnima prijaznost; ta tretja je popolnima inu se po' tisi viži žiher itnenuje prijaznost. Mej prijaznostjo je zloček koker mej zlatarn: Enu je praTU, sku- šenu, čistu zlafii; to drugu srejdne inu manjši iirednosti; to tretjn mahi al' neč ne velja, kir drtigiga ni. koker zlateni šejn inu svitloba. Veliku je tistih, kateri so prijatli samu k videzo: nerveč je tistih, kateri so sicer prijatli, pak ne popolnima; cilu jnalii se jih najde, kateri be bili popolnima prijatli. Bom tedej u prvinm punctu današniga govorjetjja tebe, o človek, učil spoznavat eniga praviga prijatla. U tinm drugimu te bom opominjal, de imaš eniga dobriga prijatla uselej ohranit inn taciga nikiili pojnistiti. Puncfum 1-mum. Nerpoprej je treba zastopit. kaj je prava prijaznost? Po nauku S. Augustina (Epist. 45.) prava prijaznost je ena Ijubezin. iz katere en človek timo drugimo inn ta drugi zupet nezaj pniti timo vise dobru želi. per- voši, sturi inu skaže. Iz tiga se doli iizame, prvič, de ni prijaznost, ja še inenje, de ni prava Ijubezin, kadar timo drugimo nse da al' perjinsti. kar poželi al' oče imeti, dokler dostikrat eden eno škodlivo reč poželi, katero, kadar be mo jo njegov- prijatelj odpovedal, tistikrat be mo dobru sturil. Saeoa honitas, odium offabile rogantibus pedifera largiri. (Senec. de benific. c. 2.) Strup al' mišco dati timo. kir prosi, je ena grozovitna dobrota inn perjetnu sovraštvu. O de be leto resnico zaslopili očetje inu zlasti matere, kateri pruti sinani inu hčeram tako sovražno lubezin imajo, kir jim dajo inu use perpuste, kar žele inu prosjo, aku be lih mogli vejdit, de jim ni h prido, temiič h škodi, de za tiga vola leti otroci, kadar h pameti pridejo, spoznajo inu zdihujejo: •»Amando me occidit. Moj oča, moja mati so me. tok' rekoč, iniioriliv kir so me neumnu lubili. De imam nialu zastopnosti u glavi, de sem zašel u to inu u guno pre grešno navado, je od tod, kir me moji stariši neso znali lubiti.« De ena mati ne zna svojga sina prov lubiti, se iz tiga doli uzanie, kir, kadar sin kej pregreši, ga zgovarja inu skuzi to njemo pot stnri k bel pogostimo pregrcšenjo. Prosi za denarje, mati na use viže gleda, de mo zadobi, kulkur je želil: inu z denarmi začne jegrati, pjančvat inu per grdeh Ijuštah zapravlat, toku deleč, de celo hišo oboža, sam sebi en križ, celi žlahti en očitni špot pastane. O saeva bo- nitas! O neusmiljena lubezin take matere! Je bila ena mati, katera je sedem otrok imela. Kir savol" boštva jih ni zamogla s čim gori rediti, je leteh nikatere oslepila, enim roke. drugim noge polomila inu toku spačene inu zlomlene je nesla u enti neznatni mejstvu inu poslala u beračijo. Porečeš, de taka mati ni mati, ampak zverjačina grozovitna. Prov govoriš, pak moreš vejdit, de veliku gTOzovitniši je Ijubezin tiste matere, katera z dajanjam, z perpušenjam, z izgovarjanjam, skuzi prste gledanjam sturi rane, aku lih ne na telesu, pak 201 na duši svojga sina. Iz tega se samu kaže, de taka Ijubezin ni prava Ijubezin iiiu de ne more prava prijaznost iiuenvana biti. K drugimo iz ozgorej od prave prijaznosti iz S. Augustina naprej pernesenih besedi se dob uzaiiie, de mej teboj inti mej tvojmi perbzvavci ne more prava prijaznost biti. zakaj tvoji perlizvavci use hualjo inu use potrdjo, kar poeiieš, kar sturiš, kar govoriš. Phitarcbus jih pergbha eni pernati vajkšeuici, katera se uda inu uleže po tvoji glavi; ravnu toku oni za teboj potegnejo inu potrdjo tvoje pridnu inu luidobnu. lepil inu grdu zadržanje. ... H tretimo. Ni prijaznost, temuč sama senca ene prijaznosti tistiga tvojga zimnca, kateri tebi čast naklada, z besedo vebku obeta, tebi, kadar na potrebuješ, use h postrežbi ponuja. En taki pri jatel je ravnu koker lož, kir druziga ni koker prazni šum inu luskatanje nečemruu. ... lolku od prve prijaznosti, katera je prijaznost sanm k videzo, pak sama na .sebi raminu golufiva. Ta druga, sicer prava, pak ne popolnima prijaznost je, kadar en prijatel tiino drugimo iz srca dobrn želi inu dobru oče. pak zraven svojga prida, svoj dobiček iše. Plato, en ajdovski učenik, je djal, de taka prijaznost je ena liči boštva inu bogastva, od tod, kir en ubožni potrebuje liga bogatiga inu ta bogati eniga ubožuiga zavola postrežbe; je tedej mej njimi prijaznost zato, kir eden per drugimo svoj dobiček al' pak ponuič iše. Ravnu koker je bila mej tistima dvejina. katerih eden je bil slep. ta drugi kruljov; ta slepi je tiga kru- loviga nosel, ta krulovi je tiga slepiga po potu vižal. l>eta nepopolnium pri jaznost se veči dev ob sedajnim času mej ludmi znajde. Kir ni upanje ene pomuči al' dobička, zdajci je tisa Ijubezin inu prijaznost gori uzdignena. de je res, kar je djal Sidonius: »Aliquos amicis iiti, ianquam florihus, tam diugratis, quam diu recentihus. (L. 4. Epist. 14.) Nikateri |)rijatle špogajo koker rože. katere so tok' dovgn prijetne, dokler so frišne.« Iz tiga doli tizameš. o človek. kulku se imaš zanašat na človeško prijaznost, katera povsod na svoj dobiček gleda. Prov je Seneca ta modri posvetne prijatlc jastrebam perglihalt — Vul- tures sunt, cadaner expeciant. (Epist. 45.) — kateri na čakajo na drugo, koker kje be kej nesli, de be se nažrli. S. Joannes Damasceuus u eni pripovesti časno prijaznost prov pred oči postavi rekoč: »En imenitni služabnik, katerimo je bilu kraljevi! blagu k gospodarstvo zročeno, je bil pred kralja poklican, de be od usiga perhodiša rajtingo dal. De be srčneši pred kralja stopil inn lohkeši odgovor dal, je poprej naprosil tri svoje prijatlc. de be žnjim šli inu usaj z eno al' drugo besedo pcrpomogli. Ta prvi prijatel. na katerim je nerveči u]3aiije imel, se je začel izgovarjati, de nema ondi obeniga znanja inu za tiga vola njemo u leti potrebi ne more dergači perstopiti koker z eno suknjo, de jo •oblejče, de se bo pošteniši pred kraljam perkazal. Glihi viži se je izgovarjal ta drugi prijatel inu je djal: ,Noter do kraljeve hiše te očem spremiti, al' cilii u hišo pred kralja ne bom s teboj hodil. Pomisli sam. koku boš govoril.' Ta treti, na kaieriga se je ncrmcnje zanašal, je zdajci oblnbil rekoč: .Ne buj se. jest bom tebe spremil, te bom peljal jired kralja, bom zate govoril toku. de se neč težkiga ne lx> tebi pergodilii.' ... Iz tiga, kar je dosihmav rečenu, si se naučili, o človek, spoznavat praviga prijatla: zdej boš tudi zastopil. katera je. katera ni prava prijaznost. Punctum 2-dum. Seneca. ta poprej imenovani modri ajd. je djal: ' Amici- tiam easerem. non domibus tantum, sed saeciilis raram. (L. de benef. c. 3.) Pri jaznost je ena taka reč, katera se cilu porehku inn malti kedej mej ludmi znajde.« Petrus Cliiniacensis. en častiti apat. je s svojmi očmi oknli po svetu pogledal, po tim se je začudil inu začel toku zdilivati: ;0 prijaznost, kam si 202 zbežala':' O amicitia, res inter inortales, adniondum prelioaa, quo ubiisti? Quo terras perosa, secessisti? (L. 1. Epist. c. 5.) O prijaznost, mej ludmi iieržiahtniši reč, kam si prešla? liga sveta naveličana, kani si zginila?«- Ljubi prijatel, če je prijaznost proč potegnila inu zginila, pridi, jo očemo iskati tani, kir se znajde. Aku pak očes vejdit, kje se pra\a prijaznost znajde, tok' nerpoprcj poshišej, kaj pravi Aristoteles: ^>Bonorum oero et eorum, qui oirtute sunt similes, amicitia perfecta demum est. Mej dobrimi inu mej tistimi, kateri se II lepimu zadržanju zglihajo, se najde po])oluima prijaznost.« Zakaj? Kadar eden tiga druziga ljubi zavol lepiga zadržanja, ga na ljubi zavol svojga lastniga dojjička, temuč ga ljubi zato, kir je on sam na sebi ljubezni inu huale ureden. Ravnu koker dobra dela dveh hvale urednih prijatlov so mej seboj koker bratje, toku tudi leta dva se ljubita, kir so si u lepimu zadržanju podobna. Kaj se tebi zdi, od kod ])ride vednu prepiranje mej zakonskimi? Od tod kir Ijubezin, katera jih je h zakoiio perpeljala. ni bila prava Ijubezin. temuč lastniga dobička invi telesnih Ijuštov želna Ijidiezin. Zatorej, kadar ne dosežejo, kar so iskali, inu kadar so njih željam že zadosti sturili, na naglu mej njimi Ijubezin mine, zato kir je prešiti tistu, kar jih je k ljubezni gnalu. Kulku bulši be bilii, kadar be žena bila menje lejpa. pak modreši. menje bogata, pak brtimniši, majnšiga premoženja, pak lejpšiga zadržanja; na to vižo be tudi staiiovitniši Ijubezin bila. De bom pak po vrsti govoril, koker sem obljubil u začetku današniga naprej uzetja, de namreč potem, kir si spo znal, kateri je pravi prijatel, ga imaš uselej ohranit itiu taciga nikoli popustiti. Zakaj, kar je lejpu zadržanje, je uselej lejpti zadržanje: če tedaj zavol' lejpiga zadržanja prijatla lju])iš, si ga dovžati uselej lubiti. Alcxander je bil po ajdov ski šegi u dobrimi! djanju inu ti lejpih čednostih imeniten. Lctiga sa dva prijatla, eden z imenam Efestion. ta drugi Craterus. sicer velikti. pak vender iisaki na posebno vižo za Ijubti imela, toku de je od njih en pisar rekal: •»Craterus diligit Eegem, Ephestio Ale.vandrum. Craterus ljubi kralja. Efestioti Aleksandra.« Je otel reči: Kadar be se pergodilu. de be Alexander krajlestvu zgubil inu ne bi več kralj, be tudi ("raterus Alexandra na ljubil, dokler oti ga ljubi zato, kir je kraji; Efestion pak be ljubil Alexaiidra. aku M lih ob kraj lestvu prišal. zato kir ga ljubi ne zavol' kralvanja, temuč zavol' njega lejpiga zadržanja, na kateru en pravi prijatel gleda inu ne na tinanjo postavo, na lejpu obličje, na dragu oblačilu, na ]x)gastvii inu drugo prazno čast, ampak gleda na nolrejnje. kateru se enaku huale inii lubezni urednti znajde jier usa- kimti stano. Aku be lih tcdej tvoj prijatel u nesrečti padel, aku IK- lih obožal. zbolil, hrom, gluh, slep postal, ga imaš vender statiovitnu za Ijubii imeti. Ce u takimti njegovimu stanu od Ijtibeztii odstopiš, je enu ziiaminje. de tvoja Itibezin ni bila prava lubezin. Koker ta žlahtni kamen diemant. kadar se pusti lohku zlomit, ni pravi diemant. temuč samu podoben diemanto: ravnil toku lubezin. katera se hiiru reztrga, ni prava lubezin, temuč nje prazna podoba. Kari ta peti. veliki cesar, je mejnel. da ga uves svejt za Ijubu ima. Kadar je pak cesarstvu popustil, je sjioznul, koku malti je pravili pri jatlov imel. Letu morejo spoznati vcčidcv leti stariši, očeti inu matere, katere njih domači, ja, njih lastni otroci težku gledajo. O revni stariši, kateri, potem kir so otroke gori zrovnali. z živlenjam previdili inu k premoženjo perpravili, zdej so od njih zapušeni! O prcveliku golufani stari prijatli, kateri .so se zanašali na tiste prijatle. katerim so u nadlogi prestopili, u preganjanju zago varjali, u bolezni li pomoči prišli: zdej, kir so oni sami u potrebi, se iiemajo k obenimu zateči, dokler njih gojufiii prijatli jih nočejo več za svoje prijatle 203 spoznati. O prava prijaznost, kam si zbežala? Lči .se. o človek, živeti po be- .sedali tiga modriga. kir pravi: »Amicuni antiguiim ne derelinguas. (Eccl. 9.) Stariga prijatla ne zapusti.« En stari služabnik per eni hiši se nema uven ureči. Cilu eniga stariga lovniga psa zabstojn rediš, zakaj be ne ohranil eniga stariga prijatla, od kateriga si veliku veči dobrute prejel? Amiciim anUguum ne derelijicjuas. Ne zavrzi, na popusti stariga prijatla. ... MARTIN NAGLIC Nečimrnost tega sveta Prijatlji pravo skupaj zbirajrao bogastvo, k"ter' nas tud" s tega bode spremilo sveta. Kaj bo po smrti teb' glas imenitni pomagal al" čast tega sveta. k'tero tak' silno želiš? Kaj bodo tebi vsi šac' Rdečega morja na on' plat" groba dali za eno pomoč? Martin Kuralt Jutranja pesem kranjskega kmeta poleti Ze se temnote negodna goščava skoz' petelina ozmerjana loč': vid' se odteg'vat' ta črna puščava, daljej pobega zanikrna noč. Sonce se bliža, močnejša svetloba te že opešane zvezde gasi: žlahtno rdečje in lepa zlatoba semkaj čez nebo in hribe cedi. Tičkov že ni več po gnezdih, njih hišah; gor' so po tenkemu luftu na pot', hvalo v sladko naštimanih vižah peti pomladnemu dnevu naprot'. Pridno brenči med vratci čeberca inu se muja sestram oznan't', da je čas nos't' v voščena prcdelca, kar je po rož'cah medenega, hran't'. Kličejo, prosijo ovce in krave, k' so se pokorno s'iioč dale pripet', da bi do žmahtno porosene trave 'otel dobrotljiv' pastirec odpret'. 204 Povsod se, karkol' le sope življenja, ven iz tožljivega spanja ravna: povsod vesela luč dvekaj stvarjenja čisto spoznati in gledat' nam da. Clov'k, k' te je večna modrost izvolila za gospodarja čez zemljo storit", zbud' se in hit' tud' ti skoz opravila kralj čez to tvojo podložnico bit'. Clov'k, ne zastonj tega stvarn'ka podoba, k' imaš ti toFkanj njegove oblast', delat, najgrš' bi b'la tvoja lenoba, delat, le delo da sad ino čast! Revni študent (Prevod pesmi: Niemcevvicz, Šwiat strogi, šwiat przev\-rotny) Prenapak ti pravice o svet deliš pokazen, nerodnežu petice, pošten'mu varžat prazen! Al pamet premaguje, veseTš* zato se vodim; se m' žamet prikazuje, ki dan's raztrgan hodim. Visoko čast prebiva, en kos pa sreča više; če peta ni tožljiva, do njih knial' pelje bliže. Ni modro sred že poti ob cagovu' srce priti; po trnju in grenkoti se kon'c da slajše užiti. Sovražni pa je sreči se moško stavit' treba; nikar pred njo ne kleči, zasluž" pogled si neba. K' me lakot žuga grudit, urnejše trebuh nesem; k veselju dušo biidit' si znam skoz kakšno pesem. Ljubezenski 1 Poglej, ta zal' mladen'č brez prazne visokost' in brez neumnih čenč, zdaj, kar te on pozna, le tebe, Micka, šfrna, kmet'vanje in modrost. Ce oč' srce tud' ti le njemu ohraniti, tak teb' mogoče ni kaj večje sreče biti. 206 o, da bi. fletna ljuba Micka ti. prot' meni tvoje srce obrnila: dokler bi se svetlile men' oči, bi to narsladkejša sreča bila. Napis za čebelnjak Dela je malo; veliko dobička pa bo. Stop' bliž', prijatelj, poglej ino ravnaj tako! Očetom frančiškanom i, Pri nogah ste tako. Kako je pa z glavo? Nagrobni spomenik zdravniku V. Margrafu Kar je blaga skoz zastopnost nabral, toTk' on ubogim skoz milost tud' dal. Zato, človeški rod, hvaležen njemu bodi Nagrobna napisa sebi , 1 Martina Kuralta grob. Brez prazne visokost' je št'mal kmet'vanje on in čisto učenost. Brez skrbi za blago in prazno visokost je Ijidiil č'bele. mir, človeštvo in modrost. MIHAEL T U S E K Mladenič pri potoku (Iz .Schillerja) Fant sedel je pri potoku, v vence si cvetlice vil, videl je, kako je druge val po vod' naprej podil. Kakor potok moji dnevi venomer imprej teko in mladost mi obledujc. kakor venci ocveto! Ne prašajtc. kaj me žali, zlata leta mi greni! Vse se veseli in upa. ko se pomlad ponovi; al' glasovi vsi nature, k"tera v cvetje vnovič gre, mi globoko v mojem srcu le težavno skrb bude. 206 Kar veselja lepa pomlad Pridi doli. ljub"ca blaga, daje, meni mar ni več. in zapust' mogočni grad! Ena le je, ki jo iščem. Znašam ti najlepše rože. blizu je in daleč preč. kar jih kol' rodi spomlad. Za podobo prazno — drago — Petje v logu se razlega stegam hrepeneč roke; in studen'c ljubo šumlja! pa ne morem je doseči, Ljidjmu z ljubico prostora ne utolaži se srce! dost" narmanjša hiša da. Cesar in opat (Iz Burgerja) ^ . I'rav]jico povedal bom nove postave: Enkrat je bil cesar prebrisane glave; opat je tud' bil, mož mogočen takrat, al" škoda, ovčar je bolj zvit bil k' opat. Dost' cesar prestal je \ročijie in mraza, spal malo, pa bil skoz' veseFga obraza; je vodo in črn kruh komaj imel, že večkrat je žejo in lakot trpel. Opatu je mogla bit' druga postrega, bogato napitan na mehko se vlega, na tolstem obrazu se lica blišče; o])segli trebuha mu niso trije. Opata pa cesar ni mogel trpeti; prijezdil o veFki vročini poleti je mim' opatije s svojo vojsko, mogočno sprehaja opat se prod njo. »Zadel sem jo,<' cesar si misli in pravi, opata vesel zaničljivo pozdravi: »Vi delavec božji, no, kakšna kaj je? Vaš post in molitev vam tekne, kajne? Pa vem, da vas dolgčas z"lo tare. in stavim, da boste hvaležni, če dela pripravim. Mož zvit ino moder ste, pravjo ljudje, vam kos 7ned učenim' nobeden še ne. In slišim, da trdne zobe tud' imate, tri lepe orehe za kratek čas nate; tri mesce vam dam, ko preteče ta čas, tak čem na to troje odgo\or od vas: Najprvo, ko sedem na sedež \isoki. pa krono na glavi in palico v roki, povedat' mi morate, vedet" želim, vam koPko se vreden do \inarja zdim. 207 v drugo naiauko bom rajteiigo tirjul, v katerem Iji času jaz zemljo predirjal. ^ nobene minute premal' ue preveč: nič drug'ga ko zinete, vem. pa je preč. \ tretje mi morate, mož narbolj zviti, kar ravno bom mislil, natanko uganili; resnično vse potlej vam bom razodel, al" res naj bo, kar sem v mislih imel. Odgovorov le mi ne dajte po volji, nekdanjniu opatu bo bajta narbolji; vas peljat' okoli na osla bom dal pa v roke vam rep naniest" uzde podal.« Posmeje se cesar in kouja požene. On' misli in misli, ne 'zniisli nobene. Ni manjš' od njegove ubijalca bridkovSt, ko čaka trepeče na sodbe ostrost. Pošiljal okol" na učilnice znane, je prašal, kjerkol' je dobil modrijane, je pisma plač'val; — vse zastonj je počel; po volji odgovorov le ni prejel. Z"lo bije mu srce, narašča niu reva, in dan bo iz ure, bo teden iz dneva, bo mesec iz tedna; na, tukaj je čas, ocvetla so lica, je upadel obraz. Od doma pobegne v samotno grmovje, zaide globoko med strmo pečovje; pač redko pripelje človeka tja pot. Glej! Anže pastir tu mu pride naprot' in pravi: »Kaj. dragi gospod, vas prižene? Al' ste mar zašli? Saj ne iščete mene? Pa Jezu« Marija! bolni ste, kajne? Kar pravim, bo res, narejeno vam je.« »O, ljubi moj Anže, saj taka zna biti! Naš cesar mi hoče rokava zašiti, za moje zobe tri orehe je dal, katere bi Belcebub komaj razdjal. Najprvo. ko sede na sedež visoki, pa krono na glavi in palico v roki, povedat' mu moram, on vedet' želi. men' koVko se vreden do vinarja zdi. 208 v drugo natanko \w rajtengo tirjal. v katerem času bi zemljo predirjal, nobene minute premal' ne preveč, nič drug'ga, ko zinem naj. men', pa je pieč. V tretje mu inorani, jaz mož narnianj zviti, kar ravno bi mislil, natanko uganiti; resnično vse potlej m.i bo razodel, pa res naj ne bo. kar je v mislili imel. Odgovorov le naj ne dam mu po volji, nekdanj'mu opatu bo bajta uarbolji; me peljat' okoli na osla bo dal pa \ roke mi rep namest' uzde podal.« »Nič drug'ga,« se Anže nasmeje in reče: »Veseli bodite, to doljro ])<)tcče; pa moram dat' križ iiio kap'co nase, odgovor cesarju bom dal, ki mu gre. Ne vem je latinske besede,« pristavi, »pa vendar jaz slame tud' nimam v glavi; in to, kar za dnarjc naprodaj ni vam, jaz davno od matere svoje imam.« To slišat opat od veselja poskoči in Anže opaško oblečen se loči, na sebi plašč, kapico, kroglec in križ, in teče na dvor do cesarja ko piš. In cesar se usede na sedež visoki, pa krono na glavi in palico v roki: »Povejte, opat, od va vedet' želim, vam koUko se vreden do vinarja zdim?« »Kaj? trideset rajn'š so za Krist'sa plačali, zato, da bi se še tako napili'vali, bi nič čez devet ino dvajset ne dal; za enega boste vsaj bolj kup. bi d'jal.« »Pač. to je že nekaj.« koj cesar mu reče, cesarske mogočnosti malo ne speče, »ne bil bi verjel, kakor res še živini, da jaz se komu tako dober kup zdim. V drugo natanko pa rajtengo tirjam. v katerem času jaz zemljo predirjam. nobene minute premal' ne preveč. nič drug'ga ko ziiio(e. \ou\. pa je preč.« U Loški razgledi 209 »Presvetli moj cesar, če s soncem vstali in venomer boste cel dan ga spremljali, postavim plašč, kapico, križ in brevir. več ur vam ni treba ko dvajset in štir'.« »Ha! to je prav,« cesar vesel ga pogleda, »pa ,če' vam je vendar potrebna beseda, in kdor je iiajprvi to ,če' imenVal, iz plev je prečisto zlato že ravnal. Pa skusite tretje še tudi zadeti, če ne, boste mogli na oslu sedeti. Povejte, kaj mislim jaz zdaj, kar ni res, pa ved'te. da .če" naj ne znajde se vmes.« »Sent Gola opat da sem, misel je vaša.« »Je prav, al' resnica pa ta bart je naša.« »Presvetli moj cesar, oči vas slepe: opatov ovčar sem, m je Anže ime.« »Kaj zlodja, ti nimaš v Sent Gol' opatije?« zavzame se cesar, veselo zavpije: »Prcljid)i moj Anže, ker nis' bil dozdej šentgolski opat. tako bod' zanaprej. Le pojdi v Sent Gol, opatija je tvoja, al' sprednika tvojega čaka srd moja, učil naj na oslu pravice se bo; tam žeti nič ni. kjer nič s'jan'ga ni b'lo.« »Predobri gospod, naj pri starem ostane, saj črke latinske še niso mi znane, nikoli se nisem v šoli potil, in starček ne ve. kar se mlad ni učil.« »To, dobri moj Anže. je škoda velika, pa prosi kaj drug'ga, karkoli te mika; — tvoj smešen odgovor me z'Io veseli; pa prejmi vesel tud' ti moje dari.« »Bogastva ni Irclia pri paPci ovčarski, pa ker se ponudjo darovi cesarski, vas prosim, presvetli moj cesar, en dar: ne škod'vajte moj'mu gospodu nikdar.« »No, dobro zadel si \j)rašanja ti moje, še lepše pokaže srce se mi tvoje: jaz tvoj'mu gospodu odpustil že bom; pa nesel mu bodeš to pismo na dom.« 210 i v pismu cesarskem stoje te besede: Anže zanaprej ne bo pasel več črede; opat maj mu streže, on zanj naj skrbi do ure. ko srečen v Bogu zaspi. JERNEJ LEVIČNIK Prijateljem Ime in sreča moja znana, prijatlji moji, vam je, menim: sedim tu v hribih Korotana in tiho zdihvam med jelenim. Srce mi gorko v prsih trka, moj duh spoznanju se daruje, oko lepote rožic srka. uho se k petju obrazu je. Te boljega moža lastnosti, veste, so me iz Kraj ne 'zgnale: Od nekdaj rade so grenkosti blagejih duš se napijale. Sem želel dragi domačiji množiti čast. dajati hvalo; sem upal prvi beračiji stanii odločen bili kmalo. J)rugač' so moje pota bile, nameni v prah so se vrnili; kar prsi gorko so voščile, bogovi niso dovolili. Ime s'cer že je oznanjalo, da lepih sonc ne bodeni gledal, levično se je prikazalo mi znam'nje, bom povedal. Ter so ne čudim v svoj" samoti, da daleč sem od vas, Ljubljanci; nior'bit' viharjev sem togoti manj prost ko vi. moj' dragi znanci! Kranjskim mladeničem Vi prednikov uenmrjočih \ nuki, ki čast so bili dobrim, hudim strah, katerih žlahtni še žive nauki, das' trupla davno že pokriva mah! pomislite, da le mladosti leta so tistim delom čas, priložnost sveta, ki srečne, imenitne vas store; mladost je dan, kmal' mine in — gorje! Da rajnki bili so stebri deželi in vere luči, lepih dnevov zor; da slast pobegniti je mogla vseli, ki ljudstvo pokončna in kraljev dvor, to dedov zgodnje bil je sad modrosti, pomlad življenja ni bla njim k norosti. Neumni vsi, k' ta čas \ ncniar puste; mladost je dan, kmal' mine in — gorje! M* 211 Sinovi Krajne, čvrstih rod očetov, brst srečnih časov, srečnih časov kal! al' pridete od knezov al' od kmetov, če lenih zaničujete drhal, neutrudno hoč'te za duha skrbeti, na učenosti zmeraj bogateti, . to od mladosti, zlati vek k vam gre; mladost je dan, kmal' mine in — gorje! Ne boj se, komur stvarnica odrekla zlato, stan žlahtni, imenitni dom! Dobil si stanovitost huj' od jekla, k' gore prenaša, sinje skale lom'. Postava čvrsta, jasni um t' je dota. povej mi, kdo je s to že bil sirota, če prav ob času z njo obračat' ve? Mladost je dan. kmal' mine in — gorje! Kar voda ribi, tiču zrak, čebeli so rože. to naj delo bode vam; zguJ3ljen'ga časa rane ne zaceli nečimrna ljubezen, zdravje zmam'. Zastonj se rumenjaki jim bliščijo, zastonj device zale jim cvetijo, ki njih pogoj, umelnost zamude: mladost je dan, kmal' mine in — gorje! Zato še enkrat pevca poslušajte: Prihoda čast zdaj obstoji na vas; pa nič na starost se ne zanašajte, živet' za svojih vnukov zlati čas; neovržljiva je: mladosti leta za tista dela so priložnost sveta, ki srečne, imenitne vas store: mladost je dan, kmal' mine in — gorje! Žalovanje po prijatelju v vojski Log ti zapuščen, hladilen! žalostno t' odprem srce; lek, samota! si vračilen, zbriši meni ti solze! Hiin)a mestnega praznoba mi je huj i muke vir. notranja bridkost, grenkoba najde le v dobravah mir. Ljube rožice! povejte je li dragi tukaj bil? Tako milo me ne glejte; vem, pri vas se ni mudil! Tičiče! ste me obsule, slišale me sem prispet', ure tiste so minule, vidim zdaj vas proč letet! 212 Vas vprašam, sinje skale: Bo spet videl ljub' mene? Te se govoriti bale! MaTka glas mi kliče: »Ne!« Vetrca šep'ta mi pihljaj, dahnem še enkrat lahko, me tolaž' od boja dihljaj: »Prišel, prišel dragi bo!« Tam pa žali me vodica, 'z suhe drage priškrblja, dragega morda solzica! men' opomba prestrašna. 1'riti utegne, al prepozno! bom peščičica zemlje. — da napis tolažbo grozno: Prid', kjer ločit' ne prete! Sonet Lepo je videti, kak' v zeleiijadi vodice od podnebja se plavijo, al' kak' od sonca luči se bliščijo predragih biserov lepi zakladi; lepo je rože videti pomladi, ki jutra prvi žarki jih zlatijo; al' zvezde, ki očeta čast gorijo na neba potih o polnočnem hladi. Pa vse še lepše videt' je devico, kateri cvetja ni še odpihala strupena moč posvetnega viharja; nedolžnost njena oteniui danico, očesi nje sta Kerubov zrcala. z lic njenih sveti se nebeška zarja. Hrepenenje (Iz Schillerja) Srečna b'la bi moja duša, ko bi znala z ječe pot; tu v dolini solz jo skuša le goIj'fivih truma zmot! Tam deželo, tam cvetlice, . tam vse lepši vidim svet: O. da b' imel perutnice, Ijekaj hotel bi zletet'! Strun prijetnih glas brenkljati se od tamkaj vedno sliš*, sladki čutim duh pihljati, k'ter'ga poln je paradiž; zlate jablane šibijo se od žlahtnega sadu. tamkaj rože ne zgubijo mraza zimskega cvetu. Srečno biti je v lepavah, k' večno v soncu se blišče, pač prijeten v teh višavah ozdravljujc zrak srce. Toda reka z'lo šumeča š'roko stavi nam mejo. moč valov je predereča, srce upada mi srčno. 213 čoln se ziblje tam in vabi. Skusit', upati je trcha. al" brodarja ugledat" ni; ker ne mornio z\esti bit'; pa le notri, če lih slabi, le skoz golo milost neba oživljen' se jadro zdi! znamo \- to deželo prit'. Iskana dežela Kje med, kje vince nek' v potokih teče? Kje sreča želj nobenih ne odreče? Kje cvete brez merilnih bojev mir, kipi breztrudnega veselja vir? Dežela ta povsod iskaiia Kolumbom, Cookom ni še znana! Kje iskrnja ljubezen gospoduje? Kje brez dobička čednost lepa sluje? Kje srečni za sirote se bore, pusti pastir življenje za ovce? Zgubljeni davno taki kraji! Najemniki bežijo raji! Kje imjde si zaželen pokoj duša? Kje človek raja radosti okuša? Kje sum nega resnica razsvetli, zaupanja pobila obudi? Prekrivajo megle dajiico, svetlejše zarje porodnico! Kje zori delu dobremu vračilo. , kje tihim sužnosli solza rešilo? Kod pridem truden, o strma skalad, na počivaFšča sladkega ploščad? Nebo ozvezdeno se glasi: Tu zlati zacvetijo časi! OPOMBA K OBJAVI Na sprednjih straneh je pod naslovom Prui literarni dehiDci z loškega ozemlja narejen poskus antologije del tistih slovenskih pesnikov in jjisateljev. izvirajočih z loškega ozemlja, ki so se uvelja\ ili v sloNcnskein slovstvu v prvih razdobjih Bjcgovega razvoja. Znano je. da je z imenom cerk\enih levdalcev, ki so gospodovali tudi na področju Škofje Loke, povezan prvi slovenski litcrarnozgodovinski in jezikovni spomenik. hriiitiski spomeniki, ki so nastali \erjeliio za življenja freisinškega škofa Abrahama konce 10. stoletja nekje na frcisinški posesti na Slovenskem Koroškem. Ti teksti ni majo torej nobene direktne zveze z loškim ozemljem, njih obstoj in izpričano zani manje omenjenega freisinškega svetnega in cerkvenega vladarja za slovenske kraje pa nam more služiti kot kažipot. kakŠTic so bile tedanje kultnrnopolitične razmere na njegovi loški posesti. Neposredno z Loko je povezan šele slovenski zapis iz leta 1466. imenovan škofjeloški rokopis. Ta \sebiije v nemški horoskop vpisana slovenska imena za mesece, kot jih je zapisal neki \fartin iz Loke. 214 v času postavljanja temeljnih kamnov slovenske književnosti v 16. stoletju loško področje ni tlalo nobenega aktivnega literarnega ustvarjalca, ludi slovstveno strujanje 17. stoletja ni navrglo nobenega našega rojaka. Šele reformaciji in protireforuiaciji sledeči literarni lok baroka konec 17. in v začetku 18. stoletja je našel javni delovni odmev tudi v ljudeh z loškega ozemlja. Na prvem mestu je brez dvoma treba omeniti škofjeloško paaijoimku procesijo. časovno tipični slovenski javni recitacijski nastop velikega števila loških in okoliških prebivalcev, ki jo je leta 1721 prevedel iz nemščine v slovenski jezik in priredil v Loki bivajoči kapucin o. Romuald. Besedilo jjrocesije je bilu že večkrat v celoti ali delno objavljeno in je interesentom na voljo v znaiistvenei^ časopisu (Carniola za leto 191b'17). Med ijoljudnonabožno slovstvo, ki je kot nadaljevanje proti reformacijske literarne tvornosti spremljalo prizadevanje slo\enskega slovstvenega baroka, sodi delo loškega rojaka Akacija Striinarja (1676—1741), o čigar življenju in delu razpravlja France Jesenovec na straneh 126—139. Kot celotna slovenska književnost lega časa je tudi .Štržinar zajemal motive svojih pesmi iz verskega sveta in katoliškega |)repričaiija. V naš izbor uvrščena pesem je ])onatisnjena iz knjižice katoliš kršuiiskiga trnku pejstne (172'J. str. 61—69), ki je ])o zatonu reformacije |)rva samostojna zbirka sloven skih cerkvenih pesmi. Primer kaže. da so bile Stržiiiarjeve pesmi razvlečene in brez pravega jiesiiiškega duha, pa tudi oblikovno niso posrečene. Njih glavni pomen je, da so množile slovenski literarni repertoar in pospeševale gojenje in kultiviranje slovenščine kol literarnega jezika. Istočasno s Stržiiiarjeiii se je uveljavil kot avtor v baročnem duhu pisanih slo venskih cerkvenih govorov Škofjeločan Jernej Banar (1685—175S). Bil je najprej posvetni duhovnik in nato jezuit ter je deloval v Ljubljani in na Koroškem. .Njegovi teksti sicer uiti \)o umetniški niti j)o oblikovni vrednosti ne dosegajo obeh slovitih sodobnih slovenskih baročnih pridigarjev, kapucinov Janeza Svetokriškega in Roge- rija, ampak so dovolj saniosiojno sestavljena, razumsko pisana slovenska prozna besedila, sicer manj bujna in vsebinsko manj zanimiva kol dela obeh navedenih avtorjev, vendar ne brez vsakršne umetniške vrednosti. Po običaju časa in po načinu sestavljanja baročnih jjridig so tudi liasarjeva besedilu polna latinskih citatov cerkve nih pisateljev in filozofov, polna obnavljanj njihovih prisjiodob in primerov, kljub temu pa samostojno oblikovana in izvirno izpeljana. O tem govorijo tudi objavljeni odlomki, ki so ponatisnjeni iz Basurjeve knjige Pridige . . . v.lov.ene lui oftako nedelo čez lejtu (1754, str. 277—280, 285—290. 401 — 410). Literarna prizadevanja slovenskega razsvetljenstva so našla med loškimi rojaki dva sodelavca. Prvega. Marlinu Naglica (1748—1795) iz Zirov. srečamo med sodelavci prvega slovenskega zbornika posvetnih pesmi Pisanice v letu 1779. Tam objavljeni in tu ponatisnjeni verzi so edina Nag^ličeva znana pesem, ki s svojo bledo izraženo mislijo na ])osmrtnost odseva antično-baročni patos in kaže. da njen avtor ni imel posebnega umetniškega daru. Ta filolog. bivši jezuit in gimnazijski učitelj v Ljub ljani, je bil sicer povezan s Pohlinovim. ja])ljevim in K.nmerdeji'vim preporodnim (lelovanjem, vendar i)ri tem ni imel pomembnejše vloge. IJil je med tistimi tedanjimi maloštevilnimi slovenskimi izobražeiui. ki so čutili potrebo po razvijanju domačega slovstva in znanosti, vendar mu razmere in osebne sposobnosti niso omogočale doseči vidnejših rezultatov v njegovih prizarlevaiijih. Bolj razgiban slovenski preporoditelj je bil Žabničan Martin Knrall (1757—1845). Že njegova življenjska |)ot je bila kaj pestra: najprej cistercijaii v .Stični, nato izstopi iz reda. jiostane dvorni kaplan škofu llerbcrsteina. odjJiiščen iz škofove službe, potuje na Francosko, dalj časa dela kot bibliotekar v univerzitetni knjižnici v Lvovn, vodi zasebno gos|)odarsko-kmetijsko šolo. predava o čebelarstvu in je končno vrsto let interniran, med drugim tudi doma v /abnici in v kapucinskem samostanu v Skofji Loki. kiiralt je bil zagovornik iiu[)rednih gesel meščanske demokracije v dtilin radi kalnih francoskih revolucionarjev in postal žrtev avstrijske cerkvene iu politične reakcije. Široka filozofska, filološka in literarna izobrazba in razgledanost sta mu (unogočali. da je aktivno jiosegal v jjieporoditeljsko literarno delovanje, prevajal v slovenski jezik, pisal latinske iu nemške pesmi, na novo izdal Janševo knjigo o čebeloreji. pripravljal kritični izbor slovenskih narodnih pesmi ter sam napisal vrsto slovenskih verzov. Imel je znanstvene ambicije in kot s|)reten verzifikator presegel večino sodobnih domačih literarnili začetnikov. Vsebinsko segajo njegove pesmi od globokih filozofskih izpovedovanj do intimnih erotičnih čustev in pikrih epigramov. pa indi oblikovno so med najboljšimi svojega časa. če bi niii bila usoda omogočila 215 stalno bivanje med ljubljanskim prerodituljskim krogom, bi gotovo odigral med njimi pomembno vlogo. Tu objavljene pesmi so ponatisnjene po prvih objavah v časopisu lllirisches Blatt (1822, št. 56, 1825, št. 51J in po objavi slovenskega dela Kuraltovc literarne zapuščine (ZMS 1912). Naslednja dva loška rojaka sta se literarno uveljavila v krogu Prešernovih in Čopovih sodobnikov kot sodelavca leposlovnega almanaha Kranjska čbelica, ki po meni ob Prešernovih Poezijah (1847) vrh slovenske literarne romantike. Zdravnik dr. Mihael Tušek (1805—1845), doma iz Martinjvrha, je objavil v četrtem zvezku Krajnske čbelicc (1855) dobra prevoda po ene Schillcrjeve in Biirgerjeve pesmi. Oba prevoda sta ponatisnjena v našem izboru in pričata, da je bil njun avtor spreten verzifikator z mnogo posluha za pesniško obliko in jezik. Razen opisa hoje na Triglav pa poleg tega 1 usek na literarnem področju kaj več ni ustvaril. Zato je bil toliko bolj plodovit rojak iz Železnikov, Jernej Leoičnik (1805—1883). Po študiju bogoslovja je služboval po rajnih krajih na Koroškem. Ze v ljubljanskih dijaških letih se mu je vnela ljubezen do gojenja slovenskega jezika, kot celovškega bogoslovca pa ga je vsega osvojila tedaj prvič izšla Krajnska čbelica (1850). Postal ie njen stalni sodelavec ter navezal literarne in osebne stike z njenim urednikom Miho Lastclicem, z njegovim glavnim sodelavcem Francetom Prešernom in z drugimi iz kroga ljubljanskih literarnih delavcev. Svoje pesmi je objavljal tudi drugje (Ca- rinthia), v glavnem pa so številne izvirne pesmi in prevodi (Goethe, Schiller) ostali neobjavljeni v njegovi zaptišCini. Levičnikovc pesmi so običajno razumske, retorične in trde v izrazu, vendar ka/.cjo veliko ustvarjalno prizadevanje. V znanem epigramu Lesničnjeku in Levičnjeku je Prešeren sicer hudomušno kritiziral Levičnikovo stiho- tvorstvo: »Kako bi neki prave pel Levičnjek!«, vendar je le-ta kljub temu ostal velik Prešernov častilec in po njegovi smrti postal avtor prvega Prešernovega življenjepisa (Carinthia 1851). Tti objavljene Levičnikove pesmi so ponatisnjene po objavah v Krajnski čbelici (1851, 1852, 1855), po delni objavi njegove literarne zapuščine (DS 1899) in po rokopisu v Kasteličevi zapuščini (NUK, Ms 472). Jezikovna redakcija tu objavljenih besedil se ravna po dveh načelih. Pri obeh starejših avtorjih, Stržinarjii in Basarju. je črkopis iz bohoričice spremenjen v gajico, sicer pa se objava skoraj v celoti krije s prvimi natisi. Poseganja v prvotno besedilo so pri Stržinarjti naslednja: zveze samoglasnikov z i (ai, ei, ia, ie, io) so zapisane kot ar, ej, ja, je, jo, y na koncu besede kot i (sadv — zdi) ali kot ji (stoy — stoji), pol- glasnik e je izpuščen (ferdamane — frdamane), predložne zveze so uravnane po sedanji rabi (n. pr. ner vezhi — nerveči, namorem — na morem), raba dvojnih soglas- nikov je opuščena (ottov — otov), popravljene so nekatere očitne pomote, od uporab ljenih naglasov pa so ostali le tisti, ki jih terja ritem verzov, oziroma kjer bi sicer bila zapisana besedna oblika teže razumljiva. Isto velja za redakcijo Basarjevih besedil; vendar je Basarjev jezik že v prvi objavi zelo neenoten in nedosleden pa se to pozna tudi v našem ponatisu. Pri vseh drtigih avtorjih, ki sodijo že v živo slovensko literarno tradicijo, je zapis besedil v osnovi uravnan po Pleteršniku in po veljavnih pravopisnih določilih, s tem da so tu in tam ohranjene nekatere avtorjeve značilnosti oziroma takšne besede in besedne zveze, ki jih zaradi oblike ali vsebine dela ni moč spreminjati. Namen pričujočega izbora iz del loških literarnih delavcev, ki so se uveljavili v dobi od začetkov slovenske književnosti do njenega vrha v Prešernovem času, je, da bi današnji bralec dobil kolikor toliko nazoren vpogled v njihovo ustvarjanje in preko tega v ustvarjanje prvih obdobij slovenskega slovstva, ki verno odseva v delih teh loških rojakov. Na drugi strani pa bo učeča se mladina ob njih mogla slediti razvoju literarne tvornosti loškega ozemlja v omenjenem obdobju in poiskati njen delež v celokupni slovenski slovstveni preteklosti. Branko Berčič 216 Poročila in zapiski