m 3. XII. 1888. Ob štiridesetletnici dobrotljivega vladanja NJEGOVEGA. VELIČASTVA Molimo za našega cesarja FRANČIŠKA JOŽEFA ! Gospod ga ohrani in vsliši nas ta dan, ko te bomo klicali. Molimo. Prosimo, vsegamogočni Bog, da Tvoj služabnik Frančišek Jožef, naš cesar, ki je po Tvojem vsmiljenju sprejel kermilo cesarstva, tudi vseh čednosti rast prejme, s keterimi dostojno olepšan pregreh pošasti se ogibati, sovražnike zmagati in k Tebi, ki si pot, resnica in življenje, priljubljen priti zamore. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. — 162 — Sveti večer. Sveta cerkev je odločila advetni čas, da bi se verni kristi-jani s postom in molitvijo vredno pripravili za božične praznike. Ker smo pa revni grešniki in vsak dan več ali manj Boga žali' mo z grehom, namenila je sveta cerkev zadnji dan adventa, dan pred svetim dnevom, da bi še enkrat obžalovali svoje grehe in se s postom zanje pokorili, ako smo se jih tudi vže spovedali-Postavila je ta dan, da bi vsaj zdaj očistili svoje serce in v nje® napravili vredno stanovanje Jezusu Kristusu in tako dobro pri' pravljeni veseli praznovali svete božične praznike. Ta dan bere mašnik sveto mašo v vijolični barvi, v barvi) ki pomeni pokoro. Sveta cerkev je zapovedala ta dan post in si' cer od polnoči do polnoči. Nihče, ki se je dolžan postiti, se ne sme ta dan dvakrat do sitega najesti. Ta post deržijo nekete® tako ojstro, da postijo še svojo živino. Drugi so tešči do večer») ali potem ! Mnogi ne poslušajo ne cerkvene zapovedi, ne besed svetega Pavla: „Kaker po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešno' sti in pijanosti" . . . (Rim. 13, 13.), jedo in pijo prav nekeršča»' sko. Tega se prepričaš, ako greš k polnočnici. Koliko pijancev se privleče to sveto noč v cerkev, ki bi bolje storili, da bi do* ma ostali ! Koliko jih tudi zboli na božič, ravno zato, ker s0 prejšnjo noč nezmerno jeli in pili. Tretjeredniki in tretjerednic»' skerbite, da se kaj takega ne bo godilo v vaših družinah. Nekod se je še ohranila lepa navada, da ta dan bi»' goslavlja duhovnik hiše z blagoslovljeno vodo in kadilom ter mej tem moli 50. psalem (Misere), Marijino pesem (Magnificat) i® molitev božičnega praznika. Večinoma se je ta navada pa op®' stila, ker je bila prepovedana vsled cesarske postave 27. aprd® 1785. ; zdaj navadno blagoslavlja hišo in druga poslopja hišni %°' spodar sam tako na ta večer kaker tudi pred novim letom i® pred sv. trimi kralji. Kaj neki pomenja to blagoslovljenje ? kel sem vže, da želi sveta cerkev, da bi vsi verni kristijani o$' stili svoje serce za božične praznike. Sv. cerkev bi rada očistil® tudi hiše, da bi v njih kaker v jaselcah Jezušček prebival. ^ snaži tedaj, blagovoljni bravec, očisti in posveti svojo hišo, pa, da bo tudi tvoje serce čisto in sveto. Zakaj v nečistem)1 — 163 — grehi vmazanem sercu stanuje satan; kako bi mogel tudi Jezus ob enem prebivati v takem sercu ? Glej tedaj, da boš ta večer sveto in pobožno preživel. Zopet druga, lepa navada je, da ne spijo verni kristijani to noč kaker druge noči. Zato je ta vigilija (kar pomeri „čutje“) prava in še edina v letu, ki se je ohranila. Zakaj pa ne spijo Kristijani to noč ? Gdo bi mogel spati v noči, polni veselja in radost-i? Gdo ne bi čul in pričakoval svete ure, ketero so pričakovali judje toliko sto let! Čuj to sveto noč; beri pobožne bukve, premišljuj Kristusovo rojstvo ali pa moli veseli del rožnega ^enca : „Keterega si Devica rodila." To skrivnost posebno pazljivo moli. Moliš ali pa premišljuješ lahko pri jaselcih, ako jih imaš. Aio jih nimaš in ne moreš dobiti dostojnih podobic Jezuščeka, Darije in Jožefa s pastirci in živalicami, zadostuje podoba Matere Božje z Jezuščekom v naročji. Olepšaj podobo s cvetlicami '0 prižgi pred njo eno ali več lampic. Pred jaselcami opravi svolo i>ob©žnost sè svojo družino. Tu se nedolžno kratkočasi sè svojimi, dokler ne greš v cerkev k jutranjicam (matutinu) in k Polnočnici. V cerkvi premišljuj, kako neskončno vsmiljen jo nebeški Oče z nami, ker nam je poslal svojega edinorojenega Sinu v odrešenje. Zahvali se mu za to neskončno dobroto, posebno ko *apojo mašnik „Te Deum“ (Tebe Bog hvalimo). Ako boš tako preživel ta dan in prečul ta sveti večer in ®Veto noč, bo za te res svet večer in sveta noč. A. Življenje sv. Janeza Kapistrana. V. poglavje. Delovanje Janeza Kapistrana po Moravskem, Češkem in rimsko-nemškem cesarstvu. 1 1. Že sem omeuil, da je bilo našemu svetniku razodeto, naj 116 gre več na Laško nazaj, ampak naj prej na Češko. O tem piše ttJegov spremljevavec P. Nikolaj da Fara svojemu predstojniku v tuscijski okrajini tako : „Ker je naš oče Janez po božjem razodetji poklican, da se bojuje in zatira krivoverce na Češkem, se — 164 — bomo odpravili tje. Tudi nam je pravil, da bomo v kratkem videli še večja čuda, kaker so se godila zdaj. Terdno je sklenil, da «e ne verne več na Laško, če papež ne bo tega zavkazal. Tudi je t preroškem duhu govoril tole : „če si morebiti neketeri bratje prizadevajo doseči, da me papež pokličejo nazaj, naj vedó, da jih bo zadela sodba božja, ker tako zelo ovirajo razširjanje časti bo^j* in zveličanje toliko duš.“ “ Za te dobe so begali razni krivoverci lepo češko kraljestvo-Na pravem mestu je bil mož, keterega je vse spoštovalo ko svet* nika, da vsaj nekoliko potolaži razdražene duhove ob času, ko j® kerščanstvu sploh pretila velika nevarnost. V resnici je bil angelj od Boga poslan, da koliker mogoče odverne nevarnost, dasi po božjem sklepu ni vsega dosegel, kar je sam namerjaval. Da boiH0 pa umeli ceniti delavnost našega svetnika na češkem, moram tu ob kratkem popisati takratno stanje krivoverskih ločin v tistih krajih- Naj glavniši krivoverci so bili husiti. Ime so dobili po svojem načelniku Janezu Husu, ki je bil v začetka 15. stoletja pr°' fe80r in rektor na vseučilišči v Pragi. On je učil, da sme in m«1® vsagdo oznanjevati božjo besedo, da ni treba duhovni in svetu* gosposki izkazovati pokorščine, če so dotične osebe v stanu smernega greha m več tacih naukov, ki nasprotujejo katoliški veri P* tudi zdravi pameti. Cerkveni zbor v Konstanciji ali Kostnici j* Husa zaradi teh naukov oklical za terdovratnega krivoverca ter ga izobčil iz katoliške cerkve. Cesar Zigismund pa ga je po kratnih državnih postavah izdal k smerti na germadi. To je sil*10 razdražilo prijatelje njegove po češkem, češ, s tem je razžalj®0 ves češki narod. Očitni vpori so se začeli. Kralj Večeslav in njfl' gova soproga sta bila na strani Husa, keterega so jeli častiti K0® marternika in svetnika. Slednjič so husiti postali nevarni kralju samemu. Njih vodj® Nikolaj iz Husinca je zahteval od Večeslava, naj jim izroči ^ cerkev za službo božjo. Kralj je odlašal z odgovorom, pretil vodj* s kaznijo in ga pregnal iz Prage. S tem je bilo malo pomagali širil je zdaj vpor po deželi. V Pragi pa je stopil na čelo husito®* kamornik Janez Žižka. Pregnani Nikolaj je zbral ljudi na goro, ki so jo po svetopisemski imenovali Tabor. Sešlo se je nad 40.00® ljudi. Vsi so prejeli obhajilo tudi iz keliha. To se je godilo P® leti 1419. Pri nekem očitnem obhodu v Pragi je vergei iz mest°e hiše nekedo kamen mej kčlišnike ter zadel njihovega duhovnik®' — 165 — ki je deržal kelih se sveto kervjo ! To je bil ogenj v strehi. Berž Upadejo hišo in pomečejo pričujoče mestne očete skozi okno. Pod °knom stoječa derhal jih je prestregla se sulicami m nevsmiljeno kila. Potem so ropali in razdirali cerkve, morili duhovne in precejali redovnike iz samostanov. Kralj Zigismund, ki je nasledoval P° bratu Večeslavu, je šel v Breslavo, da kaznuje ondi vpornike. Mej km so se husiti povsod z novim naraščajem okrepčali ; postavili s* terdnjave ter iz novega pričeli boj proti kraljevi vojski, ketero 80 tudi večkrat premagali. Mesta, vasi in sela so vpepelili ter katoliški cerkvi vdane prebivalce pomorili. Mej temi boji so se mej seboj razkrojili v razne ločine. Iz pcrvotnih husitov, so se izcimili taboriti, sirotki, horebiti in adamiti. Tudi po sosednih deželah so 86 bliskoma širila ta krivoverstva. Po človeško soditi, je bilo sko-raj misliti, da bo s katoliško cerkvijo na češkem in Nemškem kmalu pri kraji. Papeži so pošiljali razne poslance, da to zme-kjavo poravnajo, pa niso kaj prida opravili. Tudi cerkveni zbor J Maziju, kamer so prišli zastopniki husitov, si je prizadeval zme-tojavo poravnati. Slednjič so po posredovanji cesarja Zigismunda v Iglavi poslanci Bazeljskega cerkvenega zbora in husiti zedinili ' nekatereh rečeh; te so pozneje jako opovirale delavnost našega 8v®tnika, kaker bodemo videli. Očetje, zbrani na cerkvenem zboru, ®0 gledé na to, da je katoliška cerkev vsem narodom enakopravna jim more dovoliti razne obrede, bili dovolili vse, kar ni razori veri nasprotno. Saj je bil ljubi mir potreben cerkvi in raznim državam. 5. dan meseca julija 1436 1. seje v Iglavi v navzočnosti tosaija Zigismunda in njegove soproge ter druzih plemenitašev ce-torstva prebrala pogodba, ki je obsegala v kratkem to le : 1. Iz tehtnih vzrokov je katoliška cerkev vpeljala sv. obirali0 le pod podobo kruha. To pa more zopet spremeniti. Čehom 11 Moravcem, ki se sploh derže vere in obredov katoliške cerkve, C dovoljuje vsled oblasti, ki jo ima od Jezusa, da smejo prejema-^ 8V- obhajilo pod podobo kruha in vina. Vender pa morajo ma-toki verne učiti, da je sv. obhajilo pod eno podobo ravno tako jjtovo in dobro. Saj je Jezus v vsakem tudi najmanjšem delu, pri-U1°Č. Ne smejo se pa zasramovati tisti, ki zahtevajo sv. obhajilo pod ^ eina podoboma. 2. Oznanjevanje božje besede naj bo proBto. eader smejo to storiti le tisti, ki so od cerkvene gosposke za to Jto°blaščeni. 3. Smertni greh naj se sè zemlje strebi in kaznuje. to Pa naj se zgodi po postavni cerkveni gosposki, deržeč se božjih — 166 — in cerkvenih postav, — ne pa po svetnih ljudeh. 4. Cerkveno i* metje naj se dobro oskerbuje po cerkvenih določilih in tako vpo* rablja. Nikomer pa ni pripuščeno tega imetja samovoljno se polastiti. Ta pogodba se imenuje navadno z latinskim imenom „kom-paktata“. Ali pomagano ni bilo dosti ž njo; zakaj le zmerni hu-sovci tako z^aui „kalikstinci“ ali „kelišnikiu so bili zadovoljni Ž njo ; drugi so zavergli vse. — Po smerti kralja Zigismunda so se nemiri še podvojili. Zmerniša stranka in katoličani so si bili izvolili avstrijskega nadvojvodo Aljbrehta za kralja, stranka Rokicanova, husitskega škofa v Pragi, in taboriti pa komaj trinajstletnega poljskega kraljeviča Kazimira. Po Aljbrehtovi smerti je v deželi jenjal sleherni red. Zastonj so si prizadevali katoličani, da bi dosegli versko edinost. Kalikstinci so se deržali pogodbe iglavske le toliko, koliker j'*»1 je bila vgodna, razlagali so jo pa po svoje in slednjič se niso nič ve® zmenili za njo. Zato je tudi cerkev ni več imela za veljavno. Ho* sa, za čiger nauke se vže zdavno uiso več men'li, so častili še ve* dno kot svetnika in marternika ter dan njegove smerti kot pra‘ znik obhajali. — Leta 1444 je poslal papež Evgenij IV. nekega kardinala, ki pa ni mogel doseči, da bi se bile deržale pogodb«’ Papež Nikolaj V. ga je leta 1^18 zopet poslal v Prago, kjer jfl delal se vso močjo proti stranki Rokicanovi, leta 1051 pa Jan«zft Kapistrana, čiger delavnost bomo videli v naslednjem. 2. Konec meseca julija 1451. leta je dovolil cesar Frideri* Janezu Kapistranu, da sme po petdesetdnevnem bivanji na Dunaj' odriniti dalje proti Češkemu. Da se ne bi njemu in tovariš6® pripetila kaka nezgoda od krivovercev, jim je dal spremstvo ; tu« je v varstvo priporočil papeževega poslanca češkemu plemeniti® Ulrihu pl. Rozenbergu. S tem spremstvom je odpotoval Janez K9” pistran prati Pragi, kjer je bilo glavno gnjezdo husitsko. To®11 sta se pa odločno vperla Jurij Podebrad, ki je vladal namesto m®' doletnega kralja Ladislava, in pa Janez Rokicaua, keterega so 6 bili husiti izvolili za nadškofa v Pragi. Zaperla sta mu vse pot' * glavno mesto. Ko je Janez Kapistran sprevidel, da za sedaj more v Prago, gre na Moravsko, ki je bila tudi večinoma okužen» 0 husitske krive vere. V Bernu je ostal do 15. avgusta ter oznanji* božjo besedo vsak dan s tolikim pridom, da je mnogo krivoverci zopet pripeljal v naročje katoliške cerkve, mej njimi tudi več p*e menitašev. Kaker poročajo pisavci, spovedal je sam za časa e*°' jega prebivanja v Bernu 1600 ljudi. Tudi je poleg mestnega °^' — 167 — z'dja pri tako zvanih Judovskih vratih" na lepem prostoru postaji samostan za svoje redovnike. — Ravno o tem času je tudi ve-tel na neki obzidni stolp naslikati ime Jezusovo. V preroškem du-je rekel, da bode mesto varno pred sovražnikom, dokler se bo-de to sveto ime lesketalo sè stolpa. Da je naš svetnik prav prerokoval, spričuje zgodovina. Prav očevidno se je to pokazalo, ko So Švedje oblegali mesto. To so posnemali tudi meščanje ter dali na hišna vrata slikati Jezusovo ime, in kaker pišejo letopisci, so bili prebivalci teh hiš obvarovani kuge, ki je dostikrat morila po mestu. V samostanu, ki ga je bil sezidal, so kazali še mnogo let po njegovi 8merti kapelico, kjer je maševal. Ravno takisto je mesto dolgo let varno čuvalo kamenito pridižnico, s ketere je naš svetnik ^abil grešnike k pokori. V novem samostanu frančiškanskem pa so danili kot dragocen ostanek njegov plašč. Polagali so ga na bol-n'ke; in mnogi so dobili ljubo zdravje na priprošnjo našega svetnika. Iz Berna je šel Janez Kapistran v Olomuc, ki je bil takrat Slavno mesto Moravske. V tem mestu se je mudil od 18. avgusta 5. septembra. K njegovim pridigam so od vseh strani vreli lju-j® skupaj. Včasih je imel nad sto tisoč poslušalcev. Njegovi go-V°ri pa tudi niso bili brez vpeha. V kratkem se je v pričo njega spovedalo krivoveri več ko 4000 husitov ; število tistih, ki so to parili pri druzih mašnikih, seveda še to presega, četudi ni znano. U(li plemenitaši se svojimi podložnimi so pristopali zopet v katoliško ®6tkev. Tako ga je na pr. poslušal plemeniti gospod Večeslav iz °skovic in Letovic, ki je bil tudi gospod na černi gori, ter je prijal ob enem z 2000 kelišniki zopet v naročje katoliške cerkve. Jegovega sinu je pozneje Nikolaj V. postavil za škofa v Olomu-— Iz Olomuca je šel Janez Kapistran 'nazaj v Beino, kamer 1® Prišel na večer pred praznikom rojstva Marije Device. Tam je °8tol do praznika sv. Frančiška Serafinskega. Od tam je obiskaval p80dna mesta in vasi kaker Drasov, Egenburg, Znojem in druga. °Vsod je spreobernil mnogo krivovercev.) Sè zavistjo so gledali velike vspehe našega svetnika kelišniki, ®jim ‘«lik, načelu Rokicana ko praški nadškof. Jezilo jih je, da jih je 0 zopet pristopilo v katoliško cerkev. Slednjič sklenejo Kapi-*to»na povabiti na očiten razgovor (disputacijo) z njihovim škofom ^a&ezom Rokicanom. In res, Rokicana piše Janezu prijazen list, keterem vabi, naj pride v kako mesto na Češkem, da bo imel — 168 — ž njim očiten razgovor v zadevi sv. obhajila pod obema podobama. Tu se bodo razlogi do dobrega obravnavali, da narod zvé, kje je resnica in kje more najti zveličanje. — Na ta list je Janez Ka-pistran v malo dneh odgovoril blizu tako-le : Cerkvena zbora v Konstanciji in Bazlju sta jasno določila resnico. Saj mora biti to dobro znano škofu Janezu Rokicani, ker je bil na bazeljskim zboru več dni sam pričujoč. Tam je imel priliko razložiti zbranim očetom svoje nauke. Tudi se je podvergel določbam, ketere je cerkveni zbor za prave spoznal. Torej mora dobro vedeti, kje je resnica, ki pospešuje izveličanje duš. Rad pa je pripravljen, da v očitnem razgovoru brani resnice katoliške cerkve ; zato ga jo papež ravno poslal v te dežele. Treba je le določiti kraj, kjer ste obe stranki popolnoma prosti in varni. Škof Rokicana naj določi mesto, osebe, ki se imajo povabiti k zboru, in dan, ob keterem se ima sniti. Njemu samemu se zdi najprimernejši kraj Olomuc ali pa Berno. Ke bi pa to Rokicani ne bilo po godu, pride rad v Prago ali pa kako drugo mesto na Češkem. Slednjič oo odločili Rokicanovi zastopniki češko mestece Krumlov, dan praznik sv. Simona in Jude. Kapistran je to še le v Krumlovu zvedel, kamer ga je bil tamkajšnji gospod Ulrik z Rozenberka, načelnik in branivec katoličanov v čehah, prijazno povabil. Kapistran je prišel tja 15. vinotoka 1451. Tretji dan na to je pridigal v pričujočuosti gospoda Ulriha in spreobernilo se je ne le več tisoč podloženega ljudstva, temuč tudi mnogo imenitnih čeških gospodov se jo odpovedalo zmotam in povernilo v naročje svete rimsko-katoliške cerkve. Vender je videl Kapistran, da Krumlov ni primeren kraj za učene prepire ali disputacije, ker tam kaker piše Rokicani, razen gospoda Henrika z Rozenberka, sinu Ulrihovega, ni omikanih ljudi, ki bi jih mogli razumeti. Za take reči so velika mesta kaker Neapolj, Sijena, Pe-rudža, Plorencija, Pariz itd. in če so ta predaleč, naj bo Krakov ali Dunaj, in če hoče ravno češko mesto, naj sprejme vsaj 1J e b (Eger), kamer se ima za prihodnji praznik svete Barbare sniti deželni zbor. Kapistran se je res odpravil tja ali Rokicane določeni dan le ni bilo ; pač pa je pisal Janezu v odgovor dolgo pismo z veliko jezo in očitno serditostjo. Kapistran mu je odpisal na to še mnogo obširniše, skoraj celo knjigo, sicer tudi ostro, vendar sè vso kerščansko ljubeznijo. Neki Janez Borotin iz Roudnice, pose-bon častivec Janeza z Rokicane, je tudi pisal Kapistranu pismo, kjer ga imenuje blaznega černožolčnika, ki nasproti govori cerk- — 169 — lenemu zboru bazeljskemu, v svetem Duhu zbranemu, ter ko drugi antikrist Kristusu nasproti terdi : „Če boste jeli meso Sinu človekovega in pili njegovo kri, boste pogubljeni." Tudi na to pismo J* odgovoril Kapistran v jako obširnem spisu, keterega konec pa n’ ohranjen do današnjega dne. V tem spisu je jako učeno razložil nauk katoliške cerkve, pa tudi krepko se vperl obrekovanju °d strani nasprotnikov. Za to pa se mu ne sme očitati ošabnosti, kaker so storili oekateri. Saj se je tudi sv. apostelj Pavel zagovarjal proti tistimi ki so laži trosili o njem, kazaje na svojo delavnost, terpljenje in apostoljsko čast. Edino na videz pravo orožje, s keterim so Rokicana in nje-8°vi priverženci napadali Janeza Kapistrana, je bila vže omenjena Pogodba, (takozvana kompaktata). Opiraje se na ta privoljenja je U&1 Janez Rokicana razne zmote, ketere je nevedno ljudstvo imelo *a resnico. Vedno je še terdil da je k izveličanju neobhodno posebno sv. obhajilo pod podobo hruha in vina i. t. d. ; katoliško O0rkev so pa on in njegovi priverženci v spisih in govorih zani-^©vali in sramotili. Janez Kapistran sam je imel na svojem popotovanji po raznih krajih in mestih obilo prilike, videti to in slišati ®a Bvoja ušesa. Ker so torej husiti napak obračali pravice, ketere i'® je cerkveni zbor dal, ter s tem sejali napačne nauke, zato so 8°dili previdni katoličani, da jih pogodba več ne veže. Tudi Janez ^apistran se ji je zoperstavljal, češ, da je le potuha krivovercem, katoliški cerkvi pa na veliko škodo. Zato so ga tožili kot kalivca ®*rui ki nikaker noče edinosti v cerkvi, celo kardinalu Nikolaju j*Uza, briksenskemu škofu, ki je bil ko apostoljski legat v Regens-Urgu_ Tildi na to obrekovanje se je moral zagovarjati. „Privo-Jenja, ketera so dobili", piše mej drugim v listu na kardinala, »zapravili so vže zdavnaj, ker učč, da se pogube vsi, ki prejemljejo “khajilo le pod eno podobe. Tudi je kardinal napačno storil, ker j'10 je dajal še druzih obljub glede koinpaktat ; zakaj ravno ta Pogodba jim je povod, da zatirajo in preganjajo katoličane in gra-IJ° cerkveno imetje. Ti vporni sinovi pač ne zaslužijo posebne ^klonjenosti in odlikovanja od druzih zvestih sinov, marveč kazen. ■kar naj ne misli, da jih bode pridobil s prizanašanjem in pri-v°ljenji ; s tem bo marveč zgubil še druge zveste sinove cerkve 8osednih deželah in mestih. Nikar naj ne posluša goljufivih pri- — 170 — liznjencev, marveč resnico in skušnjo ; tudi naj se spomni teg&t kar sta se bila v Rimu dogovorila." Ta list Kapistranov ni ostal brez vspeha. Vže čez nekaj tjednov je pisal kardinal Nikolaj Kuža husitom pismo, v ketere® jih graja, da so zlorabili in še zlorabijo pogodbo, ketero jim j« zbor dovolil. „Niti pobožni Janez Kapistran, — piše mej drugim, — mož, ki z vnemo za čast božjo druži tudi učenost, in nihče drugi ni terdil niti ne terdi, da pogodba (kompaktata) sama na sebi obsega kaj krivoverskega. Odločno pa se mora tajiti, da dovoljuj® to, kar napačno podtikate." Tudi do plemenitašev na Češkem je pisal Janez Kapistran dolgo pismo, v keterem zagovarja resnice sv. vere in tudi svojo osebo brani proti napadom Rokicanovim in druzih. V Hebu ji® je osebno izročil zagovornico. Ker so pa bili večinoma priverženci Rokicanovi, ni kaj prida opravil. Ker je v zagovornem listu omenjal svojih popotovanj, dela in truda ter čudežev, ketere je Bog p9 njem storil, očitali so mu ošabnost in napuh. „Se vedno me R°' kicana napada", piše v drugem listu, „po svoji stari navadi t0t terdi, češ, vse sem pisal le v svojo čast in slavo. Ali sam se n® hvalim in ne povzdigujem ; hvalim, častim in poveličujem pa svojega stvarnika, vsegamogočnega Boga, ki je po svoji neizrekljiv dobroti in milosti izvolil najmanjše, da osramoti vse mogočno-Vedno se zahvaljujem božjemu Veličastvu, ki me je storilo br®z mojega zasluženja znanega toliko narodom. Rokicana pa in zft' peljani Čehi, keterih zveličanje tako priserčno želim, kaker svoj® lastno, naj iz tega spoznajo, da brat Janez Kapistran ni kalivo9 mini in slepar, čarobnik. postopač in antikrist, kaker so me raz' vpili, ampak papežev poslanec in komisar in splošni inkvisitor krivo' verstva, to pa vsled pooblastila od papeža Nikolaja in njegovih prednikov, kaker spričujejo avtentične bule (papeževa pisma), ketere nosim se seboj. Prišel sem v to kraljestvo pa le zaradi i** veličanja vaših duš in miru vse dežele. Ke bi iskal svojo ča9t' sprejel bi bil povabilo na Poljsko h kralju, na Saško, Ogersko i® Avstrijo ; saj so me prav zelo prosili, naj bi šel v te dežele." ■" Najboljši dokaz, da Janez Kapistran ni iskal samega sebe, amp9* čast in poveličanje najsvetejšega imena Jezusovega, so nam čude* in vspehi ; zakaj prevzetnemu se Bog zoperstavi in daje svojo lost le ponižnim. V Hebu iu okolici je ostal naš svetnik do začetka februafj* — 171 — leta 1452. ter oznanjeval povsod božjo besedo. Ko je spoznal da mu ni mogoče na noben način priti v Prago, ker mu vladar Jurij 2 Podebrad ni dal dovoljenja, je šel v Friberg na Saško ter se &ato vernil v češko mesto Most (Bruk), kjer je ostal do začetka junija 1452. 3. Ko je slišal poljski kralj Kazimir o delovanju Janeza Ka-pistrana po češkem, hrepenel je, da bi prišel tudi v njegovo kraljestvo oznanovat božjo besedo. Zato ga povabi v pismu od dne 7. 8ept. 1451. 1. naj pride na Poljsko in v Litvo. Tudi krakovski nadškof in kardinalj Zbinjek ga je to prosil v dveh listih. Ker pa so kili nemiri po rimsko nemškem cesarstvu, zaderževal ga je skoraj gotovo še Friderik pri sebi. Na Češkem je vladal, kaker smo rekli, "Ulij z Podebrad, na Ogerskem pa Janez Korvin. Tako sta se Češka in Ogerska korak za korakom odmikali od kralja Ladislava, keterega ste pa na videz na vso moč tirjale od Friderika. Še ne-Vamiše je bilo na Avstrijskem. Tu so se stanovi — celjski grof Čirih in bavarec Ulrih Eizinger na čelu — kar očitno vstavili Sadarju ter ga oblegali v Dunajskem Novem Mestu. Sramotno bi ga bili vjeli, da ga no bi bil rešil Andrej Baumkircher. Naposled so ga vender prisilili, 4. sept. 1452, da je izročil mladega kralja Ladislava njegovemu stricu Ulrihu Celjskemu, o keterem bodemo Pozneje slišali še več. Po druzih deželah, pripadajočih k rimsko-Uomškemu cesarstvu, ni bilo bolie. Torej se je potrebno zdelo ce-8arju Frideriku IV. da občečislanega poslanca papeževega obderži PC sebi, da z njegovo veljavo vsaj nekoliko zedini kneze po Nemčiji proti napadu, ki je grozil celi Evropi od vzhoda. Nimamo tako zanesljivih poročil, da bi ga mogli slediti na Popotovanji tega leta. Ker pa so imeli to leto deržavni zbor knezi drugi plemenitaši rimskonemškega cesarstva v Reznu (Regens-bu'gu), je verjetno, da je šel z Mosta naravnost tja. Le to poročajo Sopisci, da so ga povsod, kamer je prišel, nad vse slovesno spreje- To pa je lehko verjetno, ker so ga vže delj časa pričakovali, aker je razvidno iz poročila, ki ga je Janez Kapistrau poslal vže * Heba papežu Nikolaju dné 5. januarija 1452, leta. In res je dosegel, da so obljubili zbrani knezi poslati Ogrom ^ južnim Slavenom na pomoč 10.000 konjikov in 32.000 pešcev. , ev®da so ostale te obljube le na papirju, — celo še tedaj, ko je 1’urek vže na meji. Po svoji navadi je Janez Kapistran tudi v ®znn piidigoval vsak dan. Kaker gre soditi po poročilih, je mo- — 172 — rala biti za tiste dobe posebno razširjena strast igranja pri možeh) ženski spol pa se je gizdavo oblačil. Pred temi pregrehami je naš svetnik v tem mestu najbolj svaril svoje poslušavce. Mej pridigo in pozneje je nad tem očitno godernjal neki mladenič, ki je bil igri strastno vdan. Tudi nekijahkomišljeni ženi, hi se je lepotičila, kaker je le vedela in znala, niso bile spokorne pridige našega svetnika všeč. Pa kažen božja je še tisto noč zadel» oba, vrnerla sta nenadoma. To je vse prebivalce tako prestrasilOi da so kar vkup nosili razna orodja, a katerimi so igrali, in pa nepotrebni lišp. Vse to so na tergu očitno sežgali. In Rezna je šel Janez Kapistran v Amberg, kamer ga je p°" vabil palatinski grof Friderik. Tudi tukaj je budil ljudi k pokori in dosegel se svojimi misijonskimi pridigami nepričakovanega vspeba-Vstanovil je tudi samostan za svoje sobrate in tiste, ki so želeli dati svetu slovo ter stopiti v red sv. Frančiška. Vse potrebno *» samostan, kaker tudi zemljišče in zidanje je preskerbel imovit meščan, po imenu Janez Bachman. Do najnovejšega časa so imeli v tem samostanu v veliki časti kapelico in aitar, na katerem je maševal naš svetnik, (če dandanes še stoji, seveda ne vem). Iz Amberga je šel Janez Kapistran v Ajhštet, kamer ga j® bil pozval škof Janez. Ni treba omenjati, da so ga prebivavci i° škof kot poslanca božjega sprejeli nad vse slovesno. Zaderževal »» je v tem mestu le nekoliko dni. Kako zelo pa je čislal škof Janez» Kapistraua, priča prošnja, ki jo je poslal dné 1. oktobra leta 1^62 papežu, naj ga okliče za svetnika. — Iz Ajhšteta je šel v Norimberg, h' je bilo jako lepo in sloveče mesto. Od vseh strani so darli tudi ta® ljudje skupaj, da slišijo moža božjega. Pogostoma je imel toliko posl»" šavcev kaker na Dunaji. Tudi v tem mestu so sežgali po cele vozove raznega orodja, ki je zapeljavalo mlade ljudi k igri. Bival p» je v samostanu, katerega so bili pred uekaj leti sezidali tam nasoljeni redovniki sv. Frančiška. Dné 24. julija je obiskal tudi samostan klarisinj. Na bolne sestre je pokladal ostanke sv. Bernardin» Sijenskega, in mnogo jih je čudovito ozdravelo. —• Ko je v Nori®' bergu pridigoval pred cerkvijo sv. Sebalda, je slišal neki gl»8 . zraku, ki mu je klical: „na Ogersko, na Ogersko !“ Ker p» 0 znal, kaj pomeni ta glas, je prosil Boga razsvetljenja, in Bog B*® je razodel, da ga bo v kratkem poslal na Ogersko. Tudi v teb ------, — — . ------- r----- — -o- _ | krajih je živel po svoji navadi. Malo je jedel in pil, malo 8P‘l Večinoma je po noči ves čas pisal pridige in knjige. Pri vsem »v° — 173 — Je« težavnem poslu pa je bil le vesel. Ce so ga vprašali, kako ®ore biti vedno tako vesel, je odgovoril: „Zakaj pa bi bil žalosten ? Vest mi ne očita nič hudega ; in vedno si prizadevam, delati do-bro. Tudi ne želim druzega, kaker to, da bi bil kmalu rešen tega življenja in združen z Jezusom." Škof Anton v Bambergu je tudi prosil svetnika, naj pride v njegovo mesto pridigovat. Da bi verne tem bolj spodbujal k pridi-Sam, je podelil poslušalcem razne odpustke. Z enakim vspehom je |ega leta še obhodil mesta Erfurt, Vajmar, Naumburg, Halle, Devin i° Lipsek, kjer je 60 imenitnih in učnih mož na njegove pridige opustilo svet in stopilo v red sv. Frančiška. Da se pripravijo za Pašnike, jih je poslal 34 v Norimberg (Niirnberg), ostalih 26 pa v desiavo v Šleziji. Tudi je sam napisal „poduk za novince", ki je toaogo pospeševal dobro vzgojevanje. Iz Lipska je Janez Kapistran poslal tri svoje tovariše v Moljevo, kjer se je bilo jelo tudi vže razširjati husitsko krivoverstvo. Tako je Janez Kapistran kot apostolj Kristusov in papežev P°alanec to leto prehodil skoraj vse rimsko-nemško cesarstvo ; popeval je deržavne kneze in mogočneže v sv. veri, spodbujal jih k zV08tobi in vdanosti do cesarja. Mnogo tisoč grešnikov je pripeljal 114 pot pokore in čednosti. Konec leta je še enkrat poskusil priti v Prago, pa mu je zopet spodletelo. Vzrok naznanja v pismu do Papeža Nikolaja blizu tako-le : „Mnogi pripovedujejo, da Čehi pra-v'j°, da se bolj boje jezika tega mniha, kaker 30.000 oboroženih ®*°ž, če bi vže tudi Prago oblegali. In to vse zaradi resnice, keteri 86 lažniki ne morejo vstavljati, zakaj resnica premaga vse.“ Povsod P^ je Bog svojega služabnika s čudeži poveličeval. V tem času je ^apistran 64 od materinega telesa slepim pogled, 32 mutastim dar S°vora, 82 gluhim sluh, 232 kruljevim in hromim zdrave ude po-^®lil. 12 smertno ranjenih je naenkrat ozdravil ; 74 sključenim in ^ na raznih udih betežnim je izprosil ljubo zdravje ; ozdravil je klr> vodenične ; 48 vže vmirajočih je rešil iz žrela smorti in 20 ^e|,tvih obudil k življenju. K tem pa niso prišteti tisti, ki so oz-rayeli po navadnem blagoslovu. Te čudeže je svetnik vse pripiso-sasluženju sv. Bernardina Sijenskega, katerega čosčenje je P°vsod pospeševal ; zato je tudi po cerkvah in kapelah, katere je 8®*idal na čast temu svetniku, obešal berle in drugo orodje betežni-ki so ozdraveli. Tako čudovit je Bog v svojih svetnikih. — 174 — O zatajevanju. Dl. (Konec.) Koliko je koristno in važno zatajevanje svoje volje, naj nas nadalje podučijo svetniki. Sv. Bazilij, cerkveni učitelj, je šel enkrat obhodit samosta-ne svoji škofovski oblasti podložne. V enem vpraša opata, da naj mu predstavi redovnika, o keterem se more najbolj upati, da je v številu izvoljenih. Opat mu vstreže, predstavi mu enega jak® priprostega, keteremu zapove sv. Bazilij, naj mu gre po vodo, da si vmije noge, po šegi starih časov. Redovnik koj vboga. Drugi dan mu sv. škof vkaže pristopiti k oltarju, ker^ga misli posveti' ti v mašnika, in akoravno je bil redovnik jako ponižen, pa je bil mertev svoji volji, pristopi pred sv. škofa inpostane mazilje' nec Gospodov. Videč sv. Bazilij to veliko čednost v redovnik« je poterdil prepričanje opatovo da je res mej izvoljenimi pohlevni menih. Oh da bi tudi mi vmerli svoji volji, koliko bi bilo bolje za nas. Ne bi se tolikokrat jokali, kedar nas zapelje v brezno! Sv. Bernard pravi, da kedor samega sebe, to je svojo voljo, sebi za voditelja postavi, da se neumnežu podloži. In res-Mi smo na tem svetu popotniki, potrebni kažipotov, da ne zgrešimo ali na levo ali na desno, temuč da gremo naravnost proti ne-besam. Ali ako so krivi ti kažipoti, kako bomo dosegli svoj cilj? Ako se zročimo naši nespametni volji, kako bo mogoče, da n® izgubimo potemtakem Boga ? Dà, dà, kedor sledi svojo voljo, ob sledi slepca, ali ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Zato bodimo zadovoljni, da imamo od Boga postavljene voditelj®» keteri berzdajo našo voljo, keteri nam večkrat ne dovolijo, kar želimo, keteri so, z eno besedo, naši dobri kažipoti na tem svetu- Sicer pa ne misli, bogoljubna duša, da se na drugi načiu ne moreš zatajevati. Do zdaj smo videli, kako se moramo zatajevati notri in zunaj, ali to še ni vse, ker ako bi s tem končali» bi izpustili govor o popolnosti, o verhuncu zatajevanja. No, kako je pa to ? Glej, zatajevanje pride do verhunca, keder se bogoljubna duša tako ponaša, da je svet ne čisla, temuč da jo ima za ošabno, svojevoljno, neumno „svetnico.“ Je pa tudi tako ? Ljudje tak® mislijo, ali ako bi pogledali v serce tacega zatajevalca, bi vid®' — 175 — li in spoznali, kako tepta svojo najhujšo nasprotnico, svoje najbolj nevarno nagnenje t. j. častiželjnost. Zgled tacega zatajevanja nam daje življenje sv. Filipa Neri-ja, tistega blagega svetnika, keteri je, se seboj strog, z drugimi pa dober, duše, kaker se Pravi o njem, v kočiji peljaval v raj. On torej je dobro poznal, da je posebno pri dušah, ketere P° popolnosti hrepene, najhujše nagnenje častiželjnost. Da on to ^iči, si naprej vzame, tako se ponašati na videz, da ga bodo Vs> zaničevali. Ta sklep mu je šel od rok jako dobro. Enkrat se sPravi prav veselo plesat pred neko cerkev, iz ketere je mnogo ljudi prihajalo, in vse se mu je rogalo: „ Glejte, glejte starega norca.11 Hrugikrat sreča na poti moža z velikim verčein vode ter ga pro-8i> da naj se mu da napiti. Ta mu tudi vstreže, in glej, Filip Vzdigne verč in z velikim veseljem iz njega pije pred mnoštvom ljudi. Enkrat sreča sv. Feliksa, kapucina, keteri je nosil verč viua od miloščine, ter ga tudi prosi, naj mu da piti, kar je Filip Pred vsemi ljudmi z veseljem storil. Kardinal „Gesualdo“ njegov VeUki prijatelj, mu je daroval kožuh iz žlahtnih kožic, misleč da *u bo služil za mraz posebno v spovednici, kjer je starček po Cele dni sedel. Ali Filip ga porabi za drugo. Da ga ljudje zasmehujejo, ga derži na sebi en cel mesec, in ogledovaje se, ka-*er da mu je jako vgoden, hodi v njem po rimskih ulicah. Ali kuj bom tukaj našteval družili primerov iz njegovega življenja, SaJ> ako bi hotel povedati vse, nevem kedaj bi končal. Skoraj se ^ure reči, da je njegovo zunanje življenje skoz in skoz smešno, ali ^uh njegov zatajevalni, ta je bil ves drugačen ! Da je to resni-110 nam dokazujejo naduatorne milosti, s keterimi je Bog obda-r°Val svojega ljubljenca, mej keterimi se posebno dve svetijo v aebeški kroni sv. Filipa, te so : dar spreobernjenja groznih gresni-K°v> in dar zamaknenja. Ali more bo kedo rekel: „Zakaj to pišeš? Kaj da se mo-fam tudi jaz tako zatajevati ? Bog varuj !“ Imaš prav, ako tako govoriš, ker zatajevanje sv. Filipa ni za vsakega, in skoraj bi re^el, da niti ni za sedanje čase. Ali zatajevanje podobno Fili-P°vemu, to je pa tudi tebi mogoče, in za sedanji čas vgodno. r°glej, bogoljubna duša ! Povej mi, kaj je želel sv. Filip doseči sè ®v°jimi smešnostmi ? Zasmehovanje, teptanje svoje častiželjnosti, a bi ga namreč ljudje zaničevali, da bi mu rekli, da je norec, f°sveten, požrešen, i. t. d. in ne svetnik, kar je tudi bil, ali ne — 176 — v svoji glavi, ker je bil ponižen, temne pri razsvetljenih pobožnih ljudeh. Zdaj pa ti meni povej, bogoljubna duša, ali ni tudi tebi mogoče doseči te namere? Kaj ni mogoče tudi tebi kakšenkrat tako se vesti,''da sicer ne bo pregrešno, razžaljivo ali spotekljivo, pa vender [nalašč ma' lo nerodno in za te poniževalno ? To zlasti, keder ti prihajajo skušnjave poželjivosti po človeški časti in hvali. Ali rekla boš bogoljubna duša : „Na ta način bom dajal» bližnjemu priliko, da bo krivo sodil, in Boga razžalil." Ako se bo to zgodilo, bo svojega greha kriv sam in ne ti in tudi Bog ne. Ne boš ti, ker ti mu daš priložnost ne greha, temuč čednosti) ker on mora vedeti, da se ne sme soditi človeka brez gotove pod' lage. Niti Bog ne bo kriv, ker na tak način ne bi smel Bog dopustiti obenega greha, kar pa on ne stori, ker večkrat dobi več iz greha, keterega dopusti, kakor kè bi ga bil zabranil. Kaj ni bil strašen greh naših pervih starišev ? Vender ga je Bog dopustil, ker je vedel, da bo na tak način prišla človeku neizmer-na korist po včlovečenju večne Besede. Kaj ni bil greh Judeže? strašen? Vender ga je Bog dopustil, ker je vedel, da bo iz nje' ga prišlo svetu odrešenje. Zatajuj se torej, bogoljubna duša, koliker ti je mogoče, ker tako boš postala zmirom bolj podobna Jezusu, čiger življenje je bilo neprestano zataievanje. Posnemaj svetnike in svetnice božje» keteri so le po zatajevanju dosegli večno rajsko življenje, kete' ro naj tudi tebi da veselje nebeških prebivalcev, Jezus Kristus. P. H. K- Življenje zveličanega Egidija Marije od svetega Jože# iz reda sv. Frančiška. Peto poglavje. Kako ljubi Egidij bližnjega svojega. Iz ljubezni do Boga izhaja ljubezen do bližnjega ; ogenjte ljubezni ima le eno ognjišče. Ta kraljeva krepost je podobo* drevesu, čiger veje počivajo na ravno tistem deblu in iz ravo0 — 177 — tiste korenine živež svoj serkajo. Če vemo, kako zelo kedo ljubi Boga, moremo iz tega tudi sklepati, kako velika da je ljubezen njegova do bližnjih. Premnogi dogodki nam dokazujejo, kako živa in goreča je bila ta krepost v sercu brata Egidija. Najprej čemo neketere stvari omeniti, iz keterih bomo spoznali ljubezen njegovo do svojih redovnih bratov. *) Ko so kardinalj-nadškof v Napolji zavkazali tako imenovano kanonično ali cerkveno preiskavo, so precej pri pervem pre-slušanji o krepostih in čudežih brata Egidija vsi redovniki, karkoli jih je kedaj živelo ž njim, ljubeznivega Egidija posebno hvalili zavoljo njegove neprimerljive ljubezni do svojih sobratov. Vsi so tako rekoč z enim glasom rekli, da jim je bil pravi pomočnik v sili, in da so vsa dolga leta, ko je imel on skerbeti za potrebe samostana, imeli zmirom vsega dosti, kar jim je bilo treba. Izbica ponižnega brata je postala tako rekoč hiša za vsa-koverstna naročila, kjer se je popraševalo, naročevalo, in pozve-dovalo za prerazne stvari. Karkoli bi bil potreboval kak redovnik, samo pri Egidiju se mu je bilo treba oglasiti, in gotovo se tttu je spolnila želja. Če so bile reči še tako različne, tudi več nli manj drage in jih težko dobiti, vse to ni služabnika božjega nigdar spravilo v zadrego. Samo prijazno se je nasmejal, če gaje gdo kaj poprosil, in s tem je razodel veselje, ketero čuti, kader-koli more vstreči svojim samostanskim bratom. Odgovori njegovi so bili vedno taki, kaker da bi magazini c?lega Napolja bili njegovi, ali kaker da je z najbogatejšimi kupci v kupčijski zvezi. Ni je bilo težave, ki bi ga bila zaderžala, če je bilo treba vstreči ljubljenim sobratom. In vender so bile zapreke, če je hotel spolniti toliko želj, včasih neizrečeno velike; saj je šlo vselej le za to, da zaželeno stvar dobi v dar, torej zastonj. Ko pravi sin sv. Frančiška je bil le prosivec in nabiralec, in lahko si je misliti, da ga niso bili vselej in povsod veseli, keder je prišel, posebno če je šlo za stvari, ki so bile precejšne cene. In tu je bilo večkrat treba poterkati še na druga tretja vrata, pa je na vse zadnje še dobil, kaker pri pervih. Pri teh svojih potih pa je ostal vedno enako mirnega serca, da so *) Po knjigi : Das wunderbare Leben und Wirken des gottseligen Bru-ders Aegidius vom h. Jo seph.............. von W. Liitzen. Wegberg 1881. — 178 — se mu kar čudili. Hodil je od vrat do vrat in mej potjo vedno molil, k sv. Frančišku, k sv. Paskalju Bajlonskemu in posebno na čast Materi Božji in sv. Jošefu in čudno : skoro nikoli se ni domov vernil, da ne bi bil dobil, kar je prosil. Če tudi ni plačal z denarji, pa je vender dobro plačal z obilnim ‘znojem in silnim trudom. Če pa včasi pri vsem svojem prizadevanji ni mogel dobiti, kar mu je bilo naloženo, bodisi da zahtevane stvari sploh ni nikjer bilo, ali da ni prav razumel naročila, se je doma ponižno izgovarjal in obljubil, da pojde še enkrat dotično stvar iskat. Nigdar ni pokazal, da ga kedo preveč nadleguje, ali da preveč od njega zahteva ; mislil je le, da ne more drugače biti in da bratje njegovi morajo pri njem iskati, kar jim je treba, in le pri njem naročevati. Kader se mu je posrečilo, da je dobil, kar je iskal, je bil priserčno vesel in precej je bil pozabljen ves trud in vse skerbi, ki jih je imel zavoljo tega. Taka, s premnogimi težavami in neprijetnostmi združena pota je imel do sive starosti ; niti pekoče sonce italijanskega poletja, niti blato in goste merzle zimske plohe niso mogle ohladiti gorečnosti njegove. Da bi trud in britkosti težavnega poklica še povišal in tako njegovo delovanje še bolj zaslužno napravil, mu pošlje Bog zadnja leta še bolezen v kolkih, ki ga je tako nadlegovala, da skorej hoditi ni mogel, pa vender se ni dal premagati, da ne bi bil spolnjeval svoje službe. Prišel je časi tak domov z dolgega pota, da so redovnikom pomilovanja solze stopile v oči. Od obleke mu je kar voda tekla, debelo blato se je deržalo gole kože po nogah in viselo na debelo ob robu slabe kute. Le brat Egi-dij se edini za vse to ni nič zmenil. Samo da je bil tako srečen, da je dovolj milostinje nabral za podporo samostana in p° želji bratov svojih, pa je bil presrečen ter je kazal prav otročje veselje. Še toliko časa si ni privoščil, da bi se bil malo okrepčal, temuč kar naravnost je bežal v kapelico, pokleknil pred podobo „Gospe pri vodnjaku11, in se priserčno zahvalil za prejete dari. Prijazno se smehljaje je šel na to k svojim bratom, in ni nigdar pokazal, kako mnogo je terpel. Do visoke starosti je hodil vsako leto na sejem v Salerno. To mesto je več ko štiri milje oddaljeno od Napolja in tu je nabiral oblačila in kožuhovino za samostan. Redovniki aljkantarin- — 179 — Ci ne rabijo namreč za posteljino ne žimnic, ne blazin, sploh ni-česer ne, kar povišuje mehkužnost. Nekoliko kožuhovine, pometene po golih deskah, to je vsa njih postelja ; k temu pride po zimi še prosta odeja, kader je huji mraz. Take kožuhovine in o-deje se je na sejmu v Salernu mnogo spečalo in to je tudi brata Egidija privabilo tjakaj, da priskerbi, kar je bilo potrebno samostanu. Na pot je vzel seboj po navadi še kakega drugega lajika. Na SeJmišču hodi od kupca do kupca, dokler ne naprosi dovolj kožuhovine m odej. Nazaj grede je bil včasi s tim blagom tako obložen, da Sfa je bilo komaj ven videti in je kar omahoval pod težo. Svojemu spremljevalcu je dal navadno nekaj malega, da ž njim nosi. Obilno obložen jo je tako vesel mahal nazaj proti Napolju. Tu smemo pač reči, da je kerščanski ljubezni do bližnjega vse mogoče in da nikoli ne reče : zadosti je ! Nenavadne zasluge postrežnega služabnika božjega so njegovi redovni bratje, še ko je živel, spodobno in hvaležno piipo-znali; vender so še le po njegovi smerti dobro sprevideli, kaj jim je bil Egidij. Ko jim je zmanjkalo svetega brata, jim je zmanjkalo tudi vsega drugega, in le z velikim trudom so si mogli preskerbeti najbolj potrebnega. Kako zelo da ljubi Egidij bližnjega svojega, je bilo najlažje iz tega spoznati, kako streže bolnim bratom. Tu je bil ka-ker skerbna mati : da bi pomagala bolnemu detetu, ji ljubezni kipeče serce zbere in znajde zdaj ta, zdaj drugi pomoček, saj je ljubezen znajdljiva. Tako tudi Egidij. Najnižjo in zadnjo postrežbe je prevzel pri bolnikih z veseljem in radostjo ; skerbel je za-uje in jim stregel, da so mu bolniki sploh rekli, to je angelj-to-lužnik. Kedorkoli je zbolel, le njega je želel pri sebi imeti, in mislil je, da ne terpi toliko, kader je Egidij zraven njega, bodi- si terpljenje še tako grozno. Mila tolažila iz njegovih ust so hladila najhuje bolečine, ker se mu je poznalo, da tudi sam z bol- °iki čuti, in nekaka nebeška prijaznost na njegovem licu je de- lovala tako dobrotno, da je povsod, kjerkoli se je pokazal, zginila žalost in nevolja se vmeknila čistemu veselju. Do samega sebe oster in terd, do drugih poln dobrote in ^miljenja, tak je bil brat Egidij. Vsakemu je vstregel, če je le količkaj mogel. Tudi nedolžnemu razveseljevanju svojih sobratov — 180 — se ni vmikal ; veselil se je ž njimi in razvedroval, in to tudi ta* krat, keder mu ni bilo vkazano. V šempaskaljskem samostanu so imeli navado, da so o velikih praznikih redovniki dobivali pri mizi eno jed več, kak er sicer. Oče gvardijan je skerb za ta priboljšek izročil vselej našemu lajiku, ki je bil tega silno vesel, in se tako izverstno obnesel, da so imeli včasi najbolja jedila v samostanu, kar jih je bilo dobiti v Napolji. Ker je bil še tudi izversten kuhar, so mu rekli, da naj tisto jed vselej tudi sam pripravi. Kad je vbogal in ob takih priložnostih pričujoči ptuji gosti niso mogli nigdar dosti pohvaliti njega in njegovih jedi. On sam pa se takih jedi ni nikoli doteknil. „To ni za moj želodec4* je bil navadni izgovor, kader so ga silili, da naj tudi sam počasti svojo vmetalnost. In taka vam je prava pobožnost : sama na sebe obrača ostro, tardo stran te kreposti, drugim pa daje okušati njeno sladkost in prijetnost. Ni pa treba misliti, da je bila častitega brata Egidija ljubezen do bližnjega zagrajena sè samostanskim ozidjem in obsegala le sobrate v redu. Ne to ; pretesno je bilo to ozidje za široko ljubezen njegovo ; treba ji je bilo prostora, kaker je Napolj dolg in širok. V tem velikem mestu ga pa tudi ni bilo nesrečnika, ki ne bi bil mislil, da ima pravico zahtevati Egidijevo pomoč in od njega pričakovati vsaj olajšanja, če že ne zdravja. Hvala pa previdnosti Božji, Egidiju tudi ni nikoli zmanjkalo potrebnih pripomočkov, da ne bi pomagal nesrečnim. Vse ga je v Napolji poznalo in ljubilo, imelo ga je kot an-gelja iz nebes, poslanega od samega Boga, da deli njegov blagoslov in zaderžuje njegove namenjene kazni. Čudeži, s keterimi je tako rekoč posipal svoja pota, in ketere je včasih storil na javnih krajili, so pobožno ljudstvo spravili v največo navdušenost. Dobro ime, združeno sè svetostjo in čudodelnostjo mu je pridobilo vsa serca in odperlo vse shrambe. Kader so ga kupci videli, da gre, so ga že od daleč vabili, naj pride k njim in vzeme od njih kak dar. Tako so spoštovali svetega moža, da se mu niso upali to ali ono ponuditi, le svoje blago so mu pokazali in ga prosili, naj si sam zbere in vzeme, kar želi in koliker želi. Le če so videli, da si je pohlevni prosilec vkljub podeljeni pravici premalo vzel, so se začeli vmes mešati in ga siliti, naj več vzeme. Koger je hotel Egidij — 181 — zelo razveseliti, od tega je mnogo vzel, koger je pa kotel kaznovati ali ponižati, od njega se je branil vzeti milostinjo ali je pa prav malo vzel. Kupcem je bila Egidijeva „kupčija“ že zato všeč, ker so vedeli iz skušnje, da jim služabnik božji blagoslovi blago ; česer se pa brani vzeti, tu ni blagoslova božjega in tudi ne sreče ; je, kaker bi bilo vse vkleto. Razun tega jih je bilo pa tudi mnogo v Napolji, ki so na priprošnjo Egidijevo prejeli prav posebne dobrote od Boga in komaj čakali priložnosti, da se mu skažejo hvaležne. In ravno od takih ni sluga božji nič kaj rad jemal, da se ne bi zdelo, da se daje plačevati za to, kar je dobrega storil. Zastonj je hotel dati, kar je zastonj prejel. Ni torej čuda, da se je miloščina tako namnožila, da je samostan še porabiti ni mogel vse sproti. Brat Egidij prosi zato očeta gvardijana, naj sme vse, kar preostane, mej mestne vbo-ge razdeliti. Precej se mu privoli, naj v tem oziru stori, karkoli hoče. Od tega časa je postal služabnik božji podpora in hranitelj mnogim družinam ; toda še le po njegovi smerti se je zvedelo, kako neizmerno mnogo miloščine je porazdelil po vseh delih mesta. Tu je bil včasi tako radodaren, da je jelo samostanu potrebnega primanjkovati. Neketeri redovniki, ki niso vedeli za neomejeno privoljenje, ki ga je imel Egidij, so se pritožili pri o. gvardijanu zaradi te po njih menenji tako nespametne zapravljivosti. Ali predstojnik jim odgovori : „Le pustite Egidija, naj gospodari z miloščino, kaker ga je volja ; vse karkoli on stori, je dobro storjeno ! Od zdaj na dalje ni nihče več pogodernjal in vse je bilo zadovoljno. Ljubeznivi nabiravec je podpiral sicer vsacega, ki je bil potreben, vender je bil zelo previden glede na ito, koliko bi podelil in kaj. Posebno rad je poiskal tiste reveže, ki jih je bilo sram prositi in jim je vsega dal, karkoli jim je bilo treba, da prerede družino ; njim je bil pravi Miklavž, delil jim je vselej s pergiščem. Večkrat se mu je primerilo, da je moral tudi takim družinam pomagati, ki so mu prej same miloščino delile. Ob času vojske, ko so si Francozi prilastili Napolj, je marsikateri družinski oče zgubil svojo službo in tako je prišla vsa družina v hudo stisko. Tisti, ki so prej, ko so še plačilo dobivali mogli tudi Egidiju miloščino deliti, so je bili sedaj sami še bolj potrebni. Neketeri — 182 — so celo v pravem pomenu besede prišli na beraško palico in strašna lakota jih polagoma tako daleč spi-avi, da so brata Egidija poprosili pomoči. In takih prošnje niso bile nikoli zastonj. Daši tudi se je s početka dozdevalo, da nikaker ni mogoče, da bi pri tej splošni zmešnjavi mogel en sam človek edino le s prostovolj-nimi darovi prerediti toliko družin, se je na zadnje pokazalo, da jih je vender-le preredil. Težko, terdo je šlo postarnemu možu božjemu, silno težko, in Bog sam ve, koliko si je ta božec pri' zadel in preterpel, ali vse težave je premagal in tisoče ljudi se mu je zahvalilo za življenje in obstanek. Vseh del vsmiljenja je bil vajen. Vsak hip so ga klicali k bolnikom v najbolj oddaljene dele prostornega mesta, ker je /vsak» ki je bil v smertni nevarnosti, želel brata Egidija, tega velikega tolažnika in zanesljivega prijatelja božjega. Nigdar ni odrekel ; temu je obljubil zdravje, onega opomnil, da se mu bliža konec življenja, in da naj se lepo mirno pripravi ’za srečno večnost. Če je bilo treba, je tudi sam ostal, daje vmirajočim pomagal s tolažbo in molitvijo. Skerb za dušno zveličanje bližnjega svojega je sploh vedno višje cenil, kaker skerb za posvetni blager. In čeravno ni bil prav za prav njegov poklic, ker je bil samo preprost lajik, da skerbi za posvečenje svojega bližnjega, je porabil vender vsako priložnost, da oterpnjeniin grešnikom sè živimi opomini v serce seže. Ker je sè svojo znano svetostjo toliko ljudi k sebi privabil) je imel pač dostikrat priliko za tako opominjevanje; in večkrat se je zvedelo, da Egidijeve besede niso bile kaker tisto evangelijsko zernje, ki je padlo na kamnita tla. Seveda je največ tega ostalo skrivnost, kar je tudi č.sto naravno. Ko je pa na stara leta nekaj oglušil in se zato navadil precej glasno govoriti, so marsiketero tako skrivnost drugi zvedeli, proti njegovi volji. Prav pogostoma se je pripetilo, da so ga prosili sveta in molitve za časni dobiček. Takim je večinoma rekel: „Kaj vam je toliko za minljivo blago tega sveta mesto da bi si pravo srečo večnega zveličanja s tim zagotovili, da Bogu služite? Pojte in spravite se najprej z razžaljenim Bogom in potem pridite in zahtevajte od njega, kar čete, in dal vam bo. Kako morete tirjati od njega, naj vam vsliši prošnje, ko ne spolnjujete njegovih zapovedi in ga žalite?* Keder je častitljivi brat tako govoril, se mu je žarilo lice — 183 — svete vneme, oči so se mu bliskale, in Duh sveti, ki ga je navduševal, je podajal besedam njegovim nadnaravno moč. Odtod je Prihajalo, da se marsiketero serce, ki ni maralo za nobeno ker-ščansko besedo več, ni moglo vstavljati moči božji, ki se je raz-°devala v tem, da je Bog vse, ki so poslušali in spolnili Egidijeva svarila ter se vernili na pot čednosti, prav posebno sè svojim blagoslovom oblagodaril. Čudežni dar, vsled keterega je preiskal najskrivniša kota človeške vesti in pa preroški duh, ki ga je prav obilno imel, sta mu pomagala, da je ponižal največe prevzetnjake. Sploh je bilo 2uano, da so se njegove besede vselej spolnile in ljudje, ki so ga Poznali, bi bili vse storili, da jim le ne bi oznanil kake nesreče. Ker je bližnjega svojega tako goreče ljubil, mu je bilo zato tudi njegovo dobro ime bolj pri sercu, kaker lastno svoje življenje. Kar se tega tiče, ni bil prizanesljiv in ni pred nikomer skrival svoje graje in nezadovoljnosti. V samostanu ali drugje Povsod se je potegnil za svojega bližnjega, ki so ga po krivem Napadali in ga zagovarjal se vso gorečnostjo. Če je pred njim kak lajik spregovoril besede, ki so bile razžaljive za bližnjega, Sa je precej vstavil ter je dejal: „Ne govori vender tako od svojega brata. Pojdi raji in zmoli pred sv. resnim Telesom kakšen očenaš za-nj.“ Če so se pa v tem spozabili patri ali drugi duhovni, Pred keterimi se ni smel tako naravnost izraziti: je pokazal še °jstreje svoje nedopadajenje nad takim govorjenjem; skril je svojo glavo v kapuco in šel precej v cerkev, da prosi Boga ljubezni za tiste, ki ga žalijo sè svojimi jeziki. S takim pogumnim vedenjem 3e Egidij dosegel, da se vpričo njega ni nihče upal govoriti proti svojemu bližnjemu ; ker je zagovarjal vsacega, koger ni bilo zraven; kedor je bil kriv, tega je spretno branil, in je znal krivico izgovarjati; nedolžnim pa je bil ljubezniv oče, ki jih je varoval hudobnih jezikov. Ljubezen do bližnjih svojih samostanskih bratov pa je bila tako velika, da je bil vedno pripravljen, vso odgovornost za ujih prestopke na-se prevzeti, naj so že grešili iz zanikernosti ali človeške slabosti. Ako je kedo n. pr. zamudil ali zanemaril dolžnost svoje službe, ga je Egidij precej zagovarjal; rekel je: »Beržčas je pozabil in le njegov slabi spomin je tega kriv. Ker si jaz, hvala Bogu, lahko vsako stvar zapomnim, bi ga bil moral Jaz na to opomniti.1* — 184 — Mesečno vadljanje petnajsterih skrivnosti v društvu živega rožnega venca. Zadnjič smo opisali nekoliko društvo živega rožnega venca. Priporočali smo tudi to društvo, ker vsak kristijan lahko odmoli na dan eno skrivnost, ako tudi popotuje. Da se pa udje tega društva vdeležujejo odpustkov, morajo vsak mesec z vadlja-njem razdeliti mej seboj 15 skrivnosti, in o tem vadljanji hočemo v tem zvezku nekoliko spregovoriti. To mesečno vadljanje je tako ojstro zapovedano, da, ako udje tega ne storijo, se ne vdeležijo odpustkov. Izvzeti so le tisti tega vadljanja, ki ne živijo v tistem kraji, kjer so vpisani, in ne morejo prejemati redno vsak mesec vadljane skrivnosti-To mesečno vadljanje je hotela imeti vstanoviteljka društva, to je terjal ranjki papež Pij IX.(Breve 17. aug. 1867.) in P. Bjanki generaljni prokurator reda sv. Dominika v svojem odgovoru (20. sept. 1879.) Mesečno vadljanje pa ni samo neobhodno potrebno, ampak tudi zelo koristno. Koristno je, 1) ker je rožni venec društvo. Vsakega društva udje se morajo večkrat shajati in o potrebnih rečeh pogovarjati, da društvo ne zaspi in ne razpade. Živi rožni venec je tudi društvo in ko tako mora imeti svoje shode, da ne razpade. Naj laglje se zbirajo proti koncu vsakega mesca, in takrat mej seboj razdelijo z va-dljanjem 15 skrivnosti. 2) Mesečno vadljanje je koristno, ker bi se lahko primerilo da bi, ako bi določili le enkrat za celo leto, kaj ima vsak ud moliti, ta ali oni ud izstopil ali pa vmerl in roža ne bi imela več 15 udov. Kako dolgo je potem lahko roža nepopolna! Raz-širjavec (razširjavka) ni vsegaveden in ako mu udje ne povejo, ne more dobiti novih udov in rožo napolniti. To bi bila nemar* nost udom škodepolna. Ako se pa udje snidejo vsak mesec, lahko zve razširjavec (razširjavka), če je kak ud njegove rože vmerl ali pa izstopil. Ako ne bi imela roža 15 udov, poišče razširjavec nove ude, koliker jih potrebuje. 3) Ako bi enkrat za celo leto razdelili skrivnosti, zgodilo bi se prav lahko, da bi eden ali drugi ud pozabil, ketero skrivnost mora moliti ta mesec. To se pa ne more zgoditi, ako dobi — 185 — pred mescem o pravem času rožni listek ali številko, na keteri je zapisana skrivnost. To se pa zgodi, ako vsak mesec vadljajo skrivnosti. 4) Na rožnih listkih je zapisana pod vsako skrivnostjo kaka čednost, da se ud v njej vadi. Primerilo se je pa vže, da je zadela uda skrivnost z ravno tako čednostjo, ki mu je naj bolj potrebna. V tej čednosti se vadi potem z veseljem in gorečnostjo, ker ima to znamenje za perst božji, ki ga hoče rešiti večnega pogubljenja. Teh čednosti gotovo ne ve vsak bravec, posebno, ako še ni ud tega društva. Mislimo, da vstrežemo, ako podamo tu petnajstere skrivnosti z dotičnimi čednostmi. Vesele skrivnosti : 1. Keterega si Devica spočela : čistost. 2. Keterega si Devica pri obiskanji Elizabete nosila : ljube-bezen do bližnjega. 3. Keterega si Devica rodila : zatajevanje samega sebe. 4. Keterega si Devica v tempeljnu darovala : pokorščina. 5. Keterega si Devica v tempeljnu našla : gorečnost v službi božji. Žalostne skrivnosti : 6. Keteri je za nas kervavi pot potil : seréno kesanje. 7. Keteri je za nas kervavo bičan bil : stanovitna spokornost. 8. Keteri je za nas s ternjem kronan bil : ponižnost. 9. Keteri je za nas težki križ nesel : voljna poterpežljivost. 10. Keteri je za nas na sv. križi vmerl : ljubezen do Jezusa. Častitljive skrivnosti : 11. Keteri je častito od smerti vstal: resnično poboljšanje. 12. Keteri je častito v nebesa šel : hrepenenje po nebesih. 13. Keteri nam je sv. Duha poslal: prava modrost. 14. Keteri te je v nebesa vzel : srečna smert. 15. Keteri te je v nebesih kronal : zaupanje na Marijo. Rožni listki, ketere je natisnila Hilarijanska tiskarna v Gotici in ketere so pregledali prevzvišeni goriški kneznadškof A-lojzij, imajo vse te petnajstere skrivnosti z dotično čednostjo, kaker imaš pred seboj. Iz naštetih vzrokov lahko sprevidiš, da je mesečni shod in Vadljanje zelo dobro in koristno. Poglejmo zdaj, ko ravno govorimo o mesečnem vadljanji, kako se more vadljati ali z vadlja-ujem razdeliti 15 skrivnosti mej ude. — 186 — Na določen dan v mescu se snidejo udje ene rože. Pred- , stojnik rože, imenovan razširjavec, razširjavka, in najmanj dva uda se morajo zbrati, ako hočejo postavno vadljati. Vadljati začnejo in nehajo z molitvijo in to nas zagotavlja, da skrivnosti ne odločujejo ljudje, temuč Bog. Po molitvi dobro premeša razširjavec (razširjavka) 15 listkov. Na vsakem listku je zapisana ena izmej 15 skrivnosti. Potem da razširjavec te listke enem« udu in vzame druge (višnjeve) petnajstere listke. Na vsakem teh listkov je zapisana številka in ime uda ; vsak ud ima namreč in tudi ve svojo številko. Na to pokliče razširjavec eno teh (zadnjih) številk, postavim 3 ; potem vzdigne za to postavljen ud li' stek, na keterem je zapisana skrivnost, iz rok tega, keteremu jih je dal razširjavec. Imenovani ud vzdigne, postavim številko 7, jo pogleda in ponovi številko 3, ketero je poklical razširjavec. Ud tretje številke, ako je pričujoč, vstane in dobi listek števil' ke 7 sè skrivnostjo, ki jo mora moliti prihodnji mesec. Razširjavec zapiše v zapisniku, da je ud tretje številke dobil sedmo skrivnost. Potem pokliče zopet drugo številko, postavim 13 ; nd trinajste številke vstane. Zanj potegne vže imenovani ud številko sè skrivnostjo, postavim 1 in mu jo da. Razširjavec zopet zapiše v zapisnik : ud trinajste številke je dobil pervo skrivnost. Tako nadaljujejo dokler na razdelijo vseh skrivnosti. Ko končajo, zbere razširjavec listke sè skrivnostmi, ki so odločene udom, keterih ni bilo pri vadljanji in jim jih odda sam ali pa pošlje po drugi osebi. Da bo vadljanje še bolj jasno, navedemo tu še drugi način. Eden ud, asistent imenovan, potegne listek iz roke pervega uda (asistenta), pa le s tem namenom, da določi, keteri ud naj pervi dobi svoj listek z vadljanjem. Ta potegne, postavim številko 12 in reče : ud dvanajste številke dobi listek, keterega bom pervega potegnil. Nato potegne listek, postavim sè številko 7, ga mu da in pokliče uda sedme številke, mu vzdigne listek postavim s tretjo skrivnostjo in ga mu da. Skrivnost tretje številke dobi ud sedme številke in ta pokliče uda tretje številke. Temu vzdigne imenovani ud listek, postavim z osmo skrivnostjo. — Ketera je osma skrivnost, poglej zgoraj. — Ud tretje številke dobi listek z osmo skrivnostjo in pokliče uda osme številke. Temu potegne zopet listek, postavim številke 1. Ud osme številke dobi pervo skrivnost in pokliče uda perve številke in tako gre to vadljanje — 187 — do konca. Da se versta ne preterga, mora, ki je bil pervi klican, v našem primeru ud dvanajste številke, svoj listek sè številko 12 položiti mej listke. Ud, asistent, jih vse še enkrat dobro premeša, da ne dobi ud dvanajste številke listka sè skrivnostjo številke dyanajst. Ta in prejšnji spis o društvu živega rožnega venca smo Napravili po spisih, ketere je prinesel mesečni časopis „Marien-Psalter", III. Jahrg. Berlin 1880. A. a>te Sv. Križ, budivec dobrih in lepih misli. 3. Angelj na 01 j i s k i gori. Vprašal sem nekega svetega moža, kaj je pač vender angelj 2 molečim in do smerti žalostnim Jezusom na Oljiski gori govoril? Odgovoril mi je, da je angelj tako le besedil: „Pošilja me k tebi, o gospod Jezus Kristus, Bog Oče iz nebes. Eno izmej dvejuh tooraš izvoliti ; ali veselje ali terpljenje. Ako veselje izvoliš, tedaj bodo vsi ljudje pogubljeni ; ako pa izvoliš terpljenje, tedaj se bodo Zveličali vsi spokorni ljudje, ki so kedaj bili, keteri so in keteri bodo Na to se je vzdignil Jezus iz prahu, keterega je bil sè svojim kervavim potom poškropil in posvetil, in kmalu je odgovoril : „Naj bo tedaj, zvesti moj angelj, verni se k mojemu nebeškemu Očetu pa mu povej, da človeški rod in njegova neizmerna Nesreča meni globoko v serce sega. Ljubezen je pripravljena ter-peti in trudu sledi plačilo. Povej mu hitro, da se hočem tedaj na Smert pripraviti." 4, Blažena podoba „Ecce homou — Glej, človek! O kako se ginljivega časa spominjam, ko sem blaženo podobo tEcce homo11 pogledal ! Kako sem bil vesel, tako nebeško vesel, da je Bog in človek Jezus Kristus tudi mene zveličal 1 Mislil sem Prešteti rane na telesu mojega Zveličarja. Ali ker jih je bilo toliko, da jih nisem mogel prešteti, tedaj mi reče Gospod : „0 ti moje ljubo dete ! kaj, ti hočeš moje rane prešteti ? Preštej, ako moreš poprej svoje grehe, ker sè številom tvojih grehov so se množile moje rane 1“ Tedaj sem se globoko v prah sklonil, otožno in ponižno, — 188 — ter sem rekel seréno : „0 moj preljubeznjivi Gospod, v m e n i j® moja smert, ali v tebi je moje življenje! 5. Prošnja pod križem. Neki sveti dan, petek je bil, hotel sem moliti ter pridem k Bogu Očetu proseč ga: „Bog Oče nebeški, vsmili se me !“ On p® odgovori : „0 človek, kako naj bi te vslišal ! Moj edini Sin klič® 8 križa in jaz ga ne čujem, pustim ga na križu !“ — Prišel sem k Bogu edinorojenemu Sinu in zdihnem'• ,0 Jezus, sin Davidov, vsmili se me!“ In on mi odgovori: „0 človek, kako naj bi te vslišal ! Moja ušesa so še polna krika mojih sovražnikov, saj mi vsi vpijejo, da naj si sam pomagam !“ — Prišel sem k Bogu svetemu Duhu in zdihnem: „0 Bog sveti Duh, vsmili se me !“ In on mi odgovori : „0 človek, kako naj se te vsmilim, ko vender v martrah na križu viseč ostaja nežno in čisto telo, ketero je Mati božja od mene spočela !“ Sel sem k Mariji, sveti Materi božji, ter zdihnem : „0 Marija, ti prestol Salamonov, prosi za me svojega ljubega Sinu; Mati, nikar me v potrebah ne zapusti !“ — Tedaj mi odgovori Marija z jokajočim glasom: „0 človek, kaj ne veš, da si dobil v petek drugo mater, ki je meni vzela dete ter ga nosi v svojem naročju?4 Pokazala mi je sveti križ na Goljgoti, v čiger naročju je njeno dete vmiralo. Stopil sem potem tjakaj k svetemu križu in tako-le zdihnem: „0 ti sveti križ, o nova mati mojega Gospoda, o kako terdo der-žiš nežno Marijino dete! Povsod so me zavernili, slednjič pridem tudi v tvojo senco in tebe prosim, daj mi tukaj nekoliko odpočiti, da ena sama kapljica božje presvete kervi na me kane; ako samo to dosežem, potem se hočem verniti, potem bodem vslišan in delo te mi bode božje vsmiljenje. Brez božjega vsmiljenja se ne morem greha znebiti ter svet in blažen biti. “ 6. Jezus dobri pastir. V lepem spomladanskem času sem srečal pobožnega romarjat svetega Aleša, ter sem ga vprašal, je li videl mojega Gospoda Jezusa Kristusa. Odgovoril mi je: „Jaz ga tudi iščem, in slišal sem, da je na izraeljskih planinah ; tam pase devetindevetdeset ovac ; eno je zgubil, to zdaj sé žalostjo išče. Treba ga je iskati pri pastirjih, njim se je pridružil, tamkaj poprašajmo. Njegove lastnosti so pa te-le : — 189 — Jezus je dober pastir, ker on z močjo in mogočnostjo svojo °TČice od peklenskih volkov rešuje. Jezus je dober pastir, ker on svojo lastno dušo zastavlja, da Bj®govn ovčice dobro nebeško pašo dobijo. Jezus je dober pastir, ker na svoje ovčice vedno pazi, ter j