ŠTFVII KA 9AS S888888888&88SS¥a Izteklo se je leto 1987 Neugodna gospodarska gibanja ki so spremljala jugoslovansko gospodarstvo v lanskoletnem obdobju, so negativno vplivala tudi na poslovanje naše delovne organizacije. Lahko rečejo, da je naša delovna organizacija v poslovnem pogledu Jugoslavija v malem, saj jo ravno tako tarejo nelikvidnost, tehnološka zastarelost opreme, pomanjkanje strokovnih kadrov iu pomanjkanje dohodkovnih programov. Vsi ti problemi se med seboj prepletajo in so posledica bolj ali manj uspešnih poslovnih odločitev preteklih let. Največji problem v preteklem letu pa je bila likvidnost ozi-r°ma plačilna sposobnost delovne organizacije. Zaradi pomanjkanja lastnih trajnih virov obratnih sredstev, kar je posledica premajh-dohodkovnosti v preteklih 'tih, smo morali proizvodni 'foces financirati z dragimi -vjimi viri, predvsem kratkoročnimi krediti. Obrestne mere za take kredite, ki se približujejo že tako unenovanim oderuškim obrestim, težko prenesejo celo zelo akumulativne proizvodnje, ne Pa lesna industrija, ki je po stopnji akumulativnosti vedno CaPljaIa za drugimi vejami gospodarstva. Kljub stalnim obljubam o v°denju stimulativne izvozno Naravnane gospodarske politi-e se položaj aktivnih izvozni-ov v preteklem letu ni nič izboljšal. Po sprejemu zadnjih stabilizacijskih ukrepov se je še po-s abšal, saj je devalvacijo di-narja spremljalo istočasno zmanjševanje izvoznih stimu-acij- Lahko celo rečemo, da naša gospodarska politika v Preteklem letu bolj pospe-Sevala uvoz kot izvoz. Razen izvoznih stimulacij so arn zadnji stabilizacijski ukre-P1 Prinesli tudi zamrznitve cen nasih proizvodov, ob istočas-^em občutnem povečanju cen urovin in repromaterialov, ^bergije ter storitev, ki so bile osežene na osnovi odloka veznega izvršnega sveta, ali njaSlCOZi razne °blike izsiljeva- Rezultat vseh teh in še dri okoliščin je negativen pc °vni rezultat delovne organ Qacije. Izguba na ravni delovn rganizacije oziroma negativr 1 g!;anek čistega dohodka znaš l89.075.000 din. Ker pa za izgubo ne moremo kriviti samo državnih predpisov in gospodarske politike, temveč tudi lastne pomanjkljivosti in napake, ki so bile prisotne med celotnim poslovnim procesom, si oglejmo ves poslovni proces po njegovih fazah. PROIZVODNJA Osnovni pogoj za doseganje ugodnih poslovnih rezultatov je doseganje načrtovanega obsega proizvodnje. Ob tem pa velja pripomniti, da mora proizvodni program obsegati izdelke, ki so tržno zanimivi, kar pomeni, da je osnovna naloga proizvodnje, da se v največji možni meri prilagodi zahtevam tržišča oziroma potrošnika tako glede funkcionalnosti in de-signa kot tudi kakovosti. Delovna organizacija je v preteklem letu dosegla vrednost proizvodnje v višini 39.361.975.000 din, kar znaša 95,5 odstotka letnega načrta in 105 odstotkov več kot v letu 1986. Poleg vrednostnega porasta, ki je predvsem odraz višjih cen, beležimo tudi fizični porast proizvodnje merjen v norma urah in sicer za 3 odstotke. Ob analizi vrednostnega obsega proizvodnje moramo pripomniti, da vrednostni načrt proizvodnje pri nekaterih temeljnih organizacijah ni zadoščal za pokritje vseh stroškov in je bil že v načrtu izkazan negativen poslovni rezultat. Sicer pa lahko rečemo, da so posamezne temeljne organizacije dosegle zelo različne rezultate. V pozitivnem smislu najbolj izstopa temeljna orga- nizacija Mineralka, ki je za 21,8 odstotka presegla načrtovano vrednost proizvodnje, sledijo pa ji Gaber, Strojegradnja in Tapetništvo. Pod planom pa so temeljne organizacije Pohištvo, Masiva, Žagalnica, Iver-ka in Jelka. V negativnem smislu najbolj izstopa temeljna organizacija Masiva, ki je dosegla samo 76 odstotkov vrednostnega obsega proizvodnje. Med bistvene vzroke, ki so vplivali na izpad vrednostnega obsega proizvodnje lahko štejemo: — spremenjeno strukturo proizvodnje v korist povečane proizvodnje za izvoz in zmanjšane proizvodnje za domače tržišče, ki je posledica manjšega povpraševanja na domačem trgu; — ekonomska zastarelost in fizična iztrošenost strojne opreme, ki nam onemogoča proizvodnjo zahtevnejših (bogatejših) proizvodnih programov in s tem doseganje višje cene; — zmanjšana dobava kakovostne hlodovine, ki je vzrok za manjšo proizvodnjo žaganega lesa; — pomanjkanje strokovnih kadrov v neposredni proizvodnji, ki bi bili sposobni upravljati s sodobno proizvodno opremo in ki bi bili sposobni hitreje reagirati na zahteve tržišča, predvsem da bi bile serije manjše, da bi dopolnili že obstoječe zaloge itd.; — velike izgube delovnega časa zaradi stroj elomov predvsem v Tozdu Iverka in velik odstotek izdelkov slabše kakovosti, ki imajo nižjo ceno; — velike izgube delovnega časa zaradi zastojev, popravil izdelkov, bolniške in drugih neplaniranih izostankov. V strukturi fizičnega obsega proizvodnje je delež proizvodnje za izvoz 48-odstoten, za domači trg pa 52-odstoten. Po strukturi izdelkov predstavlja največji delež ploskovno pohištvo (37 odst.) sledijo iverne plošče (21 odst.), masivno pohištvo (12 odst.), mineralne plošče (10,6 odst.), žagan les in tesani trami (9 odst.) in oblazinjeno pohištvo (8,4 odst.). NABAVA Domači trg Oskrba z repromateriali z domačega trga je bila odvisna predvsem od splošne tržne situacije in plačilne sposobnosti delovne organizacije. Kljub izredno težavni likvidnostni situaciji in problemom, ki so vladali na našem tržišču v preteklem letu zaradi pomanjkanja materiala, ni bilo večjih zastojev v proizvodnji. (nadaljevanje na 2. strani) Ob cDneau žena i&ktena ce&titama (Bzedtcmkam in a&taiim ženam Izteklo se je leto 1987 (nadaljevanje s 1. strani) Primerjave z nekaterimi sorodnimi organizacijami so celo pokazale, da so zaloge surovin in repromaterialov v naših temeljnih organizacijah v povprečju precej višje, kot pa v organizacijah, ki dosegajo boljše finančne rezultate. V skladu s temi ugotovitvami in željo po optimalnih zalogah surovin in repromaterialov so bile v zadnjem četrtletju izvedene naslednje akcije: — določitev maksimalnih zalog za večino materialov A grupe ter tekočo kontrolo nad naročanjem in dobavo teh materialov, — centraliziran pregled vseh naročil za vse vrste materialov, — pregled in delno poenotenje nazivov vseh materialov za vzdrževanje in rezervnih delov, — podaljšanje plačilnih rokov brez obresti povsod tam, kjer je bilo to mogoče, — dosledno izvajanje kakovostnega in količinskega prevzema z takojšnjo urgenco za slabšo kakovost oziroma nezadostno količino, — odprodajo vseh nepotrebnih zalog surovin in repromaterialov, — delno reorganizacijo nabavne službe in zahtevo po prenosu evidence na računalnik. Bolj kot oskrba z repromate-riali pa so bile problematične cene, ki so se dnevno spreminjale in v mnogih primerih podivjale ter prehitevale inflacijo. Hitro naraščanje cen se je odrazilo predvsem na povečanih materialnih stroških in slabši dohodkovnosti posameznih programov, če povečanju vhodnih materialov ni sledilo tudi povečanje cen izdelkov. Uvoz Nabava repromaterialov iz uvoza se je v preteklem letu primerjalno z letom 1986 po- večala in znaša 4.180.000 US $. Uvoz se je fizično povečal za 22 odstotkov. Večja nabava iz uvoza je posledica gospodarske politike, ki z nerealnim tečajem dinarja bolj spodbuja uvoz kot izvoz, zato je bilo že skoro pravilo, da so bili materiali iz uvoza kljub visoki uvozni carini cenejši, kot pa enaki ali pa celo slabši materiali na domačem trgu. Od skupnega uvoza odpade 77 odstotkov na uvoz s konvertibilnega tržišča in 23 odstotkov na uvoz iz kli-ringa. S konvertibilnega območja smo uvažali predvsem orehov, teakov, borov in lepljene furnirje, dekor papirje, robovne folije, površinske materiale, okovje, laminate ter rezervne dele za strojno opremo. Prioriteto pri oskrbi iz uvoza so imeli izvozni programi, uvažali pa smo tudi za domačo proizvodnjo. Kriteriji odločitve so bili kakovost, cena in plačilni pogoji. Pretežni del oskrbe s konvertibilnega tržišča smo uresničili po dolgoročni proizvodni kooperaciji. Izkoristili pa smo tudi druge oblike uvoza, predvsem generalni uvoz, maloobmejni uvoz, začasni uvoz in uvoz v zakup pri nabavi opreme. Ker so bile investicije v preteklem letu zelo omejene, je bil tudi uvoz opreme minimalen. PRODAJA Domači trg Stalno upadanje kupne moči prebivalstva se odraža predvsem pri prodaji trajnih potrošnik dobrin, kamor sodi tudi pohištvo. Za realizacijo letnega načrta prodaje na domačem trgu, ki je znašal preko 23 milijard din, so bile med letom organizirane razne prodajne akcije, kot so razni popusti za gotovinska plačila, prodaja na obroke, blagovni krediti, dodatni rabati za preseganje plana itd. Kljub temu smo na domačem trgu dosegli le 31 milijard realizacije oziroma 97 odstotkov načrta. V primerjavi s preteklim letom pa se je realizacija povečala za 124 odstotkov. Tudi primerjava za preteklo leto nam v primerjavi z letno stopnjo inflacije, ki je znašala 130 odstotkov kaže na prenizko prodajo na domačem trgu. Po temeljnih organizacijah oziroma po strukturi izdelkov je bila prodaja zelo različna. Medtem ko je bila prodaja primarne proizvodnje, predvsem žaganega lesa, mineralnih in ivernih plošč, kuhinjskega pohištva in oplemenitenih mineralnih plošč ter strojne opreme zadovoljiva, pa je bila prodaja ploskovnega in masivnega pohištva močno pod planom. Pri Tozdu Masiva smo dosegli samo 19 odstotkov planirane realizacije, pri Tozdu Jelka pohištveni del 46 odstotkov, pri Tozdu Pohištvo pa 57 odstotkov. Pod planom je tudi prodaja oblazinjenega pohištva in sicer za 5 odstotkov. Osnovni vzrok za tako nizko prodajo pohištva je vsekakor padanje kupne moči prebivalstva, na katero mi ne moremo vplivati. Drugi vzrok pa je ta, da proizvodnja zaradi zastarele opreme in pomanjkanja strokovnih kadrov ne more slediti zahtevam tržišča, tako po obliki in funkcionalnosti kot tudi po velikosti serij. Nekateri nosilni programi v tozdih Pohištvo in Jelka, ki so po oblikovnosti in designu že preživeli, niso dobili ustrezne zamenjave, ki bi dosegla ali pa celo prehitela konkurenco. Izvoz Pri prodaji v izvoz lahko rečemo, da smo v globalu dosegli načrtovano, saj smo izvozili za 10.847.000 US $ izdelkov oziroma 1,3 odstotka nad letnim načrtom. Načrtovane rezultate so presegle temeljne organizacije Pohištvo, Masiva in Jelka. Večji izpad na področju izvoza pa imajo temeljne organizacije Mineralka, Gaber, Strojegradnja, Tapetništvo in Iverke. Bolj kot sam obseg izvoza pa je za nas pomembna do-hodkovnost izvoza. Ta je v povprečju precej nižja od dohodkovnosti na domačem trgu. Pri nekaterih izdelkih je bila dinarska cena zaradi nizke devizne cene in nerealnega tečaja tujih valut tako nizka, da nismo pokrili niti materialnih stroškov. Na slabo dohodkov-nost v izvozu je vplivala tudi struktura izvoza. Večinoma smo izvažali v ZDA oziroma na dolarsko območje. Dolar pa je imel v preteklem letu v primerjavi z ostalimi konvertibilnimi valutami padajoč trend. Zaradi slabe dohodkovnosti smo se tudi pri izvozu v veliki meri posluževali izvoza preko dolgoročne proizvodne kooperacije in s tem dobili večje možnosti za uvoz repromate-riala. FINANČNI REZULTATI Vsi učinki našega dela in nedela, delovanja okolja in splošnih gospodarskih razmer, se izkažejo v finančnem rezultatu. Neizpolnjeni proizvodni načrti oziroma spremenjena struktura proizvodnje, prenizek obseg prodaje na domačem trgu, nedohodkovna prodaja v izvoz, visoke zaloge repromate-riala in gotovih izdelkov in z njimi povezane obresti, visoki materialni stroški ter ostale objektivne in subjektivne napake, so prispevali k neugodnemu finančnemu rezultatu. Že v uvodu sem omenil, da je delovna organizacija Brest dosegla izgubo oziroma negativni ostanek dohodka v znesku 189.075.000 din. Skupna izguba v Brestu pa znaša 1.102.886.000 din. Z izgubo so poslovale temeljne organizacije Pohištvo (740.705.000 din), Jelka (279.417 tisoč din) in Tapetništvo (82.764.000 din). Izguba v temeljni organizaciji Pohištvo bi bila večja, če ne bi v skladu z zakonskimi možnostmi za primanjkljaj revalorizacijskih prihodkov iz naslova poslovnega sklada zmanjšali porabljena sredstva. Primanjkljaj revalorizacijskih prihodkov bomo morali pokrivati v naslednjem letu in sicer vsak mesec eno dvanajstino. Poslovanje so uspešno zaključile temeljne organizacije Mineralka, Gaber in Žagalnica. Skupno so ustvarile 910.364 tisoč din ostanka čistega dohodka. V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi bomo s tem ostankom čistega dohodka pokrivali skupno porabo za vse temeljne organizacije in izgubo pri tozdih Jelka in Tapetništvo ter del izgube pri Tozdu Pohištvo. Ostali del izgube pri Tozdu Pohištvo pa bomo pokrivali z nepovratnimi sredstvi rezerv od ostalih delovnih organizacij. Glede na to, da temeljna organizacija Pohištvo ni uspela celotne izgube pokriti z nepovratnimi sredstvi do 29. februarja, bo morala po zakonu o sanaciji upoštevati tudi določila o omejitvi osebnih dohodkov. Zakon predvideva, da lahko izplačujejo organizacije, ki izkazujejo nekrito izgubo, osebne dohodke do višine 80 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, povečanih za rast življenjskih stroškov. Ne glede na to pa ocenjujemo, da bomo primanjkljaj sredstev za osebne dohodke lahko v skladu s sporazumom o združitvi v DO h1 sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke pokrivali iz ostalih tozdov. Ostale temeljne organizacij6 so poslovale na meji uspešnosti. Nekatere niso uspele v delitvi pokriti niti prispevkov iz dohodka, ki so odvisni od višine ustvarjenega dohodka. Če na koncu združimo vse ugotovitve, lahko rečemo, da slab finančni rezultat ni posledica ene ali dveh generalnih napak oziroma pomanjkljiv0' sti, ki se prikradejo v poslov ni proces in za katere storile* celo mislijo, da ne vplivajo °a poslovni rezultat. Poudariti Pa moram, da povzročajo nej?a tivno poslovanje tako velik6 napake kot tudi ogromna mn° žica majhnih napak. Zmanjsa nje pomanjkljivosti bi ni°ra biti osnovni cilj poslovanja letu 1988. J. Kor°seC Tu in tam se nam tudi kaj posveti Naj bo tual ob prazniku delovno Načrti za leto 1988 Za nami je leto 1987, v katerem so nekatere temeljne orga nizacije Bresta dosegle nič kaj zavidljive rezultate. Za prihod nje leto pa smo si zadali za cilj doseči pozitivni finančni rezul tat oziroma vsaj pozitivno ničlo v vseh temeljnih organizacijah Že na začetku moram poudariti, da se bomo morali angažirati na vseh področjih — v proizvodnji, nabavi in prodaji — da bomo zastavljene cilje tudi dosegli. Ko smo sestavljali letni načrt za leto 1988, smo upoštevali naslednja izhodišča: proizvodnjo v DO Brest moramo povečati, ne smejo se nam povečati zaloge, kar pomeni, da moramo izgotovljeno proizvodnjo tudi prodati ter seveda za prodane proizvode v najkrajšem času dobiti plačilo. Razložili bomo nekatere poglavitne značilnosti poslovnega procesa in iz tega izhajajoče finančne pokazatelje, ki smo jih začrtali z letnim načrtom. PROIZVODNJA Za prihodnje leto načrtujejo v DO Brest v povprečju 15-°dstoten dvig fizičnega obsega Proizvodnje glede na leto 1987. Predvideno proizvodnjo bomo dosegli predvsem na račun dvi-Sa produktivnosti, boljšega izkoriščanja delovnega časa, v Uekaterih temeljnih organizacijah pa bo potrebno povečati število zaposlenih v neposredni proizvodnji. V tabeli je prikazano gibanje proizvodnje, števila zaposlenih ter gibanje produktivnosti. Fizični obseg proizvodnje je prikazan v norma urah, to pomeni v količini porabljenega časa za izdelavo določenega izdelka. Iz tabele je razvidno, da predvidevamo največji porast proizvodnje v temeljnih organizacijah Masiva, Tapetništvo, Jelka ter Pohištvo. Poudariti pa moram, da je v Tozdu Masiva upoštevano popolno aktiviranje investicije s polno zasedenostjo strojne opreme, seveda ob povečanju števila zaposlenih. Mislim, da moram posebej nakazati problem v Tozdu Jelka. V tej temeljni organizaciji je načrtovano obratovanje žage v dveh izmenah, kar je pogojeno z dobavo hlodovine, za katero pa vemo, da je zelo problematična zaradi nizkega lesarji in gozdarji notranjske V torek, 9. februarja je bila v Brestu seja poslovodnega odbora Plansko-poslovne skupnosti Gozdarstva in lesarstva Notranj-ske. Predstavniki gozdarjev in lesarjev so obravnavali nekatere spremembe v sestavi poslovodnega odbora, dosedanje delo glede Prestrukturiranja ter načrt blagovne proizvodnje za leto 1988. Poslovodni odbor je v preteklih dveh letih skliceval in tttu predsedoval Brest, oziroma njegov predstavnik. Z °nicnjeno sejo prihaja ta dolž-n°st za prihodnji dve leti v roke delovne organizacije Ja-v°r oziroma njenega pooblaščenega predstavnika. Prav tako je prišlo v zad-njem času do nekaterih kadrovskih zamenjav, ki se odražajo v sestavi odbora in sicer: iz Lesonita je postal član Poslovodnega odbora novi glavni direktor Franc Lipolt, 12 Bresta pa novi glavni di-1 L'ktor Darko Lesar. Vse omenjene zamenjave je odbor overil. ^ nadaljevanju je odbor Razpravljal o dosedanjih uspe-th (ali bolje neuspehih) v Vezi s prestrukturiranjem gospodarstva. Ugotovljeno je bi-> da so osnovni podatki, po-lebni za predstavitev problematike že posredovani medob-JRski gospodarski zbornici. al Pa iz gradiva niso razvid-L|° učinkovite možnosti za umerjanje gospodarstva v do-odkovno trdnejše in donos-^ojse panoge. Dogovorili so se a nadaljnje delo v opisano tner. Pri tem so navzoči ob a ostni stopnji samokritično-1 poudarili tudi dejstvo, da eugodni in predvsem preti-ani administrativni ne-tržni P°segi preveč spreminjajoče P ivajo na možnost oziroma na ustreznost dolgoročnih vizij razvoja. Po drugi strani pa zaradi umetno postavljenih pogojev največkrat ni mogoče zanesljivo trditi, katero poslovanje je, dolgoročno gledano, družbeno koristno (rentabilno) in katero ne. Omenjena točka dnevnega reda se je tematsko prelila v naslednjo — to je v opredelitev višine letne blagovne proizvodnje v GG Postojna. Tu sta bili izpostavljeni predvsem dve težki vprašanji. Prvo, da bo letna količina (etat) že v letu 1988 precej nižja kot v letu 1987, in sicer kar za okrog 10 odstotkov. Drugo pa, da se bo kakovostna sestava hlodovine (predvsem iglavcev) iz leta v leto slabšala, zaradi že znanih in obravnavanih dejstev o odmiranju gozdov. Zato je razdelitev etata potekala ob precej zvišani temperaturi. Te in še nekatere druge težave narekujejo več ukrepov, iki jih morajo uresničiti tako delavci gozdnega gospodarstva, kot delavci lesno-pre-delovalne industrije. Med njimi bodo nekateri ukrepi tudi zelo težki, celo taki o bistvenem zmanjšanju sedanjega obsega proizvodnje in o reševanju nezaposlenosti, ki bo s tem nastala. Zlasti sta na to dejstvo opozorila Javor in Brest. Z. Zabukovec Poslovni odbor Plansko-poslovne skupnosti števane so namreč cene iz meseca novembra 1987. Eksterna realizacija po tozdih ter izvoz v dolarjih: Iz tabele je razvidno predvideno povečanje obsega prodaje, ki je delno posledica povečanja cen, pa tudi povečanja fizičnega obsega. Pomembno je letnega prirasta lesa. O možnem rebalansu letnega načrta bomo govorili kasneje, ko bodo narejene analize v zvezi z dobavo hlodovine ter prodajnimi možnostmi finalnih proizvodov te temeljne organizacije. Na tem mestu moram omeniti še temeljno organizacijo Mineralka, ki za prihodnje leto načrtuje proizvodnjo le v dveh izmenah — glede na predvidene možnosti plasiranja negor plošč na trg. Za delovno organizacijo Brest načrtujemo povečanje deleža proizvodnje izvoznih artiklov glede na leto 1987. Za doseganje omenjenih proizvodnih ciljev načrtujemo za delovno organizacijo Brest zmanjšanje števila zaposlenih. Morebitno pomanjkanje zaposlenih v posamezni temeljni organizaciji bomo v letu 1988 reševali tudi s prerazporeditvami delavcev med temeljnimi organizacijami. Na področju kadrov bomo morali vse večjo pozornost posvečati njihovi kvalifikacijski strukturi, s tem v zvezi pa tudi sistemu nagrajevanja strokovnega kadra. S proizvodnjo je neposredno povezana nabavna služba, saj jo mora ta oskrbovati s potrebnimi reprodukcijskimi materiali. Ta si bo morala prizadevati, da doseže optimalne zaloge repromateriala glede na predvidene potrebe v proizvodnji ter glede na razpoložljiva likvidna sredstva delovne organizacije. PRODAJA Že v uvodu sem omenila, da bo potrebno načrtovano proizvodnjo tudi prodati, kar pomeni, da se glede na predvideno povečanje proizvodnje zaloge gotovih proizvodov ne smejo povečati. Glede na to bo potrebno vložiti vse napore v kakovost ponudbe, držati se bomo morali dobavnih rokov, proizvodne temeljne organizacije pa se bodo morale čimbolj prilagajati potrebam tržišča ter si prizadevati, da ne bi prišlo do desortiranosti programov. V ilustracijo navajamo nekaj numeričnih pokazateljev prodaje, posebej pa načrt izvoza v dolarjih. Vsi načrtovani vrednostni prikazi so narejeni s predpostavko stalnih cen — upo- Gibanje proizvodnje, števila zaposlenih in produktivnosti omeniti občutno povečanje izvoza, saj predvidevamo porast izvoza z indeksom 137. Ves izvoz predvidevamo plasirati na konvertibilno področje kajti tako pri domačih kot pri izvoznih programih je potrebno upoštevati načelo čimvečje do-hodkovnosti. Zap. št. Tozd Prod. dom. trg in izvoz v mio din Izvoz v 000 dolarjev Ocena 1.1987 Plan 1988 Indeks 88/87 Doseženo leto 87 Plan 1988 Indeks 88/87 1. POHIŠTVO 8.258 17.125 207 4.608 5.780 125 2. MASIVA 3.134 7.393 236 2.568 3.939 153 3. ŽAGALNICA 3.933 6.225 158 1.652 2.354 142 4. GABER 6.820 9.632 141 372 300 81 5. IVERKA 7.005 12.065 172 328 505 154 6. TAPETNIŠT. 4.199 6.501 155 377 724 192 7. JELKA 2.698 7.286 270 743 969 130 8. MINERAL. 3.192 5.497 172 164 245 149 9. STROJ. 892 1.734 194 35 — — 10. PRODAJA 1.124 1.283 114 — — — 11. SD 156 100 64 — — — SKUPAJ 41.411 74.841 181 10.847 14.816 137 FINANČNI REZULTAT Tudi v finančnem rezultatu njenih predpostavkah (poveča- so upoštevana cenovna razmer- vanje proizvodnje, prodaje, zni- ja iz novembra 1987. Osnovne ževanje stroškov) pozitiven fi- kategorije v delitvi dohodka so nančni rezultat v letu 1988 — za delovno organizacijo na- 837 milijonov dinarjev poslov- slednje: nega sklada. Poslovni sklad na- Za delovno organizacijo črtujejo naslednje temeljne or- Brest načrtujemo ob že ome- ganizacije: v mio din 1. Celotni prihodek 92.690 2. Dohodek 20.343 3. Čisti dohodek 13.973 V tem: — osebni dohodki z neposred- 11.992 no skupno porabo — stanovanjski prispevek 305 — neposredna svobodna me- njava dela 143 — sredstva rezerv 620 — ostali skladi 75 — poslovni sklad 837 (nadaljevanje na 4. strni) Tozd LETO 1987 PLAN 1988 INDEKS Masa norma ur Povpr. št. zaposl. Proizv. v Nh/zap. Masa norma ur Povpr. št. zaposl. Proizv. v Nh/zap. vsakem izmed petih sklo-P°v, ki jih je pesnica obliko-Jda m jih združil skupaj z J enim življenjepisom v po-°t>o mladega dekleta. Čitalni-in del hodnika sta bila presna za veliko število obisko-y cev, ki so želeli spoznati ando šegovo tudi drugače, Kot Pesnico. . Pesniška zbirka obsega šestinštirideset pesmi, ki so na-aie v zadnjem, približno pol- letnem obdobju življenja mlade avtorice. Pesmi so polne majhnih in skritih spoznanj o življenju in ljudeh, o stiskah in hrepenenju, ljubezni, sreči in spominih. V nadaljevanju programa je pesem Sinu prebrala pesnica sama. Navzoči so jo pozdravili z navdušenim aplavzom. Izbor pesmi iz zbirke je v nadaljevanju programa predstavila na globok in samosvoj način gledališka igralka Marijana Brecelj. Ob spremljavi dveh kitar so pesmi zvenele drugače kot potiho prebrane. Ljudje so po končani predstavi odhajali v noč bogatejši za še en lep večer. V. Lavrič V nadaljevanju seje je povzel besedo Darko Lesar, ki je članom sindikata obširno spregovoril o kratkoročnih ukrepih, o sanacijskem programu oziroma o planu dela za letošnje leto. Ustavil se je tudi ob osebnih dohodkih, ki so resnično dosegli kritično mejo in povzročili nezadovoljstvo med delavci. Priti moramo do spoznanja, je poudaril, da lahko le na osnovi dobrih poslovnih rezultatov v okviru delovne organizacije povečujemo tudi osebne dohodke. Marsikaj pa se bo spremenilo z novim načinom nagrajevanja. Na seji sta bila izvoljena tudi nov izvršni in nadzorni odbor konference sindikata. V. Lavrič Slovenski kulturni praznik Leto za letom sledimo prireditvam praznovanja kulturnega dne, ki ga večkrat razširimo v teden in mesec, ko se slovenski prostor čimbolj neposredno in neprisiljeno posveti spominu na našega največ j ega pesnika, ki je umrl pred 139 leti, njegova poezija pa še vedno živi. V nekaterih državah so njegova dela že vsidrana tudi v njihov kulturni prostor, drugje se šele rojevajo. Celo v daljni, nam odmaknjeni Kitajski, so njegove pesmi v prvem prevodu izšle že pred tridesetimi leti. Zbirka pesmi — v kitajščini Puliešelun šihsian — je bila objavljena že 1956. je za etnološko raziskovalno nalogo krajevne skupnosti Grahovo. V prvem delu proslave so nam po uvodnih besedah Janeza Praprotnika zapeli člani mešanega pevskega zbora Svoboda iz Loške Doline, v drugem pa mladinski pevski zbor Fran Gerbič iz Cerknice. Med njunima nastopoma smo zaploskali Matjažu Mišiču, prvemu nagrajencu sklada Jožeta Udoviča, vmes pa smo slišali tudi nekaj Udovi-čevih pesmi, ki nam jih je interpretirala Lidija Mlakar. V četrtek, 11. februarja pa smo v knjižnici Jožeta Udoviča lahko pobliže spoznali našega plodnega pisatelja Iva leta, izšla pa je v nakladi 10 000 izvodov. In kako smo praznovali v naši, nekdaj Cerkvici oziroma današnji Cerknici, ki Prešerna pozna že od njegovih prvih pesniških korakov? Poslanstvo kulturnega dne smo lahko doživeli v dveh prijetnih večerih. V soboto, 6. februarja 1988 smo v kinodvorani spremljali osrednjo proslavo s podelitvijo nagrade sklada Jožeta Udoviča, ki jo je iz rok Janeza Gradišnika prejel Matjaž Mišič. Dobil jo Zormana, ki se je po svoji predstavitvi posvetil našim vprašanjem. Tako smo bili priče dveh lepih večerov, v katera je bilo vloženo veliko truda. Na žalost pa še vedno ugotavljamo, da je za take prireditve premalo posluha in lahko samo vprašujemo — ZAKAJ? Sicer pa bo drugo leto ob 140-letnici smrti našega velikana priložnost, da se spet srečamo — morda takrat v kaj večjem številu. A. Leskovec Novice iz Butal Nekoč se je rimskemu mislecu zapisalo: »Mislim, torej sem!« Meni pa vse bolj prihaja v zavest drugačna misel: »Pustu jem, torej živim!« V današnjem trenutku je to dokaj upravičena misel, kajti naše življenje postaja vse bolj podobno životarjenju, lebdenju med jutrom in večerom in nemočnemu čakanju na jutrišnji dan. Sam sem imel pomisleke o upravičenosti prirejanja pusta v trenutku, v kakršnem smo, končno pa je prevladalo spoznanje, da je najhujši strup za človeka malodušje in iz njega izhajajoča otopelost. Do tega spoznanja smo prišli vsi, ki smo bili kakorkoli povezani z organizacijo letošnjih pustnih prireditev. Rezultat? Pustni teden, kakršnega ne pomnimo! Sobotna TV oddaja Križ Kraž in skrivnostni gost, za katere- ga se je izkazalo, da sploh ni tako skrivnosten, sta povzročila, da je v vrsti slovenskih občin telefon dobesedno »crknil«. Vseeno pa so TV gledalci, čeprav mnogi razočarani, ker jim ni uspelo pri telefoniranju, dobili prvo izčrpno informacijo o pustnih prireditvah v Cerknici, kar je bila nedvomno najboljša možna propaganda. Pričelo se je že v torek z prireditvijo pod naslovom Pustna prizma optimizma. Namenjena je bila predvsem našim starejšim občanom in kljub temu, da je bila prvikrat v programu pustnih prireditev, je bil odziv prav presenetljiv. Nastopajoči — cela vrsta znanih imen iz starejše generacije naših zabavnikov — so bili odlično razpoloženi in tako smo preživeli res prijeten večer. Četrtkova prireditev Javna vaja butalskih orkestrov se je letos žal nekoliko ponesrečila. V primerjavi z lanskoletno vajo pri Zgoncu, kjer je le trdnost zidov preprečila, da se gostilniški prostor ni razletel od pritiska poslušalcev, je bilo letos nenavadno mirno. Vzroka ni bilo težko odkriti: od vseh predvidenih butalskih orkestrov je bilo na prizorišču moč opaziti le pričakujočo publiko, od muzike pa nič! Spodrsljaj ali napaka v organizaciji? Petek, slab začetek — tako pravi ljudski pregovor, kar pa v Cerknici pred Pustom skoro ne more biti res. Za nekatere je sicer bilo malce hudo vstati dovolj zgodaj, vendar je vse živo v mrzličnem pričakovanju Slavne butalske skupščine. Večerna sklepčnost ali po butalsko »sklepanost«, sploh ni bila vprašljiva, kar pomeni, da so naši ljudje to vsakoletno, lahko ji že rečemo kar tradicionalno prireditev, vzeli za svojo. Pričakovanja so se izpolnila. Skupščina je bila dobro obiskana in tudi vzdušje je bilo simpatično. Besedilo je bilo letos boljše kot lansko leto in tudi nagajivih domislic ni manjkalo, zlasti se je izkazal pevski zborček. Malce lahko poočitamo samo radij cem, ki so skupščino sicer posneli, zato pa se niso posebno potrudili pri ozvočenju dvorane in tako je imel del publike težave pri poslušanju. Sobotno otroško pustovanje, ali Otroški pustni karneval, smo letos preselili v telovadnico, da smo se vsaj malo izognili veliki gneči. Letos je Pustno društvo vztrajalo na stališču, da je to zabava, ki je namenjena vsem otrokom v naši občini in je zato organiziralo avtobusne prevoze iz vseh sedmih krajevnih skupnosti. Otroci so se imenitno zabavali, za nas prireditelje pa je bil najlepši in nabolj razveseljiv pogled na številne maske, kar pomeni, da nam ne bo tako kmalu zmanjkalo podmladka, še bolj razveseljivo pa je bilo dejstvo, da je bila večina mask plod lastne domišljije in izdelanih doma, iz domačih materialov. Sobota je tako minila v mrzličnem vrvenju pustarjev, kajti osrednja pustna prireditev, Veliki notranjski pustni karneval, se je neusmiljeno približevala. Letos je vladalo pravo obsedno stanje, kajti ljubljanska televizijska hiša se je odločila, da prekine s svojo trdovratno prakso ignoriranja večjih pustnih prireditev na Slovenskem. Neposredni prenos karnevalske povorke je pomenil za nas organizatorje veliko odgovornost kajti zagotoviti kakovosten prenos in obenem ne prikrajšati publike, ki je spremljala povorko »v živo«, je bil hud zalogaj. Možje s televizije so sami priznali, da je ta prenos za njih hujši kot pa prenos poletov iz Planice. Mi pa smo se zavedali, da imamo samo dve možnosti: ali uspelo prireditev, ki bo odmevala v najšir- Obiskal nas je postojnski zmaj ... ... Jezerko pa je tako naš. Odslej bo kraljevala Uršula Zadnji nasmeh coprnice Kunigunde šem slovenskem prostoru in še kje, ali pa polom in sramoto za Cerknico. In ravno pri organizaciji nedeljske prireditve se je naj lepše pokazalo, kako upravičena je uvodna misel tega članka. Neverjetna volja, disciplina, pripravljenost pomagati, spoštovanje dogovorjenega, pripravljenost in sodelovanje delovnih organizacij, upravnih organov, miličnikov in nadvse korektni odnosi s TV hišo, vse to je dalo slutiti, da se uspeh ne bi smel izmuzniti. In se res ni. Mirno lahko trdim, da je letos Pustno društvo preseglo samo sebe, kajti mnenja in ocene so bile enotne: »Kaj takega! Neverjetno! Odlično!« Sredinega pogreba smo se, odkrito povedano, precej bali, kajti Pustov pogreb je vselej nepredvidljiva stvar. Nikoli ne veš kaj se bo izcimilo. Toda priznati moramo, da je bil letošnji pogreb vseskozi na zelo dostojni ravni. Tako je tudi prav, kajti bilo bi res škoda, da bi pogreb, poln raznih neokusnosti, vrgel umazan madež na vse ostale pustne prireditve. Nekateri so sicer izgubili stavo, toda Pust je Pust in brada tudi hitro zraste, zdrav smeh je pa tako ali tako pol zdravja! Preživeli smo še en lep pustni teden in ob tem vsaj malo pozabili na vsakodnevne skrbi. Škoda je le, da je mojster Jo-vo že pospravil svojo improvizirano gostilno. Sicer pa, čas leti kot misel in ali se vam ne zdi, da bo Pust kmalu zopet med nami? P. Hribar Z Dunaja je prišel Martin Krpan Težave komunalnega gospodarjenja Zakaj je pitne vode v naravi vse manj, zakaj prihaja do žgočih omejitev porabe pitne vode, zakaj je ponekod celo okužena, zakaj pitna voda toliko stane — vse to so vprašanja, ki se nam porajajo, ko je za odgovore nanje že prepozno. Resnica je, da imamo tako vodo in take vodotoke, kakršne smo sami naredili. V zadnjih letih smo v vo-dooskrbo naših krajev vložili veliko sredstev. Poleg zajemanja večjih količin vode so vidni tudi rezultati pri boljši kakovosti pitne vode. Niso namreč ravno daleč časi, ko je bila voda oporečna. Poleg tega Pa je je še velikokrat primanjkovalo. Kakšno vodo za gospodinjstvo in drugo porabo imamo pri nas? Naše vode sodijo nred manj onesnažene in zaenkrat nam niso potrebne čistilne naprave, treba je opraviti le preventivno kloriranje zaradi bakteriološke neoporečnosti. Lani je bil sprejet nov pravilnik o pitni vodi, ki določa vse pogoje v zvezi s pitno vodo v SFRJ. Predpisuje zahtevne določbe in pogoje, ki jih nihče ne more zagotoviti. Veliki vodovodi, ki oskrbujejo mesta, si komaj lahko privoščijo tako pogoste in obširne analize, kot jih zahteva zvezni Pravilnik. Manjši vodovodi pa takih stroškov ne prenesejo. Zvezni pravilnik je dokument, ki verjetno ne bo izvedljiv, ker je nepraktičen in idealiziran predpis o kakovosti pitne Vode. Voda je hrana, obenem pa tudi tehnološki, energetski, su-rovinski in potrošni material. Imeti bi morala svojo realno Ceno, pa je pri nas nima. Zakaj je tako, je nerazumljvo kot še marsikaj v našem gospodarstvu. Razširjeno je mnenje, češ, da nam voda samoumevno pripada. Vedeti je namreč treba, da je pitna voda danes vse redkejša in da terja veliko stroškov preden postane pitna m priteče iz pipe. Cena vode je sestavljena iz naslednjih elementov: — materialni stroški, energija 30 «/o — amortizacija 35 »/o — tekoče vzdrževanje vodovodov ER 15 o/„ — sredstva za OD in SP 10 % — obveznosti iz dohodka 10 o/o — sredstva za širitev materialne osnove dela niso vključena v ceno. V današnjih razmerah, ko cene povsod bezljajo brez kontrole, je težko slediti takemu trendu z dviganjem cen komunalnih storitev. Zato cena vode zaostaja za cenami drugih dobrin. Poleg tega je postopek za spremembo cen izredno zapleten in dolgotrajen. V letu 1987 so ponekod dvignili cene dvakrat, trikrat ali celo večkrat. Vsakič se je morala sestati skupščina, ki je pristojna za spremembo cen. Zato bi bilo primerneje sprejeti ceno na začetku leta in jo med letom indeksirati, na koncu leta pa narediti poračun. Tako bi odpadlo večkratno sklicevanje delegatov, žolčne razprave in dokazovanje kdo ima prav. Učinek pa bi bil enak ali celo boljši, saj bi komunalni ozdi vedeli, kako naj gospodarijo med letom. Sedaj pa nemalo časa izgubijo za analiziranje izgub ter vseh posledic, ki doletijo izgubarje v gospodarstvu. Komunala Cerknica, ki gospodari z vodovodi, ima na skrbi okrog 160 km vodovodnega omrežja, 11 zajetij, 9 čr- pališč, 19 vodohramov in okrog 3000 hišnih priključkov. Z vodo se oskrbuje 13 000 prebivalcev, ki letno porabijo čez milijon m3 vode ali 2001 na osebo na dan. Za vodooskrbo je zadolženo 6 delavcev, ki so razporejeni tudi za morebitne intervencije, dežurstva in kloriranje. V pristojnosti Komunale so tudi hišni priključki vključno z vodomerom, medtem ko za hišne instalacije komunalni delavci niso zadolženi. Načrtovanje razvoja komunalne infrastrukture je bilo včasih organizirano v delovnih organizacijah, torej tam, kjer je na voljo potrebna dokumentacija. Pred leti se je ta funkcija prenesla na interesne skupnosti. Ker je to delo vezano na strokovnost in znanje, se po- časi vrača v delovno organizacijo, kar pa ni ravno pogodu administraciji samoupravne interesne skupnosti. Ko so vodovodi zgrajeni, postanejo živ, delujoč in zapleten organizem. Neprestano se spreminjajo tlačne razmere, pretoki, kakovost vode, izgube na omrežju itd. V Cerknici je delovanje sistema urejeno z radijskim vodenjem. V dolgoročnih načrtih komunale je predvideno elektronsko krmiljenje vseh vodovodov z ene- ga kontrolnega mesta in računalniško uravnavanje delovanja črpalk, evidence porabe vode in pretokov v omrežju. Seveda take naprave terjajo veliko denarja, ki ga sedaj ni. Kljub temu pa so že storjeni prvi koraki in je pridobljeno dovoljenje Zvezne uprave za radio zveze na področju vodovodov. V prihodnosti bo mogoče iz enega upravnega centra upravljati delovanje vodovodov in slediti celotni vodo-oskrbi s pomočjo radiozvez in računalniške obdelave podatkov. Lani je bil sprejet Odlok o zaščiti vodnih virov in vodo-zbirnih območij. Namen tega odloka je obvarovati v največji možni meri vse izvire in zajetja pred onesnaževanjem in pred nepravimi posegi v prostor, kjer so vodni rezervati. Poleg tega terja Odlok tudi zaščito zajetij in drugih objektov z zaščitnimi ograjami in alarmnimi napravami. Torej bo potrebno še veliko sredstev in prizadevanj, da bomo kos tem nalogam. Za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav so možne razne oblike združevanja sredstev, udeležbe kreditnih sredstev in razne obremenitve uporabnikov. V praksi pa se s to obliko združevanja sredstev največkrat enači združevanje sredstev iz čistega dohodka, ki temelji na določilih zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. 1. SFRJ 21/82). Druge oblike združevanja sredstev so veliko boljše kot združevanje prispevkov iz čistega dohodka. To pa je zelo nezanesljiv finančni vir, čeprav ga komunalno gospodarstvo šteje za svoj temeljni finančni vir. Pri sestavi planskih dokumentov za investicije v komunalno infrastrukturo se kaže nezanesljivost takšnega načina zbiranja sredstev, saj se načrti ne uresničujejo zaradi zmanjšanih prilivov sredstev. V skladu z zvezno zakonodajo se prispevek iz čistega dohodka izloča po zaključnem računu, to pa pomeni enolet- ni zamik pri izvajanju načrtov. Ker izgubarji niso dolžni plačevati prispevkov iz čistega dohodka, je veliko vprašanje, kako nadomestiti manjkajoča sredstva. Ko so začeli delovati Skladi stavbnih zemljišč, so le-ti prevzeli od komunalnih skupnosti sredstva za urejanje stavbnih zemljišč in sredstva nadomestil. S temi sredstvi so prej gospodarile komunalne skupnosti in jih namenjale tudi za primarno izgradnjo, sedaj pa jih skladi namenjajo izključno za opremljanje stavbnih zemljišč. Menimo, da bo potrebno za uresničitev načrtovane izgradnje najti zanesljiv vir financiranja, na osnovi katerega bo mogoče graditi razvoj vodo-oskrbe. Nekateri se odločajo za združevanje sredstev ob ceni vode, kar pomeni, da poleg pokritja realne cene za dobavo vode uporabniki združujejo še določen del za primarno reprodukcijo. Komunalni objekti in naprave predstavljajo del narodnega bogastva, zato je treba z njimi gospodariti tako, da se zagotavlja njihovo obnavljanje po preteku amortizacijske dobe. To pa je možno le s pravim vrednotenjem in ekonomskimi cenami. P. Tomšič LOGAŠKO okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Ribnikar. # V LOGATCU. Izdalo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". 1889. STARI TRG PRI LOŽU Župljanska občina, katera šteje 5040 ljudi, ima samo štirirazredni-co v Starem trgu. Všolane vasi in sicer občini Stari trg pripadajoče so: 1. Dane in Klance 41 hiš. štev. 227 preb., 2. Igavas 33 hiš. štev. 271 preb., 3. Knežanjiva 13 hiš. štev. 74 preb., 4. Kozarišče 42 hiš. štev. 367 preb., 5. Markovec 19 hiš. štev. 106 preb., 6. Nadlesek 37 hiš. štev. 275 preb., 7. Podcerkev 38 hiš. štev. 257 preb., 8. Podgora 21 hiš. štev. 139 preb., 9. Pudob 31 hiš. štev. 240 preb., 10. Stari trg 60 hiš. štev. 313 preb., 11. Šmarata 21 hiš. štev. 118 preb., 12. Vrh 16 hiš. štev. 113 preb., 13. Vrhnika 44 hiš. štev. 302 preb., 14. Viševek 37 hiš. štev. 225 preb., 15. Babna polica 12 hiš. štev. 74 preb., 16. Bloška polica 14 hiš. štev. 90 preb., 17. Jezero gorenje 24 hiš. štev. 124 preb., 18. Laze pri jezeru 8 hiš. štev. 47 preb., 19. Otok pri jezeru 14 hiš štev. 85 preb., 20. Poljane 13 hiš. štev. 38 preb. Mestni občini Lož pa slišijo: Lož mesto Lož predmesto Podlož 108 hiš. štev. 28 hiš. štev. 637 preb., 28 hiš. štev. 162 preb. Za vsakdanjo šolo bilo je godnih dečkov leta 1880 228, leta 1889 301, godnih deklic leta 1880 252, leta 1889 274, obiskujočih dečkov leta 1880 213, leta 1889 290, obiskujočih deklic leta 1880 237, leta 1889 240; za ponavljalno šolo godnih dečkov leta 1880 86, leta 1889 114, godnih deklic leta 1880 79, leta 1889 108, obiskujočih dečkov leta 1880 46, leta 1889 8, obiskujočih deklic leta 1880 54, leta 1889 14. Gorovje v Starotržki šolski občini se kupiči na severovzhodu Pivske planote in pripada gornjemu Krasu ter obstoji iz krednega apnenca in dolomita; obkrožuje 0.431 mm2 veliko in primeroma 553 m nad morjem ležečo dolino Starotržko, katera se v podobi po-lumesca širi okolu središča, holmca Nadleškega, od severa proti jugu na zapad. Najvišja gora je blizu hrvaške in primorske meje kipeči Snežnik, kateri se dviga na jugo doline iz mnogih prepadov in slemen 1796 m čez morsko gladino. Stopivšemu na njegov vrhunec odpre se prav lep razgled po junaški trojedini kraljevini, tužni Istri in divni domači deželi. Na jutranji strani dola se vzdiguje okolu 1043 m visoka Račna gora; na jed-nem njenih vrhov kaže se bela cerkvica sv. Andreja. Od Račne gore proti severozapadu se vleče hrib Pogača, znamenita po svojem imenu, katero ima baje od tod, ker je ta hrib neka grofica graščine Šneperske darovala v pogačo detetu iz Loža, kateremu je pri sv. krstu kumovala. Proti severu nam zaključi dolino Križna gora s prijazno romarsko cerkvico sv. Križa. Raz Križne gore se lepo vidi po večerno ležeči Cerkniški, južni Starotržki dolini in severnem Bloškem svetu. Večerno stran Starotržke doline zapira hrib Devin, ob čegar za-hednjem vznožji leži svetovnoznano Cerkniško jezero; na jutranji strani se Devin znižuje v zgodovinsko Ulako, katera je nosila v rimskem času po Avgustu razdeljeno mesto Terpo. Ulaka se spušča polagoma v zgoraj omenjeni Nadleški hribček. Nad vasjo Podgora je hrib Ku-celj. Znani raziskovalec starin in rimskih grobov g. Pečnik je trdil, da so bile na gričih z navedenim imenom zanesljivo keltiške naselbine. Na to je zapičil svoj železni preiskovalni drog v zemljo ter resnično izkopal več črepin in ostankov zidu vrh Kuclja. Istega dne v avgustu 1887. I. nam je našel dva rimska groba z latinskima napisoma uprav za cerkvijo sv. Marjete v Šmarati. Grobni plošči z napisi, človeško črepino in nekaj druzih kosti hranijo sedaj v gradu Šne-perskem. Iskali smo pokopališča starega mesta Terpo po Ulaki, ali do današnjega dne se še ni posrečilo starih grobov zaslediti; denarji in druge malenkosti iz nekdanjih časov pa se pogosto nahajajo. Gore Starotržke šolske občine bile so nekoč s temnimi gozdi pokrite, dandanes dobiš le po Snež-nikovi skupini še pragozdne smreke in jelke, med katerimi zeleni semtertje košato bukovje, navdihujoče ti up, da zoper pridejo časi, ko bode kmetič s ponosom štel hoje po svojem deleži, sad današnjega pridnega pogozdovanja. Izmed občil je omeniti po okrajnem glavarji (takrat Vorsteher) gosp. Ogrinc-i izpeljane ceste, ki se vije od Rakeka čez Cerknico v Grahovo na Bloško polico. Od tu naprej se spušča med Križno goro in Pogačo v Lož in potem v Stari trg, mejno vas Babino polje in dalje v hrvaški Prezid. Ker je mala dolina Starotržka krog in krog z gorami zaprta, ne more se ponašati z velikimi rekami. Glavni potok je ponikvarica Obrh. Izvira v dveh vrelcih. Prvi je nad vasjo Vrhniko v znožji Račne gore, drugi pa nad selom Kozariščami. Oba potoka sta tolike moči, da gonita le nekaj korakov od izvira že žage in mline. Združita se po polurnem teku pod vasjo Pudobom, in se zopet kake pol ure daleč poizgubita v požiralnike na Danskih travnikih. Od tod teče Obrh pod zemljo v Cerkniško jezero. Ob pomladnem in jesenskem deževji preplavi Obrh velik del Starotržke doline. S tem poškoduje posebno vasi Pudob, Kozarišče, Nadlesek, Podcerkev in Dane. Ravno naštete vasi imajo največja in rodovitna posestva, ali kaj pomaga, če trud in seme po vodi splavata. To se zgodi skoraj vsako leto, včasih celo po dva in trikrat! Kedar Obrh visoko čez njive stopi, doseže više od druzih ponikev ležečo veliko jamo Golo-bino. Tej so dali ime divji golobje, kateri ob suši v nji gnezdijo. Dokler Golobina vso vodo odpeljava, ni hudega. Silna povodenj pa nastane, če se v Golobini zajezi ali zagoltne. Bržkone je tedaj površje naraslega Cerkniškega jezera jednako visoko s povodnijo v Starotržki dolini, zato voda po komunikacijskih pravilih povsod ne more odtekati. Hiše v Danah, Podcerkvi, Nadlesku in Pudobu so deloma, nekatere celo do strehe v vodi. Pri občevanji in prometu poslužujejo se namesto voza — ladje, katero ima vsaka vas za take slučaje pripravljeno. Zadnja silna povodenj je bila 1851. leta. Celo v Starem trgu je stopila po hišah voda nad koleno visoko, in k nedeljski službi božji prihajajoči ljudje so se na sredi Starega trga iz — in ukrcavali v čolne. — Obrh rednih nadzemeljskih pritokov nima, razun onega, ki teče skozi Lož in Stari trg, pa še ta ob suši popolnoma usahne. Starotržka šolska občina jezerov tudi nima, pač pa šteje več vilenic v svojem ozemlji. Opomniti mi je Križne jame pod Križno goro in Mrzle jame. Križna gora je kake četrt ure nad Ložem, Mrzla jama pa je za Ložkim pokopališčem. V Mrzli jami bil je kedaj oni čudo-tvorni studenec, o katerem ve Valvasor povedati, da je ob suši priklical dež, če so z njegovo vodo polje ali drug druzega škropili in, da je ozdravljal očesne bolezni, ako se je bolnik v njem umil. Bolj zanimiva kot Mrzla, je Križna jama, katera ima podzemeljsko jezero in mnogo prepadov, ki zapirajo preiskovalcem pot. Natanko je to jamo popisal in načrtal znani dunajski geolog Hochstetter. Osobito Križna jama slovi radi tega, ker se dobivajo v nji kosti prahistoričnega medveda (Ursus spelaeus) (Grot-tenbar). Imela je tudi lepih kapni- med vetrov so najbolj pogosti južni, kateri spremljajo jesensko in spomladansko deževje, in pa severovzhodna burja, imenovana kočevska burja, katera povzročuje poleti hitro ohlajanje zraka, po zimi pa prinaša mnogo snega. Zemlja v tej občini je ilovnata ter s kremenikom pomešana. Polja bi se zamogla s precejšnjo rodovitnostjo ponašati, posebej Danska, ako bi voda, katera posebno pomladi po večdnevnem dežji preplavi polja okoli vasi Dan, Podcerkve, Nadleska Pudoba in Kozarišč, večkrat ne uničila setve. Jako rodovitna polja so tudi ona med Ložem in Starim trgom. Obdelane zemlje bilo bi lahko več, ako bi občinski pašniki veliko oralnega sveta ne zavzemali. pobegnili in se poskrili po gozdih. V 13. stoletji, bere se, sta bila mesto in grad Lož, od kojega je pa že zdavnej le še razvalina, v posestvu Ložkih gospodov. Prvi teh, o katerem se ve, da je tu gospodoval, je Rusker, ki je leta 1282 s Hermanom in Volfrardom Ložkim vred posestva Bistriškega samostana pridobiti skušal. Slednjega iz te rodovine kamnali so kmetje na Dolenjskem med Sotesko in Žužemberkom. Bil je baje jako grozovit človek in ljudstvo ga je silno sovražilo. Pripoveduje se, da, ko so ga ubili in čisto s kamenjem pokrili, je potem še dolgo vsak, ki je mimo šel kak kamen privrgel, tako, da je še za časa Valvasorja Lepi in prostrani gozdovi so le okoli Snežnika, sicer so po gričih in tudi po višjih planotah videti goličave, le sem ter tja raste v večjej skupini bukevje. Prebivalstvo se razun kmetovanja peča tudi z lesno trgovino, radi tega je ob potoku Obrhu precejšnje število žag (namreč 9). Trgovina z lesom bila je pred nekolikim časom tu zelo živahna in ubožnejši del prebivalstva, katerega sama kmetija ne bi mogla rediti, si je s prevažanjem lesa mnogo prislužil. Sedaj pa, ko Tržačanje les ceneje iz Galicije dobivajo, je ta trgovina zelo opešala. Kar se tiče ljudskega materialnega stanja te občine, bilo bi lahko bolje, ko bi se ljudstvo bolj s poljedelstvom in sadjerejo pečalo. Posebno sadjereja je še na nizki stopinji, in ne tako razširjena kakor bi morala biti. Na jesen gre mnogo mož in mladeničev na Hrvaško, v Galicijo in celo na Rusko, da si v gozdovih kaj zaslužijo. Gre jih več stotin in se potem konec pomladi vrnejo domov. S tem pa mnogi svoja zemljišča zanemarjajo in v dolgove zabredejo. 1866. leta razsajala je tu kolera, katero so vojaki 10. lovskega bataljona tu sem zanesli in katera je tirjala nad 50 žrtev. 14. avgusta I. 1872 ob 3/4 II. uro nastal je v Starem trgu silen požar, kateri je upepelil 25 hiš in 28 gospodarskih poslopij. kov, katere pa je vandalizem nekaterih neveščih in nerazumnih tukajšnjih in tujih ljudi razbil, uničil ali pa odnesel. Sedaj so lepi kapniki redki. Vkljub svoje južne lege, nima Ložka dolina te toplote, kakršno bi morala imeti. Temu krivo je pa pogorje Snežnika, katero dolino proti morju zapira. Glede podnebja spada, kakor sploh vse Kraške doline, v drugi klimatični okrog s srednjo letno toploto 7—9° R. Iz- Pisanja in čitanja zmožnih je kakih 60 — 80 odstotkov. Prvi prebivalci Ložke doline, o katerih se lahko z gotovstjo govori, bili so Japodi, ki so imeli svoje mesto Terpo na Ulaki, malem holmci, stoječem na zapadnej strani Starega trga. Od tega mesta držala je cesta do glavnega mesta Japodov, Metulum, sedanja vas Metlje v Bloškej fari. Rimski cesar Avgust prepodil je Japode in jim razdjal mesti, kojih prebivalci so stal silno velik kup kamenja na onem mestu. Na to prišel je Lož v roke Oglejskih patrijarhov, od kojih so ga dobili leta 1335 Ortenburgi v fevd. Ker so si ga pa ti kar prisvojili kot lastnino, vnel se je prepir. Pa-trijarh Ljudevit se je namreč pritožil cesarju Karolu IV. leta 1359. Vkljub tej pritožbi, pa je ostal Lož Ortenburgom, dokler je z grofom Friderikom ta rodovina izmrla. Vsled oporoke njegove prišel je Lož leta 1420 v last Celjskih grofov, ki so ga imeli do I. 1460. Pri Belemgradu je namreč zadnji Celjski grof bil umorjen od Ogrov in Ložka posestva prišla so v last Avstrijcem kot dediščina, akoravno so se za to posest zamanj pogajali že I. 1436. V tem letu je namreč Avstrijski nadvojvoda Friderik IV., pozneje rimsko-nemški cesar Friderik III., oblegal mesto Lož s kranjskimi in istrijanskimi vojaki-Posadka Celjskih grofov jim je odprla mestna vrata iz zvijače, oblegale! so udrli v mesto in bili vsi pomorjeni. Drugi dan prišel je pred Lož nadvojvodov stotnik Krištof Fladničar z močnejšim oddelkom vojakov. A nek čevljar ga pri napadu prebode z nožem ter umori, na kar so Avstrijski vojaki pobegnili. Od leta 1460 ostal je Lož Avstrijcem, ki so ga raznim rodovinam zastavljali, tako gospodom Haller, posestnikom Kočevskega gradu (Hallerstein). Slednji imetnik Ložki, kojega še Valvasor omenja, bil je knez Ferdinand Auersperg. V letih 1471—1472 so prilomastili Turki v dolino ter veliko škode povzročili. Največ so pa trpeli Ložani leta 1476. Tega leta, na sv-Marjete dan, prišlo je kacih 5000 konjikov turških iz Hrvatskega. Požgali so Lož, veliko prebivalcev pomorili, še več odpeljali pa v služnost. Grozna je bila neki nesreča, kojo je napravila Turčinova krutost, a ta je bila tudi povod, kar cesar v ustanovnem pismu sam omenja, da je dal cesar Friderik lil. leta 1477 Lož utrditi in na prošnjo Ložanov povzdignil je trg Lož v mesto ter mu podelil razne pravice. Tako so si smeli voliti svojegS sodnika in mestno svetovalstvo, imeli so pravico do krvave sodbe v mestnej okolici, pobirali so mit' nino in dac kupcev in več druzih. Dal je mestu lasten grb in pečat. Na grbu se vidi v zelenem polji sv. Jurija v zlatej obleki na konji' ču, borečega se z zmajem, njemU na strani kleči devica v zlatej obleki s sklenjenima rokama. Na seden1 let je oprostil cesar onega, ki se v mestu naseli, vsacega davka. Tudi poznejši vladarji so potrdili mestu njegove pravice. Slednjič cesar Fran I. leta 1832 s pristavkom: »Kolikor so še v novejšem času veljavne.« (nadaljevanje prihodnjič) brestov obzornik (Številka 125 — 28. februar 1978) OBRAČUN GOSPODARJENJA V PRETEKLEM LETU Osebni dohodki so se gibali v skladu z družbeno sprejetimi smernicami, saj nobena temeljna organizacija ne prekoračuje osebnih dohodkov po panožnem samoupravnem sporazumu. Čeprav vseh planskih ciljev nismo uspeli v celoti uresničiti, pa smo lahko z doseženimi rezultati zadovoljni. V pogojih vse večje konkurence na trgu, kar zadeva lesno industrijo, so vse temeljne organizacije uspešno zaključile poslovno leto in si s tem zagotovile tudi uspešno osnovo za poslovanje v tem letu. Hkrati je bila ohranjena rast vlaganj v osnovna sredstva, kar tudi daje zagotovilo za izboljšanje pogojev dela in še hitrejšo rast. PREDKONGRESNA DEJAVNOST KOMUNISTOV Že pred letom dni je občinski komite sprejel akcijski program predkongresne dejavnosti, ki je v veliki meri uresničen. Jeseni so bile volilne konference po osnovnih organizacijah. V tem času so se sestale tudi krajevne in tovarniške konference, v januarju letos pa se je v sklopu vse te dejavnosti konstituirala nova občinska konferenca Zveze komunistov, ki je analizirala stanje v občini ter dala vrsto pobud in usmeritev za prihodnje delo. _ letna konferenca sindikata bresta Sredi februarja je bila letna konferenca sindikata Bresta, na kateri so Predstavniki kritično pregledali dosedanje delovanje in zastavili prihodnje delo. Ugotovljeno je bilo, da je sindikat premalo sodeloval pri uresničevanju zakona o združenem delu, za kar je poglavitni razlog premajhna strokovnost na tem področju. Poudarjena je bila solidarnost med temeljnimi organizacijami, predvsem do tistih, ki so v težjem položaju. Po obravnavi še nekaterih vprašanj so ob zaključku ugotovili, da je program dela nezaključen proces, lahko ga dopolnjujemo z nalogami, ki izhajajo iz potreb in interesov delavcev v neposrednem življenju in graditvi samoupravnih odnosov. letošnji plan sprejet Ob sprejemanju plana za leto 1978 je bilo zastavljenih tudi več vprašanj, ki ne sodijo v področje letnega plana, ampak so sprotne naloge služb, ki jih morajo vsakodnevno reševati. Ker so v planu dobili svojo vrednostno opredelitev tudi samoupravni sporazumi, ki smo jih sprejemali v decembru, je bilo na zborih delavcev Postavljenih tudi mnogo vprašanj s tega področja. Poleg tega so se pojavila še nekatera druga vprašanja, ki pa so bila bolj specifična za vsako temeljno organizacijo posebej. PREDSTAVNIKI španskih sindikatov na brestu 22. februarja so bili na obisku na Brestu predstavniki španskih sindikatov. Po kosilu v naši delavski restavraciji so si ogledali proizvodnjo v Tovarni pohištva Cerknica in Salon pohištva. Presenečeni so bili nad Razsežnostjo tovarne in organiziranostjo proizvodnje, posebej pa so pohvalili kvaliteto in estetski videz naših izdelkov. V sklepnih besedah je v°dja delegacije izrazil prepričanje, da bodo naše izkušnje v graditvi samoupravnih socialističnih odnosov dragocena pomoč pri njihovih prizadevanjih za preobrazbo družbe. °BISK IZ TOMOSA Nedavno tega so Brest obiskali organizatorji obveščanja delovne orga-nizacije Tomos iz Kopra. Namen njihovega obiska je bil razgovor o sistemu obveščanja, ki ga imamo na Brestu in njihovega v Tomosu. Kljub temu, da imata obe delovni organizaciji enako število zaposlenih, je razlika tako v oddaljenosti temeljnih organizacij kot v načinu zbiranja Prispevkov, nagrajevanja avtorjev in v številu ljudi, ki se poklicno ukvar-JaJO z obveščanjem. anketa o informatorju , P° sedmih mesecih izhajanja smo med delavci Bresta izvedli anketo o ntormatorju. Predvsem je pokazala, da ga delavci dobivajo redno, da je sebina zadovoljiva. Pogrešajo pa predvsem informacije o proizvodno Prodajnih rezultatih po temeljnih organizacijah, o kadrovskih spremem-am poslovnih informacijah, doseganju plana po temeljnih organizacijah, delu družbeno političnih organizacij, o odločitvah izvršilnih organov eiavskih svetov temeljnih organizacij ter občinskih organov in krajevnih Skupnostih. V0LITVE v jelki ^ preteklem mandatnem obdobju smo ugotavljali, da imajo organi Pravljanja preveč članov in da je prav to vzrok pogoste nesklepčnosti, lede na to ugotovitev in da bi se uskladili s samoupravno organizirajo Bresta, smo na zboru delavcev sprejeli statutarni sklep o obliko-ar>ju samoupravnih organov. Jelka ima torej naslednje organe: delavski ^ eL Poslovni svet, svet za kadrovske zadeve, svet za osebne dohodke, Sciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo. P°ŠKODBE PRI DELU V LANSKEM LETU dot3- Pretekl° leto lahko trdimo, da je, vsaj kar se poškodb tiče, minilo okaj mirno. Skupno se je poškodovalo 134 delavcev oziroma eden več t J. lani. Skoraj vse poškodbe so bile lažje, posebej pa velja omeniti tri •Rje, od katerih se je ena končala s smrtnim izidom. »kupno število poškodb je v minulem letu naraslo za nekaj manj kot Orl .^stotek, število izgubljenih delovnih dni pa se je zmanjšalo za 33 ustotkov BL0ŠKi TEKI TUDI LETOS REKORDNI Zar'mrt' teki so končno le za nami, saj jih je bilo treba letos Udo> neu9°dnih snežnih razmer preložiti za tri tedne. O njih lahko ob naiif |®yanJu ugotovitev tekmovalcev in številnih gledalcev rečemo vse klinh 36: rekordna udeležba (v obeh tekih je bilo kar 1266 tekmovalcev) to ■ en?u- da so sredstva javnega obveščanja bolj malo opozarjala na Prireditev. Odlično je bila pripravljena tudi proga, ali skratka — celot- organizacija. Novosti v knjižnici KNJIŽNE NOVOSTI SEGAL H.: življenje kot reka STEEL D.: Le enkrat v življenju COULONGES H.: Zbogom divjakinji STEEL D.: Vrnitev MILLER H.: Tihi dnevi v Clichyju ROŽANC M.: Hudodelci POTRČ I.: Onkraj zarje SLOVENSKI ROMANI ČRNOLOGAR Ladislav: Triinosemdeset stopnic DOLENC Mate: Praznik republike ali abrakadabra LAINŠČEK Feri: Razpočnica LUŽ AN Pavel: Molk ni zlato MAZZINI Miha: Drobtinice ŠVAJNCER Janez: Somrak ZIDAR Pavle: Medeni teden MRAK Ivan, KERMAUNER Taras: Obločnica, ki se rojeva SLOVENSKA POEZIJA KOVAČ Jurij: Skodelica čaja ZGODOVINSKI ROMANI AUEL Jean M.: Rod jamskega medveda AUEL Jean M.: Dolina konj AUEL Jean M.: Lovci na mamute TUJI ROMANI CALDVVELL Erskinc: Prava zemlja FOLLETT Ken: Lezi med leve KISHON Ephraim: Kamela v šivankinem ušesu KORDA Michael: Valovi življenja DEL RIO Domenico: Zadnji po Malaji LE CARRe John: Popolni vohun LESSING Doris: Trava poje N ANG A Bernard: Marianino izdajstvo ROUSSELOT Jean: Frederic Chopin SCORZA Manuel: Negibni ples MLADINSKA LITERATURA CALVINO Italo: Malcovaldo ali Letni časi v mestu GRAFENAUER Niko: Majhnica Kdo bo z nami šel v gozdiček LINDGREN Astrid: Bratec in Kljukec s strehe REMEC Miha: Kodeljica v vesolju ZORMAN Ivo: Sla po letenju MATIČ Milena: Mlada beseda Zimske radosti šele v februarju STROKOVNA LITERATURA SITAR Sandi: Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov RUPNIK Anton: Švicarska čarobna formula KUVAČIČ Ivan: Sociologija KOŽELJ Bogomir: Splošna ekologija z varstvom okolja POKORN Dražigost: Z zdravo prehrano v pozna leta MAMILO VIČ Jurij: Pleveli GAŠPERŠIČ Aljoša: Šampinjoni GAVEZ Gorazd: Mali družni psi SIMČIČ Zvonimir: Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo ŠINKOVEC Slavica: Za vsakogar nekaj o vinu FUCHS Heidi: ABC kvačkanja VERDEL Helena: Lutkarstvo na Slovenskem ŠKARJA Tone: Jalung Kang POČITNICE V SLOVENIJI MESSESNEL Janez: Soška fronta RASHKE Richard: Pobeg iz Sobibora Cerknica v belem plašču Iz drugih lesarskih kolektivov LESNA iz Slovenj Gradca je bila decembra lani gostitelj 72. strokovnega posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Obravnavali so zelo aktualna in pereča vprašanja zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo. Podlaga za razpravo so bile ugotovitve in predhodni rezultati raziskovanja, ki jih je napravila raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Iztoka VVinkler-ja. Študija ugotavlja, da moramo pri gospodarjenju z gozdovi zagotoviti trajnost donosov oziroma vseh funkcij večnamenskega gozda in pri tem trajno zadovoljevati potrebe udržbe po lesu. LESNA iz Slovenj Gradca oziroma Tozd Žaga Mušenik je hitro in ekonomsko uspešno sanirala novembrski stroje-lom polnojarmenika. Ker je bil stari polnojarmenik popol-nabavo rabljenega stroja, saj noma uničen, so se odločili za si novega zaradi izredno visoke cene niso mogli privoščiti. Izbrali so polnojarmenik istega proizvajalca in tipa kot je bil prejšnji. Takoj po opravljenih uvoznih postopkih v začetku januarja so začeli z montažo in po krajšem poskusnem obratovanju je stekla tudi proizvodnja. SLOVENIJALES — TRGOVINA je sredi januarja podpisala novo pogodbo z družbo W. C. Realty Co. iz kraja Rye v ameriški zvezni državi New York, ki predvideva, da bodo na ameriški trg že v prvi polovici letošnjega leta izvozili trideset montažnih hiš, ki jih bodo v Ameriki postavili na štirih različnih lokacijah v državah New York in Connecticut. Vse pogodbe so bile podpisane z njihovima partnerjema Jelovico in Gradisom, s katerima imajo podpisan tudi sporazum o skupnem nastopanju na ameriškem trgu. Vrednost pogodb znaša preko milijona ameriških dolarjev. NOVOLES je preuredil salon pohištva v Novem mestu. Poleg pohištvenega programa ter izdelkov iz akrila in ke-rakrila iz njihovega proizvodnega programa razstavljajo in prodajajo tudi pohištveno opremo za prodajo ekskluzivne j še opreme in artiklov, kot npr. posteljnino, pregrinjala, zavese, tapete, slike, grafike, kopalniško galanterijo dekorativne predmete, svetila, preproge. V pritličju je poleg programskih novosti predviden tudi prostor za svetovanje arhitekta. ALPLES iz Železnikov v tekočem šolskem letu štipendira 74 učencev in študentov za različne poklice. V šolskem letu 1987/88 so pridobili 22 novih štipendistov, čeprav so razpisanih kadrovskih štipendij imeli precej več. Nerazdeljene štipendije so ostale predvsem za poklice v lesarski, kovinarski in elektro usmeritvi. Za vse poklice v teh usmeritvah na vseh stopnjah zahtevnosti imajo uveljavljen dodatek za deficitarnost pri kadrovskih štipendijah. Cilj je pridobiti za te poklice več štipendistov in jih zato nagraditi. Dodatek za deficitarnost znaša trenutno 22.716 din. LESNINA je sodelovala na petem srečanju industrije in trgovine z drobnim gospodarstvo. Za okroglo mizo so predstavili informacijski sistem drobnega gospodarstva na območju Slovenije, vključno z regijskimi povezavami. Tako bo informacijski center drobnega gospodarstva za ljubljansko regijo prevzela Lesnina. Izrečenih je bilo tudi veliko predlogov, kakšne informacije bi bile še potrebne za dobro poslovanje delovnih organizacij in zasebnikov ter za kakovostno kooperacijsko sodelovanje. JELOVICA je v lanskem letu v svoji delovni organizaciji trinajstkrat gasila požar. Vzroki požarov so bili trenje, pregretje ležaja, izpad električnega toka, pregretje sklopke, slabo nabrušeni oziroma montirani strojni deli, malomarnost pri odmetavanju odpadkov, sušenje mastnih kuhinjskih krp, odvržen cigaretni ogorek, iskre iz dimnika. Gasilci ocenjujejo, da so ob uspešnih intervencijah in ob škodi, ki je ocenjena na približno 60 starih milijard dinarjev, najmanj tolikšen znesek tudi prihranili. Seveda pa je ob delu gasilcev potrebno omeniti prvo pomoč delavcev. novice KEGLJAČI BRESTA USPEŠNO NASTOPAJO Tekmovanje v 1. slovenski kegljaški ligi se je prevesilo v drugo polovico, saj je bilo odigranih že deset kol. Moška ekipa KK Brest je prepričljivo na drugem mestu, saj je na domačem kegljišču premagala vse nasprotnike, dosegla pa je tudi eno zmago v gosteh. Rezultati: Radenska : Brest 5016 : 4850 Brest : SCT 5266 : 5160 Donit : Brest 5116 : 5082 Slovan : Brest 5202 : 5101 Brest : Fužinar 5254 : 5056 Hidro : Brest 5046 : 5125 Brest : Proletarec 5447 : 5326 Brest : Radenska 5431 : 5041 SCT : Brest 5056 : 4967 Brest : Donit 5475 : 5144 Lestvica po 10 kolih: 1. Slovan Ljubljana 16 točk + 586 kegljev 2. Brest Cerknica 12 točk + 765 kegljev 3. SCT Ljubljana 10 točk +10 kegljev 4. Radenska M. Sobota 10 točk —216 kegljev 5. Donit Medvode 10 točk —321 kegljev 6. Proletarec Zagorje 8 točk —156 kegljev 7. Hidro Medvode 8 točk —213 kegljev 8. Fužinar Ravne na Koroškem 6 točk — 325 kegljev OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Na kegljišču Bresta je bilo odigrano sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske ekipno in posamezno. REZULTATI: Moški ekipno: 1. Brest DO 2. Kartonaža 3. Gozdna 4. Kovinoplastika 5. Elektro Nastopilo je 24 ekip. Ženske ekipno: 1. Brest DO 742 kegljev 2. Kovinoplastika 718 kegljev 3. Brest Tozd Poh. 542 kegljev 4. Nanos 489 kegljev Ženske posamezno: 1. Urbas Brest DO 201 kegelj 2. Pokleka Brest DO 192 kegljev 3. Frim Brest DO 181 kegljev 4. Založnik Brest DO 168 kegljev 5. Usenik Brest Pohištvo 166 kegljev 6. Kraševec Kovinoplastika 164 kegljev 7. Kranjc Brest Pohištvo 161 kegljev 8. Baraga Kovinoplastika 153 kegljev Oddelek montaže v Pohištvu Moški posamezno: 1. Puntar Kartonaža 242 kegljev 2. Prešeren Občina 234 kegljev 3. Žnidaršič Avtomontaža 230 kegljev 4. Gornik F. Brest 228 kegljev 5. Gornik Ja. GG 227 kegljev 6. Lekše Elektro 224 kegljev 7. Kaplan SAP 222 kegljev 8. Gornik Ju. GG 215 kegljev 9. Rudolf Novolit 214 kegljev 10. Baraga Kovinoplastika 214 kegljev F. Gornik SREBRNA MEDALJA ZA BREST V Ptuju je bilo 21. februarja republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Prvenstva se je udeležil tudi mladinec Strelske Filmi v marcu 3. 3. ob 19.30 — ameriški film AMERIŠKA NEVESTA 4. 3. ob 18. uri in 7. 3. ob 19.30 — ameriški romantični film NEKAJ VIJOLIČASTEGA 5. 3. ob 19.30 in 6. 3. ob 16. uri — ameriška komedija ZAFRKANTI 6. 3. 10. 3. 11. 3. ob 19.30 — ameriška drama MISIJA ob 19.30 — ameriški western SILVERADO ameriški pustolovski film ob 18. uri in 14. 3. ob 19.30 — TAM KJER REKA POTEMNI francoska komedija 843 kegljev 837 kegljev 824 kegljev 821 kegljev 810 kegljev 12. 3. ob 19.30 in 13. 3. ob 16. uri ŽANDAR IN ŽANDARKE 13. 3. ob 19.30 — ameriški akcijski film PRIČA 17. 3. ob 19.30 — ameriška kriminalka ZAROTA V SAN FRANCISCU 18. 3. ob 18. uri in 20. 3. ob 19.30 — ameriški znanstveno fanta- stični film ZNAK ZA NEVARNOST 19. 3. ob 19.30 in 20. 3. ob 16. uri — ameriška komedija NORIJE NA KOLESIH 21. 3. ob 19.30 — ameriški akcijski film NA ZMAJEVI POTI 24. 3. ob 19.30 — ameriška kriminalka KLUB RAZBOJNIKOV 25. 3. ob 18. uri — ameriške risanke TOM IN JERRY 26. 3. ob 19.30 in 27. 3. ob 16. uri — ameriški akcijski film BOŽJI OKLEP 27. 3. ob 19.30 in 28. 3. ob 19.30 — ameriška komedija DUH PORNO ZVEZDE 31. 3. ob 19.30 — nemški erotični film DEKLETA ZA UŽIVANJE družine Brest Cerknica Damjan Kandare in osvojil drugo mesto. Nastopil je tudi v konkurenci članov, kjer je imel možnosti za uvrstitev od 2. do 4. mesta, vendar je imel muni-cijo z drugačnimi strelnimi lastnostmi kot navadno in dobra uvrstitev je šla po vodi. V konkurenci mladincev je izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu v Osijeku, ki bo sredi marca. Rezultati: 1. Nedžad Fazlija Ptuj 563 krogov 2. Damjan Kandare Brest Cer. 562 krogov 3. Simon Kovič Domžale 561 krogov OBČINSKO PRVENSTVO ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV — ŠŠD 88 Strelska družina Brest je 12 februarja izvedla občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za šolska športna društva — ŠŠD 88. Nastopile so pionirke in pionirji iz različnih osnovnih šol- Rezultati: Pionirke: 1. Nada Brani sel j 172 krogov 2. Martina Jakopin 166 krogov 3. Bojana Klančar 165 krogov Pionirji: 1. Aleš Turšič 175 krogov 2. Sebastijan Žnidaršič 174 krogov 3. Robi Matak 168 krogov F. Mahne BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vili FRIM, Franc GORNIK, Karmen KANDARE, Danilo MLINAR, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC. Foto: Jože ŠKRLJ. Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Franc MLAKAR. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov In storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje Izvršnega sveta SR Slovenil* št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Ijanl. Ljub-