TONE KNEZ D o len jsk i m u zej. N odo m esto Dolenjska in Bela krajina dajeta kot vodilni pokrajini v slovenski prazgodovini v času preseljevanja narodov in še posebej v staroslovanski dobi zgodnjega srednjega veka kaj revno podobo, kajti najdbe iz tega časa so v primerjavi s prazgodovinskimi in antičnimi najdbami zelo redke. In­ tenzivni naselitvi v prvem tisočletju pred našim štetjem z desetinami gradišč in stotinami gomil sledi počasno, toda konstantno usihanje in vse bolj redka naselitev, ki se občutno zmanjša že v antičnem obdobju, saj jo v tem lahko sledimo v glavnem le ob rimskih cestah, naravnih križiščih in v rečnih dolinah. S propadom zahodnorimske države, v času velikih se­ litev, pa nastane na Dolenjskem skoraj praznina. Vzrok za to mo­ ramo iskati v dveh smereh: ali še nismo odkrili večjih najdišč iz tega časa, ker smo premalo raziskovali v tej smeri, ali pa je bila Dolenjska ob pre­ seljevanju narodov in v zgodnjem srednjem veku, kot že večkrat poprej, samo naravno tranzitno ozemlje v smeri vzhod—zahod po trasi rimske ceste Siscia—Emona in vzdolž doline Krke in se v tej pokrajini ljudstva po zlomu antičnega sveta pač niso dalj časa zaustavljala. Hitela so dalje preko kraških zapor v obljubljeno deželo severnoitalske ravnine. Intenzivna naselitev slovenskega življa na Dolenjskem pa se prične šele v razvitem fevdalizmu visokega srednjega veka pod tujimi fevdalnimi gospodi. Med najstarejše zgodnjesrednjeveške najdbe z Dolenjskega sodijo trije bronasti uhani z masivno kocko1 in bronast uhan s košarico1 2 iz Šmarjete. J. Kastelic3 to najdbo pripisuje Slovanom, jo vzporeja z najdbami na Bledu I, v Laški vasi in v Gojačah ter jo postavlja na začetek VIL stoletja, medtem ko J. Werner4 in Z. Vinski5 te najdbe pripisujeta Romanom oz. ro­ maniziranim domorodcem, ki živijo s svojo poznoantično tradicijo še v zgodnjem srednjem veku. Z. Vinski meni. da je zgodovinska prisotnost Slo­ vanov ob teh predmetih zelo verjetna, vendar se arheološko zaenkrat še ne 1 Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 1071, 1075, 1076. 2 Narodni muzej Ljubljana, inv. št. P 1073. 3 J. Kastelic, ZC 6—7 (Kosov zbornik), 1952—1953, 102 s.; J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 13, 1960, 15 s. 4 J. Werner. Die Langobarden in Pannonien. Abhandlungen NF 55 A, München 1962, 126 s., 128. 5 Z . Vinski. V I . kongres arheologa Jugoslavije I. Ljubljana 1965 (Beograd 1964), 105 ss. da jasno determinirati. Zanimivo je, da so ti predmeti prišli v Narodni muzej skupaj s halštatskim gradivom z najdiščno oznako Šmarjeta. Ker pa vemo, da v Šmarjeti sami ni lialštatskih najdb, temveč izvirajo le-te iz velikega gomilnega grobišča, ki se razprostira na zahodnem pobočju Vinjega vrha v gozdovih okoli vasi Građenje, Orešje in Strelac, moramo te grobne najdbe iskati v neposredni bližini lialštatskih gomil ali pa celo v samih gomilah kot kasnejše pokope. Področje Vinjega vrha, Šmarjete in Bele cerkve sodi med najbogatejša arheološka najdišča na Dolenjskem, kjer so bili najdeni predmeti v nepretrganem časovnem zaporedju od pozne faze kulture žarnih grobišč pa vse do zgodnjega srednjega veka, med njimi tudi langobardski grobovi.6 7 Namig, da moramo iskati na tem področju sledove staroslovenske naselitve, nam daje tudi podatek, da je Bela cerkev ena izmed prafar na Dolenjskem. Doslej največ je staroslovensko grobišče na Dolenjskem je bilo odkrito pred prvo svetovno vojno v Rojah pri Moravčah,’ v neposredni bližini velikega latenskega grobišča. Izkopali so približno 30 skeletov s skromnimi pridatki. Najdišče je toliko bolj pomembno, ker so poleg kovinskih pri­ datkov našli tudi keramiko. Gradivo je bilo prepeljano v muzej na Dunaj, in ker še ni podrobno obdelano, tipološka in kronološka opredelitev za­ enkrat še ni možna. Tudi na tem grobišču so našli bronast uhan s kocko.8 K najstarejšim slovanskim najdbam z Dolenjske bi morali prišteti še en bronast uhan z masivno kocko, ki je v privatni lasti v Ljubljani. Po izjavi lastnice izvira ta najdba iz Kaplje vasi pri Tržišču. V Kaplji vasi so bili najdeni tudi- fragmenti zgodnjesrednjeveške keramike in železno streme. Navedene najdbe so izkopali v prazgodovinski gomili in v njeni neposredni okolici.9 Y Črnomlju so že pred prvo svetovno vojno, leta 1900, na vrtu Jožeta Puhka odkopali neznano število staroslovanskih grobov skupaj s prazgo­ dovinskimi grobovi z žganim pokopom. Odtod tudi zmotna Šmidova trdi­ tev, ko je poročal o najdbi, da gre v tem primeru za staroslovanske gro­ bove z žganim pokopom. Med drugim so našli na tem grobišču tudi ob- senčne obročke z bikonično oblikovano votlo jagodo. V. Šmid je te najdbe pripisal ketlaški kulturi.1 0 1 1 Leta 1951 so ob župni cerkvi sv. Petra v Črnomlju izkopali pet staro­ slovenskih grobov s skromnimi pridatki. Med njimi so spet našli obsenčni obroček z bikonično votlo jagodo, grozdast uhan belobrdskega tipa in štiri obsenčnike s S zanko. Ker kaže gradivo tako ketlaški kakor tudi belobrdski karakter in ker loči V. Šribar tudi stratigrafsko dve vrsti grobov: višje ležeča groba 3 in 4 ter nižje ležeče grobove 1, 2 in 5, sklepa, da gre v Čr­ nomlju za staroslovansko nekropolo iz X. in XI. stoletja z morebitnim sta­ rejšim horizontom.1 1 6 Z. Vinski, A V 11—12, 1960—1961 (1961), 251. 7 K. Deschmann-F. Hochstetter. Präh. Ans. u. Begräbnisstätten in Krain. Wien (1879) 32 ss in 45 ss.; M . Hoernes. MAGW 19, 1889. (26 s); M. Much, MAGW 29, 1899, 49; MAGW 35, 1905, (68); J. Pečnik, IMK 14, 1904. 29. 8 Z. Vinski, 1 . c. 9 R. Ložar, GMDS 20, 1939. 187 s. 1 0 W . Šmid. Carniola 1 , 1908. 37 s. 1 1 V. Šribar. Situla 4. 1961. 81 ss. Y pozni jeseni leta 1964 smo na južni strani župne cerkve v Trebnjem izvršili večje sondažno izkopavanje. Pri tem smo odkrili rimsko kloako, deset skeletnih grobov in nekaj zidov. Pridatki v grobovih so zelo skromni, saj smo samo pri štirih od desetih grobov našli kovinske pridatke, vendar ti dovolj zgovorno pričajo, da smo odkrili staroslovenske grobove. Kera­ mičnih najdb ni bilo. Med pridatki smo našli obsenčne obročke ketlaškega tipa, poznorimsko križno fibulo s čebulastimi odebelitvami in posrebren bronast uhan belobrskega tipa s stiliziranim grozdastim priveskom. Tre­ banjski grobovi sodijo h grobiščem okoli cerkva, časovno pa po se­ danjih najdbah v X. stoletje in morda k belobrdskemu kulturnemu krogu.1 2 Y Črnomlju in v Trebnjem smo lahko opazovali mešanje ketlaških in belo- brdskih elementov v staroslovenskem nakitu, kar nikakor ne preseneča. Dolenjska z Belo krajino je, geografsko gledano, tisto vmesno področje med Alpami in Panonijo, kjer se srečujejo in mešajo vplivi iz alpskega karan- tansko-ketlaškega kulturnega kroga z vplivi iz panonskega belobrdskega kulturnega kroga. Domnevam, da bomo na večini dolenjskih najdišč iz tega časa našli podobno situacijo. Leta 1964 so pri gradbenih delih ob cerkvi na Muljavi1 3 našli ostanke staroslovenskega skeleta s tremi obsenčnimi obročki ketlaškega tipa. Tudi tukaj imamo opravka s staroslovenskimi grobovi okrog cerkve. Jeseni leta 1964 je Paola Korošec sondažno raziskovala v Tržišču in okolici. Tako so med drugim sondirali tudi teren nad kamnolomom za po­ kopališčem v Tržišču, kjer so že prej izkopali večje število skeletnih grobov in jih vse uničili. Pri sondažnih delih so odkrili ostanke samo enega skeleta brez pridatkov z orientacijo vzhod—zahod. P. Korošec1 4 meni, da je bila na tem mestu zgodnjesrednjeveška nekropola, ki pa je bila z eksploatacijo kamnoloma povsem uničena. V isti kampanji so sondirali tudi že načeto prazgodovinsko gomilo v Pavli vasi pri Tržišču. Pri vrhu gomile so odkrili skeletni grob, ki je vse­ boval tri bronaste prstane. Na podlagi najdiščnili okoliščin in analogij dopušča P. Korošec možnost, da bi lahko to bil grob iz staroslovanskega obdobja.1 5 Poleg zgoraj naštetih zanesljivih staroslovenskih najdb velja omeniti še nekaj najdišč, kjer so našli le maloštevilne keramične fragmente, ki jih R. Ložar pripisuje Slovanom zgodnjega in polnega srednjega veka. Tako gradivo je bilo najdeno v Ajdovski jami v Nemški vasi pri Krškem, v Gri­ žah pri Stični (najdba je iz gomile!), na Velikih Malencah1 6 in v Šmihelu pri Žužemberku.1 7 Omeniti moram še Krško, ki ga omenja K. Dinklage1 8 1 2 T. Knez, Arheološki pregled 6, 1964, 124 s.; T. Knez, AV 17. 1966 (1967), 507 ss. 1 3 Gradivo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Še ni objavljeno. 1 4 Pismeno sporočilo P. Korošec. 1 5 P. Korošec. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, Ljub­ ljana 1965, 73; ista, AV 18. 1967 (1968) 433 s. 1 6 R. Ložar, GMDS 20, 1939, 184 ss, še pripisuje te najdbe Slovanom, medtem ko J. Werner že ugotavlja poznoantične in langobardske elemente. Cfr. J. Werner, 1 . c., 159. 1 7 R. Ložar, 1 . c., 190. 1 8 K. Dinklage, MAGW 71, 1942, 239 s. v skladu v svojo teorijo kot najdišče grobov zgodnje nemške kulture, če­ prav danes ne moremo preveriti najdbe, ker ni znano, kje se nahaja gra­ divo. Ob koncu naj omenim še dve staroslovenski najdišči, ki ne sodita v strogi geografski okvir Dolenjske, čeprav sta neposredni sosedi te pokra­ jine. To sta najdišči Sela pri Brežicah in Veliki Obrež pri Dobovi. Obe najdišči ležita že na štajerski strani, blizu sotočja Sotle in Save. V Selih pri Brežicah so od obsežne, že uničene nekropole rešili le še tri staroslo­ vanske grobove. V enem izmed njih so našli dva uhana s stiliziranim grozdastim priveskom. J. Korošec1 9 2 0 datira najdbo v drugo polovico IX. sto­ letja. Približno 2 km bolj vzhodno so v vasi Veliki Obrež2 9 pri Dobovi leta 1956 pri izkopu trase za železniško progo Dobova—Kumrovec izkopali štiri staroslovenske grobove s keramičnimi in bronastimi pridatki, ki sodijo v X. stoletje, To so bili le skromni ostanki velikega staroslovanskega gro­ bišča z okrog 100 grobovi, ki so bili pri gradnji proge uničeni. Obe na­ vedeni posavski najdišči staroslovanskih grobov ležita spet v neposredni bližini starejših prazgodovinskih nekropol. Kljub zelo skromnim najdbam in redkim staroslovanskim najdiščem na Dolenjskem in v Beli krajini lahko ugotovimo nekaj značilnosti doslej znanega gradiva iz južne Slovenije: 1 . razmeroma zgodnje najdbe, kot na primer: uhani s kocko oz. s po­ liedrom; 2. mešanje belobrdskih in ketlaških elementov v materialni kulturi, kar je z ozirom na geografsko lego pokrajine povsem razumljivo; 3. prevladujejo grobišča okoli cerkva: Črnomelj, Muljava, Trebnje, Tržišče; 4. zelo pogoste so najdbe staroslovanskih grobov na območju ali v ne­ posredni bližini prazgodovinskih nekropol (Šmarjeta, Roje pri Moravčah, Črnomelj, Pavla vas, Sela, Veliki Obrež), kar dokazuje dolgo kontinuiteto pokopaliških območij; 5. vse najdbe izvirajo iz grobov, naselbinski ostanki zaenkrat še niso znani. Bogate in številne halštatske najdbe na Dolenjskem so zapeljale raz­ iskovalce v preteklosti, da so v prvi vrsti iskali le-te, najdbam iz poantič- nega časa pa niso posvečali nobene pozornosti. Domnevam, da bi pri na­ tančnem pregledu prazgodovinskega gradiva z Dolenjske v dunajskem muzeju našli gotovo še več predmetov iz zgodnjega srednjega veka. Da bomo dobili jasnejšo sliko zgodnjesrednjeveške Dolenjske, nam pomaga edinole načrtno terensko raziskovanje, usmerjeno v to obdobje. Kako bomo to dosegli in v kakšni meri so nam druge znanstvene discipline lahko v veliko pomoč, nam je dal nekaj smernic že J. Kastelic2 1 v referatu na VI. kongresu jugoslovanskih arheologov. 1 9 J. Korošec, AV 5, 1954, 167 ss. 2 0 Varstvo spomenikov 7, 1958—59 (I960) 287. 2 1 J. Kastelic, A V 15—16, 1964—1965 (1965) 109 ss. ZUSAMMENFASSUNG Friihslamische Funde aus Dolenjsko (Unterkrain) und Bela krajina (Weisskrain) Der Autor gibt einen kurzgefassten informativen Überblick über derzeit noch spärliche frühslawische Bodenfunde im Süden Sloweniens. Dieses Gebiet, wohl- bekannt durch seine zahlreiche und bedeutungsvolle hallstatt- und römerzeitliche Funde, hat bisher nur wenige Funde aus der Völkerwanderungszeit und der Zeit des frühen Mittelalters geliefert. F,s sind bis jetzt nur 9 Fundstellen (siehe Fund­ karte) mit einwandfreiem altslawischen Material bekannt. Es sind durchwegs Funde aus Gräbern, denn Siedlungsfunde sind bis jetzt noch nicht bekannt. Her­ vorzuheben sind die Ohrringe mit Polyederverschlufi aus Roje,8 Šmarjeta,1 Kaplja vas und Bela cerkev,6 welche einerseits J. Kastelic3 den Slawen, anderseits aber J. Werner4 und Z. Vinski5 der autochthonen romanisierten Bevölkerung zuschrie­ ben. Unter einwandfreien altslawischen Funden im besprochenen Gebiet mischen sich sowohl Elemente des Köttlacher-, wie auch des Bijelo Brdo-Kulturkreises, die alpine und die pannonische Komponente. Bemerkenswert ist auch die Tatsache, daß viele Funde aus prähistorischen Nekropolen bzw. aus deren nächster Nähe stammen. Der Großteil der Funde stammt aus Gräbern, die um Kirchen (fast durchwegs Urpfarren) angelegt waren, wie zum Beispiel: Trebnje,1 2 Muljava,1 3 Črnomelj.1 0 1 1 Die bisherigen Funde, abgesehen von den Ohrringen mit Polyeder­ verschlufi. stammen aus dem Zeitraum vom IX.—XI. Jahrhundert. Dem Aufsatz ist das Verzeichnis der Fundstellen mit altslawischem Material aus Unterkrain mit bezüglicher Literatur beigelegt. STAROSLOVANSKA NAJDIŠČA NA DO LENJSKEM FRÜHSLAWISCHE FUNDSTELLEN IN' UNTERKRAIN • - N A JD IŠ Č E FUN D O R T SEZNAM NAJDIŠČ staroslovanskega gradiva na Dolenjskem in v Beli krajini z ustrezno literaturo: 1. Ajdovska jama pri Krškem R. Ložar, GMDS 20. 1939. 185 s. 2. Črnomelj W. Šmid. Carniola 1 . 1908. 3? s. Slovenski poročevalec, 15. avgusta 1951. Dolenjski list, 1 . november 1951. V. Šribar. Situla 4. 1961. 81 ss. 3. Griže pri Stični R. Ložar, GMDS 20. 1939. 187. 4. Kaplja vas R. Ložar, GMDS 20. 1959. 187 s. 5. Krško K. Dinklage. MAGW 71, 1942, 239 s. J. Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji. Celje (1947) 145. 6. Muljava Varstvo spomenikov 9, 1962—1964 (1965) 199. 7. Roje pri Moravčah MhVK 15. 1860. 87. K. Deschmann-F. Hochstetter. Prähistorische Ansiedelungen und Begräbnis­ stätten in Krain. Wien (1879) 52— 54. 45—51. M. Much. Kunsthistorischer Atlas. Wien (1889) 212. Tab. 94 16. 17. M. Hoernes. MAGW 19. 1889, (26 s). M. Much. MAGW 29. 1899. 49. MAGW 53. 1903. (68). J. Pečnik. IMK 14. 1904. 29. J. Pečnik. IMK 1 7 , 1907, 118. J. Szombathy. MAGW 41. 1911. (20). Allgemeiner Führer durch das Naturhistorische Museum I. V ien (1925) 60. R. Ložar, GMDS 20. 1939. 185. 8. Sela pri Brežicah J. Korošec. AV 5, 1954. 167 ss. 9. Šmarjeta J. Kastelic. ZČ 6—7 (Kosov zbornik), 1952—1955. 103. J. Korošec. ZC 8. 1954. 24. J. Kastelic, Archaeologia lugoslavica 2. 1956. 119 ss. J. Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu. Dela SAZU 15. Ljubljana 1960. 15 s. Z. Vinski. AV 11—12, 1960—1961 (1961). 251. 10. Šmihel pri Žužemberku R. Ložar, GMDS 20, 1959. 190. 11. Trebnje Dolenjski list, 50. decembra 1964. Varstvo spomenikov 9, 1962—1964 (1965) 199. Arheološki pregled 6. 1964. 124 s. T. Knez, AV 17, 1966 (1967) 507 ss. 12. Tržišče P. Korošec. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, Ljubljana 1965, 75. Varstvo spomenikov 9, 1962—1964, 199. 15. Velike Malence R. Ložar, GMDS 20, 1959. 189. J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandlungen NF 55 A, München 1962. 159. 14. Veliki Obrež Varstvo spomenikov 7, 1958— 59 (i960) 287.