41Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 suzana Todorović Romanski jezikovni elementi v šavRinskem Besedilu Cobiss: 1.01 Prispevek obravnava romanske jezikovne elemente v besedilu »Šavrinka drži tri kantone od hiše, četrtega pa osel«, ki ga je v šavrinskem govoru kraja Puče napisala domačinka Viktorija Pucer Štromar. Besedilo smo zapisali s slovensko fonetično pisavo in ga prevedli v knjižno slovenščino. Romanizme smo v narečnem besedilu označili in jih etimološko razložili. Ključne besede: šavrinski govor, romanizmi, prevzemanje besed, etimologija Romance Linguistic Elements in a Šavrini Hills Dialect Text This article examines Romance linguistic elements in the text “Šavrinka drži tri kantone od hiše, četrtega pa osel” (A Šavrini Woman Supports Three Corners of a House, and a Donkey Supports the Fourth), which was written in the Šavrini Hills local dialect of Puče by a local woman, Viktorija Pucer Štromar. The text was transcribed using the Slovenian phonetic transcription system and translated into standard Slovenian. The Romance borrowings in the dialect text have been marked and etymologically explained. Keywords: Šavrini Hills dialect, Romance borrowings, lexical borrowing, etymology ŠavRinski GOvOR v kRaju puče Puče, ki spadajo med najstarejše istrske vasi, ležijo med Koštabono in Krkavčami, na nadmorski višini 280 metrov. Starejši del vasi obsega daljši niz hiš zahodno od ceste, ki pelje skozi vas. Hiše so na cesto zaprte, odprte pa na notranji strani. Vsaka ima majhno, ograjeno dvorišče. Ohranilo se je nekaj starih kamnitih, neo- metanih hiš, grajenih v nadstropjih, s starimi portoni, z delno porušenimi baladu- rji in gospodarskimi poslopji. Nasproti cerkve je še do prve svetovne vojne stala stražarnica, v kateri so domačini stražili, da bi vaščane ubranili pred vdori tatov, ki so pogosto pustošili po kmetijah. K vasi Puče spadajo tudi zaselki Breči, Dolina, Pribci, Planjava in zaselek s starejšimi hišami Pri mlinu, kjer je tudi križišče z gostilno. Za gostilno je do nedavnega obratoval električni mlin, ki so ga zgradili leta 1952. Od križišča vodijo ceste proti Šmarjam in Kopru, Koštaboni, Krkavčam, Padni, Novi vasi in Svetemu Petru (Pucer 2005: 55–56). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2016 v Pučah živelo 252 ljudi. Po popisu iz leta 2015 so vaščani živeli v skupno 105 gospodinjstvih (Sta- tistični urad RS; http://pxweb.stat.si/pxweb/database/dem_soc/dem_soc.asp). V Pučah govorijo domačini različek slovenskega istrskega narečja, ki spada v šavrinsko podnarečno skupino. Glasoslovne značilnosti šavrinskih govorov, ki z ri- žanskimi sooblikujejo slovensko istrsko narečje, je določil Logar na podlagi obsežnih 1 42 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu terenskih raziskav, ki jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja izvedel v več krajih slovenske Istre. Opisa pučarskega govora, kot svoji materinščini pravijo domačini, v Logarjevih zapisih ne najdemo, je pa Logar obiskal več jezikovno sorodnih bližnjih krajev v tem delu Istre, in sicer Korte (leta 1957), Krkavče (1957), Pomjan (1957), Lopar (1958), Trebeše (1957), Sočergo (1956) in Rakitovec (1956) (SLA 2016: 16–20). Poglavitni predmet obravnave pričujočega prispevka so romanizmi v šavrinskem dramskem besedilu. Romanizmi v slovenskem istrskem narečju lahko pripadajo pred- beneški jezikovni plasti, istrskobeneškemu (istrskoitalijanskemu) narečju, tržaškoita- lijanskemu narečju ali italijanščini (pogovorni, standardni ali knjižni). Predbeneški iz- razi, ki so še danes prisotni v slovenskih istrskih govorih, so se ohranili iz časov, ko so romanski prebivalci v Istri govorili istrsko romanščino, predbeneški avtohtoni jezik v Istri do prihoda Benečanov (danes je to narečje ohranjeno le še v šestih krajih hrvaške Istre). Istrskobeneški jezikovni elementi v slovenskem narečju Istre so posledica bene- ške prisotnosti v Istri od 10. stoletja dalje ter rezultat sobivanja dveh narodov in dveh istrskih narečij. Nekateri romanizmi pa so v slovenskem istrskem narečju še starejši, saj so bili del slovenske leksike že pred njegovim oblikovanjem. zapisovanje in metoda dela Besedilo Šavrinka drži tri kantone od hiše, četrtega pa osel je zapisala upokojena učiteljica Viktorija Pucer Štromar, rojena govorka pučarskega narečnega govora, ki že dobra tri desetletja ustvarja v narečju in svoje igre predstavlja v slovenskem in italijanskem prostoru. Komedija v dveh prizorih, ki se odvija v šestdesetih letih 20. stoletja, prinaša pogovor med Šavrinkama Tonco in Vanco iz Puč. Utrujena Tonca prihaja z dolge poti s planerjem ‘jerbasom’ na glavi, Vanca pa praznično oblečena – v narodni noši, s košaro v roki lovi kokoši pred hišo. Domačinki se pogovarjata o nabavi in prodaji dobrin, kar je predstavljalo temelj tako imenovane šavrinske obrti. Nefonetično zapisano besedilo, ki ga je Viktorija Pucar Štromar zapisala za monografijo Šavrinka (2017b: 299–301), smo poslušali in posneli1 med uprizoritvijo v Svetem Antonu pri Kopru 12. januarja 2017 ter ga fonetično zapisali. Obstoj romanskih izrazov, ki smo jih prepoznali v besedilu, smo potrdili tudi s terensko dialektološko raziskavo v vasi Puče marca 2017. Romanske izraze, ki se v besedilu prepletajo z domačimi, slovenskimi, smo v besedilu označili s poudarjenim tiskom. Celotno besedilo je prevedeno v knjižno slovenščino. Narečno besedilo Šavrinka drži tri kantone od hiše, četrtega pa osel Prvi prizor Vanca: Ššš!!! Ma γˈlȧj ˈtȧ kuˈkušȧ, uˈsȧ ˈsọ mi vˈre zγˈrȧblȧ! Ma ˈkəšən kaˈžin ˈsọ mi nərˈdilȧ ˈtȧ pọ ˈkurt! ˈBẹpo, ˈBẹpo, ˈxọdi ˈzapret kuˈkušȧ, ki ˈjȧs γˈrẹn ˈćå. 1 Posnetek hrani avtorica prispevka. Analiza ni zajela lastnih imen. 2.1 2 43Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 Tonca: ˈDubȧr ˈdån, bux ˈdȧj, ˈVånca. Ma ˈkaj ˈtərko kərˈčiš? Tȧ ˈjȧ ˈčet ˈvaĺa ˈdol u ˈKupȧr. ˈBux puˈmåγȧj, kərˈčiš, ˈkọr da ˈjȧ ˈfin del ˈmondo. Vanca: Ma ˈanka ˈti ˈbẹš kərˈčåla. Ma ˈpra ˈsȧj ˈsẹn puˈmȧla ˈkurto, ˈẹno tȧ kuˈkušȧ sọ mi vre uˈsȧ šporkiˈńåle. Ma ˈbušca ˈjȧs! Tonca: ˈBušca? Ma ˈlej ti ˈńo, ˈkåm γˈrẹš taˈku ˈfeštno uˈbučena? Vanca: ˈMọj ̍bọtr u ̍Kupȧr, ma ̍ nȧ xˈńẹ, xˈńẹn nȧˈvẹst, kẹ je ruˈdila ̍pərt ̍ anim ˈćednom. Ot ˈkọt pa si ˈti ˈzåjdla? Tonca: ˈSẹn ˈpəršla s ˈTərsta. Ma ˈsẹn šˈtufa, nȧ ˈmorȧn ˈnånka γˈlẹdat. Vanca: Ma ˈkaj ˈnis bˈlå ˈanka ta ˈpərv dån u ˈTərst? ˈỌšća, ˈtȧbȧ ni ˈmaj zaˈdọst! Tonca: Jå, ̍ jimaš pˈråu, ma ta ̍pərv ̍dan ̍sẹn ̍nȧsla ̍ såmo vˈrẹčȧ ̍čistȧ ̍rubȧ, ki ̍ sẹn jo upˈråla ˈmọjin šiˈńoran. ˈDånȧs ˈsẹn pa ˈnȧsla pˈrodat kˈrex. Sˈkoraj ˈcẹlo ˈnuć ˈsẹn ˈmẹsla ˈẹno ˈpȧkla. ˈJutros, zˈγudaj, kọ je bˈla šȧ ˈtȧma, ˈsẹn ˈdåla u plaˈńer šȧ ˈγorkȧ xˈlẹpcȧ, korˈnẹtȧ, ˈbiγȧ ˈẹno ˈanka kunˈcån kˈrẹx. ˈSẹn narˈdila ˈano ˈmålo xˈroštol ˈẹno fˈritol, ma ˈsåmo za ˈmojȧ šiˈńorȧ. Γˈlej, mi jȧ usˈtålo ˈano ˈmålo. ˈSẹn jix skˈrila ˈzasȧ, za maˈrendo, ˈnå, pˈrobaj! Vanca: Ma ˈsọ ˈdobrȧ. Sȧ pˈra tuˈpijo ˈvystẹx. Si ˈdåla ˈanka ˈano ˈmålo ˈvina ˈnutr? Tonca: Sȧ zˈnå, då ˈjå, ˈpərs ˈvina ni ˈnẹč! Vanca: ˈEee, xdur zˈnå, pa zˈnå. Tonca: ˈČyj, ̍Vånca. ̍Zadń ̍bọt si sȧ mi lamȧnˈtåla, da ̍tuj ̍Bẹpo ̍jima rasˈtərγanȧ ˈpọslȧ, zaˈtu ˈsẹn ti pərˈnẹsla šimȧnˈcinȧ. Vanca: Ma ki ˈlẹpo, da si sȧ sˈpunla ˈnåmȧ! ˈImaš pˈrau, muj ˈBẹpo ˈima taˈku rasˈtərγane ˈpọslȧ, da pˈrašajo pˈra ˈjȧs. Taˈku sọ tȧ ˈnåprẹt! Tonca: ˈNå, ˈVånca. Vanca: Jå, jå, pˈra tẹ ˈsọ tapˈråv, ˈjušto pˈråu ˈsu vȧˈlikȧ. Kåj ˈjimaš šȧ u ˈbọrš? Tonca: Tȧ ˈiman šȧ ˈanȧ ˈduγȧ bunˈdåntȧ za ˈmọžȧ. Vanca: ˈMåt ˈbọžja, ma su ˈlẹpȧ, ˈẹno ˈanka ˈγọrkȧ. Zˈnåš ˈkåj, ˈnȧ‿bi blo sˈlåbo, da bẹn jix uˈzẹla za ˈmọjγa ˈBẹpa. ˈBužȧc, jȧ uˈsȧlẹn zˈlȧjȧn ku ˈrux. ˈKərko ti ˈmọran ˈdat za šemenˈcinȧ ˈẹno za bunˈdåntȧ? Tonca: ˈBen, naj ti bọ. ˈDȧj m petˈnåjst ˈjjc. Vanca: Poˈčåk, poˈčåk, jix γˈrẹn ˈjẹskat ... Γˈlej, ˈdan ti ˈdȧsȧt ˈjejc, ˈvȧć jix ˈniman, ˈanka kuˈkušȧ sọ sȧ u tẹ γurˈkut ˈxitlȧ u punˈtiĺȧ, nȧ ˈnusijo vȧć ˈtərko! Tonca: ˈVånca, ˈben naj ti ˈbọ, ki si tọ ˈti. Γˈlej, ˈlȧt ti pisˈtin ˈanka xˈrọštolȧ ˈẹno korˈnẹt, ki sọ mi osˈtal. Da nȧ ˈnȧsȧm ˈdamu, da nȧ ˈbọš ˈrȧkla, da ˈsẹn sˈlåba. Sȧj jȧ ˈcȧjt, da γˈrẹn. Drugi prizor Tonca: ˈJezus Maˈrija, sˈkoraj ˈben puˈzåbla, zaˈkåj ˈsẹn ˈpəršla. Pərt ˈfẹštam, kọ si šˈla z ˈọslon u ˈTərst pruˈdajat ˈjȧjca, ˈsẹn ti ˈdåla ˈanka ˈjȧs dˈvȧjst ˈjejc. Sȧ sˈpuneš? Vanca: Sȧ zˈna, da sȧ sˈpunen, ˈTọnca. ˈTåbot ˈsẹn nərˈdila žərˈnådo! U dˈvẹx ˈvyrax ˈsẹn pruˈdåla ˈvȧč ˈkọr tˈristu ˈjȧjc, ki ˈsẹn jẹx nabˈråla pọ ˈJistr. 44 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu ˈSẹn bla ˈvåĺȧ u Vižiˈnad, zˈnåš? Tẹ ˈpọslȧ ˈsẹn si ˈtåbot kiˈpila. Pọ ˈpọt ˈsẹn spˈlȧla tẹ xˈlåče; ˈano ọd ˈduma dọ ˈTərsta, ˈano, ọd ˈTərsta dọ ˈduma. ˈČista ˈlåna ˈsọ, puˈtipaj! Tonca: Smo bˈråvȧ, zˈnåš, zaˈtu ni ˈčydno, da ˈrȧčȧjo: »Šavˈrinka dərˈži tˈri kanˈtọnȧ ọt ˈxišȧ, čȧˈtərtẹγa pa ˈosu.« Ma ˈčyj, ˈzadń ˈbọt sẹn ti ˈdåla dˈvȧjst jȧjc, da mi u ˈTərst kiˈpiš ˈano ˈžåjfo ˈẹno an ˈlitro pȧtˈroĺa, da ˈbọmo jiˈmẹl ˈlyč alˈmẹno za ˈfeštȧ, ˈẹno nȧ ˈbọmo ˈxọdl sˈpåt zˈγudaj ˈkọr kuˈkušȧ, kọ nȧ ˈdẹlamo z ˈmojin ˈmožen ˈsamo otˈrokȧ. Šȧ taˈku jix ˈjimamo vˈrȧ ˈdȧsȧt. ˈEno ˈzamȧ ˈsẹn ti γọrˈnala an ˈlẹp ˈžidan ˈfȧču kuˈlur kaˈfe za na γˈlåvo. Kaj si mi pərˈnȧsla? Vanca: ˈČyj, ̍ Tọnca, ̍ žåjfo ̍ ẹno pȧtˈroĺo ̍ sẹn ̍ ti pərˈnȧsla, ̍ fȧču za na γˈlavo pa ̍nȧ, ˈzatu, kẹ ˈtọja ˈjȧjca sọ bˈlȧ taˈku ˈmikina, da sẹn pruˈdåjala dˈvẹ ˈjȧjci za ˈano, ẹno taˈku mi jȧ zˈmåńkalo ˈšoldo! Tonca: Ma kåj šrˈåjaš, ˈVånca, ˈtərba si ćaˈpåna ọt štˈriγ, ˈjejca sọ ˈjejca! ˈMikina ˈali vȧˈlika, kaj ni usaˈnåko? Vanca: Zˈnåš ˈkåj, ˈTọnca, kọ ti ni pˈra, ˈrȧc ˈtojin kuˈkušȧn, ˈnȧj ˈnusijo ˈvȧća ˈjȧjca! Tonca: Ma ˈvidi, ˈvidi ti ˈńọ, a taˈku, ˈVånca? Ti pa rˈȧci ˈtojin šiˈńoran γor u ˈTərst, da zaˈrad ˈńẹx ˈmọjȧ kuˈkušȧ si nȧ ˈbọjo rasˈtərγalȧ ˈriti, o ˈben, taˈku, da znåš! Ma ˈdaj, ˈdaj, ma si ˈčydna. ˈEko, ˈtọ jȧ za pˈlåćo, ma ˈben, ˈben, ˈala, γˈren, zˈbọγon! Prevod besedila v knjižno slovenščino Prvi prizor Vanca: Ššš!!! Poglej te kokoši, vse so že razgreble! Kakšen nered so mi naredile po dvorišču! Bepo, Bepo, pojdi zapret kokoši, ker odhajam. Tonca: Dober dan, bogdaj, Vanca. Zakaj tako kričiš? Slišati te je dol do Kopra. Bog pomagaj, kričiš, kot da je konec sveta. Vanca: Tudi ti bi kričala. Pravkar sem pometla dvorišče, pa so mi kokoši že vse razmetale.2 Uboga jaz! Tonca: Uboga? Poglej jo, kam greš tako praznično oblečena? Vanca: K svoji botri v Koper, pravzaprav k njeni snahi, ki je rodila pred enim tednom. Od kod pa si ti prišla? Tonca: Iz Trsta sem prišla. Tako sem utrujena,3 da ne morem niti gledati. Vanca: Ali nisi bila tudi včeraj v Trstu? Vraga, tebi ni nikoli dovolj! Tonca: Ja, prav imaš, a včeraj sem samo nesla vreče čistega perila, ki sem ga oprala mojim gospem. Danes sem pa nesla prodat kruh. Skoraj celo noč sem mesila in pekla. Zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, sem v jerbas dala še vroče hlebce, rogljiče, bige in sladek kruh. Naredila sem nekaj krhkih 2 Tudi ‘umazale’. 3 Tudi ‘naveličana’. 2.2 45Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 flancatov in mišk, a samo za moje gospe. Glej, nekaj mi jih je ostalo. Skrila sem jih zase, za malico, na, poskusi! Vanca: Kako so dobre! V ustih se topijo. Si vanje dala tudi kaj vina? Tonca: Seveda, brez vina ni nič! Vanca: Kdor se spozna, se pač spozna. Tonca: Poslušaj, Vanca, zadnjič si se potožila, da ima tvoj Bepo raztrgane če- vlje, zato sem ti prinesla žebljičke. Vanca: Kako lepo, da si se spomnila name! Prav imaš, moj Bepo ima tako raztr- gane čevlje, da spredaj kar zijajo.4 Tonca: Izvoli, Vanca. Vanca: Ja, ja, ti so pravi, so ravno prav veliki. Kaj imaš še v torbi? Tonca: Tu imam še ene dolge moške spodnje hlače. Vanca: Mati božja, kako so lepe in tople. Veš kaj, ne bi bilo slabo, da bi jih vzela za mojega Bepa. Ubogi, vedno je mrzel kot rog.5 Koliko ti moram plačati za žebljičke in spodnje hlače? Tonca: Dobro, naj ti bo. Daj mi petnajst jajc. Vanca: Počakaj, počakaj, grem ponje. Poglej, dam ti deset jajc, več jih nimam, tudi kokoši so v tej vročini začele trmoglaviti, ne nesejo več toliko! Tonca: Vanca, dobro, naj ti bo, ker si to ti. Glej, tu ti pustim tudi hroštole in rogljiček, ki mi je ostal. Da ne nosim domov, da ne boš rekla, da sem hudobna. Zdaj je čas, da grem. Drugi prizor Tonca: Jezus marija, skoraj bi pozabila, zakaj sem prišla. Pred prazniki, ko si šla prodajat z oslom v Trst, sem ti dala tudi jaz dvajset jajc. Se spomniš? Vanca: Seveda se spomnim, Tonca. Takrat sem imela dober dan! V dveh urah sem prodala več kot tristo jajc, ki sem jih nabrala po Istri. Bila sem celo v Viži- nadi, veš? Takrat sem si kupila te čevlje. Po poti sem spletla te nogavice; eno od doma do Trsta in drugo od Trsta do doma. Iz čiste volne so, potipaj! Tonca: Dobre smo, veš, zato ni čudno, da pravijo: »Šavrinka drži tri vogale od hiše, četrtega pa osel.« Poslušaj, zadnjič sem ti dala dvajset jajc, da mi v Trstu kupiš milo in liter petroleja, da bomo imeli luč vsaj med prazniki in da nam ne bo treba hoditi spat s kokošmi, sicer z možem samo delava otroke. Saj jih imava že deset. Zase sem naročila svileno ruto rjave barve. Si mi jo prinesla? Vanca: Poslušaj, Tonca, milo in petrolej sem ti prinesla, rute pa ne, ker so bila tvoja jajca tako majhna, da sem prodajala dve jajci za eno in mi je zmanj- kalo denarja! 4 Čevlji so tako raztrgani (odprti), da izgledajo kot odprta (lačna) usta. 5 Morda je primerjava nastala v zvezi z boškarinom, ker je njegovo telo vedno vroče, rogovi pa izjemno mrzli. 46 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu 3.1 3 Tonca: Kaj govoriš, Vanca, verjetno so te čarovnice uročile, jajca so jajca! Majhna ali velika, ali ni vseeno? Vanca: Veš kaj, Tonca, če ti ni prav, reci tvojim kokošim, naj nesejo večja jajca! Tonca: Poglej, poglej jo, a tako, Vanca? Ti pa reci tvojim gospem v Trstu, da si zaradi njih moje kokoši ne bodo raztrgale riti; tako, da veš! Daj, daj, kako si čudna. Na, to je za plačilo, dobro, dobro, grem, zbogom! Romanski jezikovni elementi v šavRinskem dRamskem Besedilu V pričujočem razdelku smo romanske jezikovne elemente zapisali po naslednjem vzorcu: samostalniki in pridevniki so predstavljeni v imenovalniku ednine mo- škega ali ženskega spola, glagoli v nedoločniški obliki, besedne zveze in kalki pa so zapisani kot v izvirniku. Romanizme, ki se v besedilu ponavljajo večkrat, smo analizirali ob prvi omembi. Obstoj istih romanizmov smo potrdili tudi v sosednjih istrskoslovenskih in hrvaških čakavskih govorih. Pri tem smo se opirali na nare- čjeslovne monografije in slovarje, ki so nastali na podlagi terenskih narečjeslovnih raziskav v istrskih krajih. Besedam smo določili prvi in zadnji vir izposoje ter ustreznico v knjižni italijanščini. ma Veznik ma ‘ampak, a, pa, vendar, toda’, ki se v besedilu pojavlja večkrat, pozna- jo tudi drugi slovenski istrski govori, npr.: Ma ˈnismə šˈli ˈsamə zə ˈribe, smə bˈli pˈlaćət ˈanka šˈteurə ... ‘A nismo šli samo zaradi rib, plačat smo šli tudi davke ...’ v Dekanih in: Bubec ọd mˈježnarja se je ˈšo spọˈviẹt, ma na kˈraj je ˈnekẹj ˈmənco, da b bˈło še ˈkej, ma da se boˈji pọˈviẹt ‘Mežnarjev sin se je šel spovedat in je na koncu nekaj mencal, da bi bilo še nekaj, a se boji povedati’ na Škofijah (Todorović 2017a: 83, 204). Poznajo ga tudi hr. čak. govorci v Istri, npr. mȁ v Boljunu in na Roveriji (Francetić 2015: 124; Kalčić – Filipi – Milo- van 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. veznika ma ‘ampak, a, toda’ (VG 560); prim. trž. it. in knj. it. ma (Doria 342; ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. prislov măgis ‘bolj, več’ (REW 5228; ESSJ II: 158) indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). kaˈžin Samostalnik kaˈžin ‘zmeda, hrup’ poznajo tudi hr. čak. govori, npr. kažȋn ‘nered, zmeda’ v Boljunu in na Roveriji (Francetić 2015: 124; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. caʃin ‘hrušč’ poleg ’bordel’ (VG 184); prim. trž. it. caṣin, beneč. casin ‘hrup, bordel’ (Boerio 145) in vulg. it. casino ‘zmeda, hrup’ (Šlenc – CD-ROM); prim. tudi pog. it. besedno zvezo fare casino ‘razgraja- ti’ (Metka Furlan v pismu). 3.2 47Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 ˈkọrta Samostalnik ˈkọrta ‘dvorišče’ poznajo tudi drugi slovenski istrski idiomi, npr. ˈkuərta v Dekanih, ˈkuọrta na Škofijah (Todorović 2017a: 154). Poznajo ga tudi tudi hr. čak. govori, npr. kȗort v Boljunu (Francetić 2015: 111). Prevzet je iz istr. ben. corte ‘dvorišče’ (VG 254); prim. trž. it., beneč. in knj. it. corte (Doria 176; Boerio 200; ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. cohors ‘dvor, dvorišče’ (REW 2032; DELI – CD-ROM). ˈfin del ˈmondo Besedna zveza ˈfin del ˈmondo je prevzeta iz istr. ben. besedne zveze fin del mondo ‘konec sveta’ (VG 641), npr. No sarà miga la fin del mondo ‘Saj ni konec sveta’ (VG 641); prim. knj. it. fine del mondo (ZING – CD-ROM). ˈanka Veznik ˈanka ‘tudi’ poznajo tudi drugi istrskoslovenski govori, npr. ˈanka v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 12) in: Ma uˈčitȧĺ, ma ˈkaj nȧ zˈnate, da ˈanka ˈćuk ja an ˈtić? ‘Učitelj, ali ne veste, da je tudi čuk ptič?’ v Novi vasi nad Dragonjo (Todo- rović – Koštiál 2014: 38). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. ãnka v Boljunu (Francetić 2015: 22) in ȃnka na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 151). Prevzet je iz istr. ben. anca ‘tudi’ (VG 22); prim. trž. it. in beneč. anca (Doria 26; Boerio 33) ter knj. it. anche (ZING – CD-ROM). Cortelazzo in Zolli pravita, da beseda še nima pojasnjenega izvora (DELI – CD-ROM), Meyer-Lübke pa besedo izvaja iz vulg. lat. besede anque ‘tudi’ (REW 488). šporkiˈńåt Glagola šporkiˈńat ‘umazati’, s pripono -iń-, hr. čak. govori ne poznajo, uporabljajo pa njemu sorodno različico, npr. šporkàti v Funtani (Selman 2006: 190), šporkȁti na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 274). Prevzet je iz istr. ben. sporcar ‘umazati’ (VG 1078); prim. trž. it. in beneč. sporcar (Doria 670; Boerio 693) ter knj. it. sporcare ‘umazati’ (ZING – CD-ROM). Prim. tudi zbežˈńat ‘preluknjati’: U ˈlyj se je tọˈvaja zbežˈńała ‘V lugu se je prt preluknjal’ na Škofijah (Todorović 2017a: 85). Glagol šporkiˈńat je sestavljen iz romanske osnove sporc-, pripone -iń- in domačega nedoločniškega obrazila -at. Beseda izvira iz lat. spŭrcāre (REW 8193) iz pridevnika spŭrcus (REW 8194; DELI – CD-ROM). ˈfešten Pridevnik ˈfešten ‘prazničen’ poznajo tudi v drugih krajih slovenske Istre, npr. ˈfeštna (ž. sp.) v Novi vasi nad Dragonjo, ˈfešten (m. sp.) v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 108). Uporabljajo ga tudi v hrvaški Istri, npr. fešnȉ (ed. m. sp.) v Tinjanu in fȇšna (ed. ž. sp.) v Pićanu (LAIČaGgr 645). Predloga ˈfešta je prevzeta iz istr. ben. festa ‘praznik’ (VG 369); prim. trž. it., beneč. in knj. it. festa ‘praznik’ (Doria 229; Boerio 266; ZING – CD-ROM). Romanski osnovi fest- so slovenski 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 48 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu istrski govorci dodali pridevniško pripono -en (m. sp.) oz. -na (ž. sp.). Beseda iz- haja iz lat. fĕsta ‘praznik’ (REW 3267), ki je mn. od fĕstu(m) (DELI – CD-ROM). Ot ˈkọt pa si ti ˈzåjdla? Poved Ot ˈkot pa si ti ˈzajdla? je kalk po it. Da dove sei spuntata? ‘Od kod pa si se vzela?’ Nekateri slovenski istrski govori za glagol ‘vziti, vzhajati’, knj. it. ‘spun- tare’ (Šlenc – CD-ROM), uporabljajo glagol zajˈdevat oz. zajdˈjavat, npr. zajˈdẹ- va ˈlyna ‘luna vzhaja’ v Krkavčah (Todorović 2015b:58) in ˈluna zəjdˈjaa ‘luna vzhaja’ v Dekanih (Todorović 2017a: 92). Knj. it. glagol spuntare lahko pomeni ‘pokazati se’, prim. spuntare – l’atto dell’apparire, venir fuori ‘prikazati se, priti ven’ (DELI – CD-ROM). šˈtufa Pridevnik štufa ‘naveličana’6 poznajo tudi drugi istrskoslovenski govori, npr. v m. sp. štef v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 125). Uporabljajo ga tudi govorci hr. čak. narečja, npr. štȕf v Boljunu in na Roveriji (Francetić 2015: 277; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 278). Prevzet je iz istr. ben. stufo ‘naveličan’ (VG 1114); prim. trž. it., beneč. in knj. it. stufo ‘naveličan’ (Doria 702; Boerio 729; ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. glagola *extuphāre ‘greti’, ki je prilagoditev gr. ek- týphein ‘prekaditi, zakaditi, očrniti’ iz tỹphos ‘dim, para’ (Vinja 233). ˈnånka Prislov ˈnanka ‘sploh ne, nikakor ne’ je razširjen tudi v drugih govorih slovenske Istre, npr. ˈnanka v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 78), ˈnənka v Dekanih: U Kˈäpr- jə ˈnisən čo ˈane sloˈvenske biˈsiəde, ˈnənka pə dəˈmaće ne, ˈsamə taˈĺanskə ‘V Kopru nisem slišal ene slovenske besede, niti po domače ne, samo italijansko’ (Todorović 2017a: 204). To besedo poznajo tudi hr. čak. govorci, npr. nãnka v Boljunu (Francetić 2015: 144), nanka na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 170). Prevzeta je iz istr. ben. nanca, nanche ‘sploh ne, nikakor ne’ (VG 670); prim. trž. it. nanca (Doria 396) in knj. it. neanche (ZING – CD-ROM). Izraz je zanikana oblika izraza anche iz vulg. lat. *anque ‘tudi’ (prim. etimologijo 3.5) z nĕc ‘niti’ (REW 5868) iz nĕ ‘ne’ (DELI – CD-ROM). ˈọšća Medmet ˈošća ‘vraga!’ poznajo tudi drugi govorci v Istri, npr. hr. čak. ȍštija. Prev- zet je iz istr. ben. ostia ‘oštja, vraga’ (VG 714), prim. trž. it. ostia (Doria 417), vulg. it. izraz ostia ‘oštja, vraga’ (Šlenc – CD-ROM) in knj. it. ostia ‘darovana žrtev, hostija, kletvica’. Zadnji vir besede je učeni lat. izraz hŏstia(m) ‘žrtev, ki so jo darovali bogovom’, od 4. stol. dalje ‘kruh, ki so ga darovali med mašo’, kasneje tudi ‘kletvica’; najverjetneje iz dejanja »priseči na hostijo« (DELI – CD-ROM). 6 Tudi ‘utrujen’. 3.8 3.9 3.10 3.11 49Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 ˈmaj Prislov ˈmaj ‘nikoli’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. maj v Novi vasi nad Dragonjo in Padni (Todorović – Koštiál 2014: 56) in v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 69). Prevzet je iz istr. ben. mai ‘nikoli’ (VG 569); prim. trž. it., beneč. in knj. it. mai (Doria 348; Boerio 385; ZING – CD-ROM). Za etimologijo gl. 3.1. ˈruba Samostalnik ˈruba ‘oblačilo’ (tudi ‘stvar, blago’) je prisoten tudi v drugih sloven- skih istrskih krajih, npr. ˈruba v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 108), ˈrubå v Krkav- čah (Todorović 2015b: 113). Poznajo ga tudi čak. govorci v hrvaški Istri, npr. rȍba ‘oblačilo’ v Boljunu in na Roveriji (Francetić 2015: 235; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 170). Prevzet je iz istr. ben. roba ‘oblačilo, stvar’ (VG 890); prim. beneč. in knj. it. roba (Boerio 579; ZING – CD-ROM). Romanska beseda roba je bila izposojena iz stvn. rauba ‘oblačilo, oklep’ (ESSJ III: 188). šiˈńora Samostalnik šiˈńora ‘gospa’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. šiˈnjo- ra v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 120), in hrvaški istrski govori, npr. šinjora na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 268). Izraz signora ‘gospa’ (VG 1029) je v novejšem času prisoten tudi v istr. ben. govorih, a gre najverjetneje za besedo, prevzeto iz knj. it. signora ‘gospa’ (ZING – CD-ROM), saj istrskobeneški govorci pogosteje uporabljajo izraz siora (VG 1033). Gre za žensko slovnično obliko k šjor iz lat. sĕnior ‘star, gospod’ (REW 7821; DELI – CD-ROM), izvorno primer- nika k sĕnex ‘star’ (REW 7819). maˈrenda Samostalnik maˈrenda ‘malica’ uporabljajo v vseh slovenskih istrskih govorih, npr. məˈrenda v Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 120), maˈrenda v Borštu in na Tinjanu, maˈrendå v Krkavčah (Todorović 2015b: 122), maˈrenda v Dekanih, marˈẹnda na Škofijah (Todorović 2017a: 179). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. marienda v Boljunu (Francetić 2015: 127), marenda na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 80). Prevzet je iz istr. ben. marenda ‘malica’ (VG 592), prim. trž. it. in beneč. marenda (Doria 360; Boerio 398) in knj. it. merenda (ZING – CD-ROM). Izraz izhaja iz lat. mĕrĕnda ‘malica’ (REW 5521). plaˈńer Samostalnik plaˈńer ‘jerbas’ uporabljajo tudi v drugih slovenskih istrskih govorih, npr. plaˈńer v Borštu in Krkavčah (Todorović 2015b: 112), pleˈnjer v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 93), pliˈńer v Dekanih (Todorović 2017a: 164). Beseda pripada avtohtonemu narečju, ki so ga v Istri govorili pred prihodom Benečanov; prim. terg. planer in plenier ‘jerbas’ (VG 804). Nastala je po križanju latinske besede 3.12 3.13 3.14 3.15 3.16 50 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu panarium ‘jerbas’ (REW 6187) s planus (REW 6581) ‘raven’ ali plēnus ‘poln’ (REW 6596), obe indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). korˈnẹt Samostalnik korˈnẹt ‘kruh v obliki rogljička’ poznajo tudi v drugih slovenskih istr- skih krajih, npr. korˈnẹt v Borštu (Todorović 2015b: 120), korˈnet na Škofijah in v Dragonji (Todorović 2017a: 176; Todorović 2015a: 147) ter k(o)rˈnetće7 ‘oblika kruha’ v Sv. Antonu pri Kopru (Jakomin 1995: 57). V hr. čak. govorih npr. kornȅt v Boljunu (Francetić 2015: 101). Prevzet je iz istr. ben. corneto ‘kruh v obliki roga’ (VG 252); prim. beneč. cornèto in knj. it. cornetto ‘rogljiček’ (ZING – CD- -ROM). Izraz je manjšalnica istr. ben. izraza corno ‘rog’ (VG 253) iz lat. cŏrnu ‘rog’ (REW 2240) indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). ˈbiγa Samostalnik ˈbiγa ‘biga’8 poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. ˈbiγa v Novi vasi nad Dragonjo (Todorović – Koštiál 2014: 117), ˈbiγa v Dekanih in na Škofijah (Todorović 2017a: 176). V čakavskem narečju Istre npr. bîga v Boljunu ‘hlebček, podoben žemlji, sestavljen iz dveh delov’ (Francetić 2015: 11) in biga na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 92). Prevzet je iz istr. ben. biga ‘biga’ (VG 91). Izraz izhaja iz bīgam, ki je sinkopirana različica lat. biiŭga(m), kar je v antičnem času označevalo kočijo z dvema kolesoma; prim. knj. it. biga ‘dvokolesni voz z dvovprego’ (Šlenc – CD -ROM). V italijanskih narečjih se je za to besedo razvilo več pomenov, med njimi tudi ‘biga’ (DEI I: 515–516; ESSJ I: 20). kunˈcån kˈrẹx Besedno zvezo kunˈcan kˈrex ‘sladek kruh’ poznajo tudi drugi govori v slovenski Istri, npr. konˈcan kˈrex v Novi vas nad Dragonjo in Padni (Todorović – Koštiál 2014: 117), kunˈcan kˈrəx v Dekanih, konˈcan krəx na Škofijah (Todorović 2017a: 176), kọnˈcan kˈrex v Borštu (Todorović 2015b: 120). Prevzeta je po trž. it. be- sedni zvezi pan conzà ‘začinjen kruh’ (VG 727); prim. istr. ben. glagol consar ‘zabeliti’ (VG 242). Istr. slov. kunˈcan kˈrex je hibridna besedna zveza, sestavljena iz hibridne besede kunˈcan in domačega izraza kˈrex. Pri prevzemu je prišlo do semantičnega premika zabeljen – sladek kruh. Istrskoslovenski govorci so položaj pridevnika (pred samostalnikom) prilagodili skladnji svojega narečja. ˈano ˈmålo Besedna zveza z ˈmalo ‘malo’, npr. na ˈmałọ na Škofijah (Todorović 2017a: 134), ˈano ˈmalo v Borštu (Todorović 2015b: 60), je kalk po istr. ben. besedni zvezi 7 Manjšalnica. 8 Pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov (SSKJ). 3.17 3.18 3.19 3.20 51Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 un poco ‘malo’ (Todorović 2016a: 62); prim. knj. it. un pò ‘malo’ (DELI – CD -ROM). xˈroštola9 Samostalnik xˈroštola ‘krhko ocvrto istrsko pecivo posuto s sladkorjem v prahu’ poznajo vsi istrski govori, v oblikah xˈroštola v Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru, xˈrọštola v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 119), xˈroštọla v Borštu (Todo- rović 2015b: 122). Z vzglasnim g in k ga uporabljajo tudi čakavski govorci v Istri, npr. grȍštula in krȍštula na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 88, 130). Prevzet je iz istr. ben. cròstolo ‘krhko ocvrto pecivo, posuto s sladkorjem’ (VG 271). Izraz izhaja iz stare italijanske besede crùstula ‘pogača’ (Manzini – Rocchi 60) z virom v lat. crŭstŭlum ‘sladki piškoti’ (REW 2347). fˈritola Samostalnik fˈritola ‘miška’ poznajo slovenski in hrvaški istrski govori. V sloven- ski Istri npr. fˈritọla v Borštu, fˈritla v Krkavčah (Todorović 2015b: 122), fˈritla v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 119). V čakavskem narečju npr. frȉtula v Boljunu (Francetić 2015: 57). Prevzet je iz istr. ben. fritola ‘miška’ (VG 406); prim. beneč. fritola (Boerio 288). Izraz beneškega izvora izhaja iz poznolatinske besede frictulae (mn.) (DELI – CD-ROM), izpe- ljane iz participa frictus (Metka Furlan v pismu) glagola frīgĕre ‘cvreti, pražiti’ (REW 3509). ˈbọt Prislov ˈbot poznajo tudi drugi slovenski istrski govori: ˈbuot ‘krat’ na Škofijah, npr. već ˈbuotọ ‘večkrat’ (Todorović 2017a: 84), bot v Padni, npr. ˈpərvi ˈbot ‘prvič’ (Todorović – Koštiál 2014: 41). Bezlaj navaja, da izraz poznata tudi gor. in ben. narečje, in (po Mende 1956) opozarja na furl. un bòt ‘prvič’, kar je bilo sprejeto iz stvn. bot ‘zapoved’ k bieten ‘nuditi’. Bezlaj (po Striedter-Tempsovi) tudi beleži, da je zaradi začetnega slovenskega b možno, da je bil zahodnoslovenski izraz sprejet z romanskim posredovanjem (ESSJ I: 35). ˈlȧmȧntat sȧ Glagol ˈlamentat se ‘pritoževati se’ je razširjen tudi v hr. čak. govorih, npr. lamen- tati se v Funtani (Selman 2006: 44), lamentȁt se v Boljunu (Francetić 2015: 114) in lamentȁt se na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 140). Prevzet je iz istr. ben. lamentar se ‘pritoževati se’ (VG 523), prim. beneč. lamentar se (Boerio 358) in knj. it. lamentarsi ‘pritoževati se’. Beseda izhaja iz lat. glagola lamĕntāre ‘toži- ti’ (REW 4867), izpeljanega iz lamĕntu(m) ‘tožba, pritožba’ (DELI – CD-ROM). 9 Istrskoslovenski govorci imajo v vzglasju fonem x-, ki mu v pogovorni slovenščini na Primor- skem ustreza k-, tj. kroštola. 3.21 3.22 3.23 3.24 52 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu šimȧnˈcin Samostalnik šimenˈcin ‘žebljiček za čevlje’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. šemenˈcin na Škofijah (Todorović 2017a: 169). Izraz poznajo tudi čakavski govori v Istri, npr. šimencȋn na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 267). Izraz je najverjetneje prevzet iz trž. it. semenzina ‘žebljiček’ (Doria 610), saj semenzina v istrobeneščini pomeni le ‘zdrob, testenine za juho’ (VG 999). Bene- čansko narečje s tem izrazom označuje kakršen koli zelo droben predmet (Boerio 643); prim. knj. it. semenza ‘žebljički za čevlje’ (Šlenc – CD-ROM). Beseda iz- haja iz vulg. lat. besede sēmĕntia ‘setev’ (DELI – CD-ROM) iz lat. sēmĕn ‘seme’ (REW 7802), ki ima indoevropski koren sē- ‘sejati’ (DELI – CD-ROM). Ma ki ˈlẹpo Poved Ma ki ˈlẹpo je kalk po knj. it. Ma che bello ‘Oh, kako lepo!’, prim. istr. ben. Che bel che canti ‘Kako lepo poješ’ (VG 84). – Istr. slov. ki je polivalentna beseda, ki ima lahko vlogo (kot v obravnavani povedi) prislova; oziralnega zaimka »ki«, npr. ˈžȧnȧ, ki jȧ dọˈjila v Novi vasi nad Dragonji, ˈuni, ki rediˈta ‘tisti, ki deduje’ v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 89, 99); vzročnega veznika »ker«, npr. da na ˈmuore ˈživt zaˈtu, k nọˈbedn ˈneće mrət ... ‘da ne more živeti, ker noče nihče umreti ...’ (Todorović 2017a: 84); časovnega veznika »ko«, npr. ˈPuole, k je far ˈriẹkọ ... ‘Potem ko je duhovnik rekel ...’ na Škofijah (Todorović 2017a: 83), Ano ˈlietọ, k je błọ veˈlikọ poˈmankańe ... ‘Nekega leta, ko je bilo veliko pomanjka- nje ...’ (Todorović 2017a: 84); primerjalnega veznika »kot«, npr. Väć k je suj, väć se γa buj! ‘Bolj kot ti je blizu, bolj se ga boj’ (Todorović 2017a: 80) idr. ˈjušto Pridevnik ˈjušto ‘pravšnji, točen, pravilen’ (tudi ‘pravičen’) poznajo tudi drugi slo- venski istrski govori, npr. ˈjuštọ v Borštu, ˈjušto v Krkavčah (Todorović 2015b: 126), ˈjušto v Novi vasi nad Dragonjo in Sv. Petru, ˈjyšto v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 123). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. jȕšt ‘točen, pravšnji’ na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 103). Prevzet je iz istr. ben. justo ‘točen, pravšnji’ (VG 519; Todorović 2016b: 105); prim. beneč. in knj. it. giusto (Boe- rio 309; ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. jūstus ‘pravičen’ (REW 4635; DELI – CD-ROM). ˈbọrša Samostalnik ˈbọrša ‘torba, torbica’ poznajo vsi slovenski istrski idiomi, npr. ˈborša v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 17), ˈboršå v Krkavčah, ˈborša v Borštu in na Tinjanu (Todorović 2015b: 117), ̍bọrša v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 113), ̍borša v De- kanih in na Škofijah (Todorović 2017a: 171). Izraz poznajo tudi hr. čak. govori v Istri, npr. bûorša v Funtani (Selman 2006: 21), buorša v Boljunu (Francetić 2015: 20), bȏrša na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 33). Prevzet je iz istr. ben. borsa ‘torba, torbica’ (VG 107); prim. trž. it., beneč. in knj. it. borsa (Doria 87; Boerio 93; 3.25 3.26 3.27 3.28 53Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. brsa (REW 1432) ‘usnje, usnjena torba’ oz. iz ljudske različice bŭrsa(m), ki izvira iz gr. býrsa ‘usnje’ (DELI – CD-ROM). bunˈdåntȧ Samostalnik bunˈdante ‘spodnje hlače’ je razširjen tudi v drugih govorih slovenske Istre, npr. bonˈdante v Borštu, məˈdante na Tinjanu, ˈbọˈdånte v Krkavčah (Todoro- vić 2015b: 114), boˈdante v Dragonji (Todorović 2015a: 141), bonˈdante, boˈdante, buˈdante v Novi vasi nad Dragonjo, bunˈdante v Padni in buˈdante v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 110). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. budânte in budânti na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 41). Prevzet je iz istr. ben. bu- dande, bundande ‘spodnje hlače’ (VG 125; Todorović 2017b: 258); prim. beneč. mudande (Boerio 431) in knj. it. mutande (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. glagola mūtāre ‘menjati’ (REW 5785) oz. iz gerundija mutăndu(m) ‘ki se mora menjati’. Srednjeveški samostalnik mutănda je označeval ‘oblačila za menjavo’ (DELI – CD-ROM). sọ sȧ (u tẹ γurˈkut) ˈxitlȧ u punˈtiĺȧ Besedna zveza sȧ ˈxitȧt u punˈtiĺȧ ‘trmoglaviti, trmariti’ je hibridni kalk po it. mettersi in puntiglio ‘trmoglaviti’ (http://www.treccani.it/vocabolario/puntiglio/). Te dikcije v razpoložljivem hr. čak. in istr. slov. dialektološkem gradivu nismo zasledili. Hr. čak. govori poznajo (v Boljunu) le glagol pūntiljȁt se ‘trmariti’ (Francetić 2015: 220). ˈfẹšta Samostalnik ˈfẹšta ‘praznik’ poznajo v vseh slovenskih istrskih krajih, npr. ˈfešta v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 64), ˈfeštå v Krkavčah, ˈfẹšta na Tinjanu (Todorović 2015b: 69), fˈješta v Dekanih in na Škofijah (Todorović 2017a: 139). Uporabljajo ga tudi v hrvaški Istri, npr. fèšta v Funtani, fešta v Boljunu (Francetić 2015: 52), fȅšta na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 76). Prevzet je iz istr. ben. festa ‘praznik’ (VG 369); prim. trž. it., beneč. in knj. it. festa (Doria 229; Boerio 266; ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. fĕsta (REW 3267), množinske oblike od festu(m) ‘praznik’ (DELI – CD-ROM). ˈtåbot Prislov ˈtabot ‘takrat’ poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih krajih, npr. ˈtabot v Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 37, 55), ̍ tabat na Škofijah (Todorović 2017a: 87). Izraz je sestavljen iz domačega zaimka ta in romanizma bot. Za etimologijo gl. 3.23. žərˈnåda Samostalnik žərˈnada ‘enodnevni zaslužek’ poznajo tudi v drugih slovenskih istrskih vaseh, npr. žorˈnådå v Krkavčah, žərˈnada v Novi vasi nad Dragonjo in 3.29 3.30 3.31 3.32 3.33 54 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu žọrˈnada v Borštu (Giljanović 2011: 278). Poznajo ga tudi čak. govori v hrvaški Istri, npr. žurnȃda ‘zaslužek enega dne, dnina’ v Boljunu in na Roveriji (Francetić 2015: 333; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 344). Izraz je prevzet iz istr. ben. ʒor- nada, ʒurnada ‘dan, enodnevni zaslužek’ (VG 1268, 1273); prim. trž. it. giornada in zornada (Doria 259, 821), beneč. zornada ‘dan, dnina’ in andar a zornada ‘iti po enodnevni zaslužek’ (Boerio 821), knj. it. giornata ‘enodnevni zaslužek, dan’. Izhodišče rom. leksema je tvorjenka *giornata ‘čas enega dneva’ iz lat. prid. (tem- pus) diurnum k lat. diēs ‘dan’ (ESSJ IV: 481). xˈlåče Samostalnik xˈlače ‘nogavice’ (v ed. xˈlača) poznajo tudi drugi slovenski istrski idiomi, npr. xˈlače v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todo- rović – Koštiál 2014: 111), xˈlåčȧ v Krkavčah, xˈlače na Tinjanu (Todorović 2015b: 115), xˈłače v Dekanih, xˈlače na Škofijah (Todorović 2017a: 168). Izraz je starejša romanska izposojenka iz srlat. călcea ‘nogavica’ k calceus ‘čevelj, škorenj’ (REW 1495; DELI – CD ROM). Bezlaj (po Koštiálu) navaja, da je zara- di vzglasnega h- možno, da je bila beseda sprejeta iz stvn. kolzo ‘noga, nogavica’ (ESSJ I: 195). ˈčista ˈlåna Besedna zveza ˈčista ˈlana ‘čista volna’ je hibridna, prevzeta po knj. it. pura lana, pri kateri je it. pridevnik pura nadomeščen z domačim ˈčista. bˈråva Pridevnik bˈrava ‘dobra, sposobna’ pozna večina slovenskih istrskih idiomov, npr. v m. sp. bˈravẹ v Padni, bˈravə v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 124), bˈravẹ v Borštu (Todorović 2015b: 126), bˈravi v Dekanih, bˈrav na Škofijah (Todorović 2017a: 185). Uporabljajo ga tudi hr. čak. govori, npr. brâf in brãvi v Boljunu (Francetić 2015: 15). Prevzet je iz istr. ben. bravo ‘dober, sposoben’ (VG 114; Todorović 2016a: 175); prim. trž. it., beneč. in knj. it. bravo ‘dober, sposo- ben, pošten’ (Doria 90; Boerio 98; ZING – CD-ROM). Beseda najverjetneje izhaja iz latinske besede barbărus ‘divji’ (REW 945) preko govorjene latinske besede *brabu(m) (DELI – CD-ROM). kanˈtọn Samostalnik kanˈton ‘vogal’ poznajo tudi v hr. čak. govorih, npr. kantȗon v Bo- ljunu (Francetić 2015: 86) in kantȗn na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 109). Prevzet je iz istr. ben. canton ‘vogal’ (VG 130); prim. trž. it. in beneč. canton (Doria 124 ; Boerio 130) ter knj. it. canto in cantone ‘vogal’ (ZING – CD-ROM). Izraz je izpeljanka na -on iz canto ‘vogal’, ki izvira prek lat. cănthu(m) iz gr. kanthós ‘kotiček očesa’ keltskega izvora (DELI – CD-ROM). 3.34 3.35 3.36 3.37 55Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 alˈmẹno Prislov alˈmeno ‘vsaj’ poznajo tudi hr. čak. govori, npr. almèno v Funtani (Selman 2006: 15) ter almȇno v Boljunu (Francetić 2015: 2) in na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 22). Prevzet je iz knj. it. almeno ‘vsaj’ (ZING – CD-ROM), ki je sklop iz al meno, ta pa iz lat. mĭnus ‘manj’ (REW 5594) k mĭnor ‘manjši’ (REW 5592), ki ima izvor v indoevropskem korenu *men-, ki je izražal majhnost (DELI – CD-ROM). γọrˈnat Glagola γọrˈnat ‘ukazati, naročiti’z vzglasnim soglasnikom γ- v drugih sloven- skih istrskih krajih (na podlagi razpoložljivega dialektološkega gradiva) ne bele- žimo. Bližnji slovenski in hrvaški istrski govori poznajo glagol ˈordinat, npr. jȧ ˈordna (pret. 3. os. ed; nedoločnik ˈordnat) v Novi vasi nad Dragonjo (Todoro- vić – Koštiál 2014: 37), ordinȁt v Boljunu (Francetić 2015: 165) in ordinȁti na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 186). Prevzet je iz istr. ben. predloge ordinar ‘ukazati, naročiti’ (VG 707); prim. knj. it. ordinare ‘ukazati, naroči- ti’ (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. glagola ōrdĭnāre ‘ukazati’ (REW 6090) iz lat. ōrdine(m) ‘ukaz’ (DELI – CD-ROM). ˈfȧču Samostalnik ˈfačo ‘ruta’ je razširjen v vseh slovenskih istrskih govorih, npr. feˈčou v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 34), ˈfȧčo v Novi vasi, ˈfȧču v Padni, ˈfäčo v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 112), ˈfȧčọ v Borštu, ˈfȧčo v Krkavčah, ˈfečo na Tinjanu (Todorović 2015b: 116), fiˈčo v Dekanih, fẹˈčo na Škofijah (Todorović 2017a: 170). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. fačȗol v Boljunu (Francetić 2015: 50), facȍ in facȏl na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 75). Izraz izhaja iz istr. ben., ki za ta pojem pozna več variant, npr. faciol, fazzuol, fazzol, fazolo (VG 350, 364) ‘ruta’; prim. beneč. faciòl, fazzòl in arh. fazzuol ‘ruta’ (Boerio 258, 264), trž. it. fazuol in faziol ‘robec, ruta’ (Doria 227) in knj. it. fazzoletto (ZING – CD-ROM). Prim. staro italijansko besedo fazzuolo ‘brisača’, ki izhaja iz vulg. lat. besede *fa- ciŏlu(m) (DELI – CD-ROM), izpeljane iz lat. făcies ‘obraz’ (REW 3130). kuˈlur kaˈfe Besedno zvezo koˈlor kaˈfe ‘rjava barva’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govo- ri, npr. kuˈlor kəˈfe v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 82), in čak. govori, npr. kolorkafȅ na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 119). Izraz je kalk po istr. ben. besedni zvezi color cafè ‘rjava barva’ (VG 140; Todorović 2016a: 122), prim. trž. it. color cafè (Doria 107). ˈlitro Samostalnik ˈlitro ‘liter’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. ˈlitro v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 131), ˈlitro v Krkavčah (Todorović 2015b: 111), ˈlitro v Dragonji (Todorović 2015a. 159). Izraz je prevzet iz istr. ben. 3.38 3.39 3.40 3.41 3.42 56 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu litro (Todorović 2016a: 182); prim. trž. it. in knj. it. litro ‘liter’ (VG 547; ZING – CD-ROM), ki izhaja iz fr. litre ‘liter’ (DELI – CD-ROM). Srlat. litra ‘utež, mera’ izvira iz gr. lítra ‘merilna enota’ (ESSJ II: 145; DELI – CD-ROM). pȧtˈroĺo Samostalnik petˈroĺo ‘petrolej, nafta’ uporabljajo tudi v drugih slovenskih istrskih kra- jih, npr. pȧtˈroĺo v Novi vasi in Svetem Petru, pətˈroĺa v Padni (Todorović – Koštiál 2014: 108), patˈroĺo v Borštu (Todorović 2015b: 112), pitˈroĺo v Dekanih in petˈrolọ na Škofijah (Todorović 2017a: 165). Uporabljajo ga tudi v hr. čak. narečju, npr. pe- trȍlje v Boljunu (Francetić 2015: 178) in petrȏlijo na Roveriji (Kalčić – Filipi – Mi- lovan 2014: 197). Prevzet je iz istr. ben. petˈroĺo ‘petrolej, nafta’ (Todorović 2017a: 165; Todorović 2015a: 139; IbLA 622); prim. trž. it. petroio in petrolio ‘petrolej’ (Doria 457) in knj. it. petrolio (Šlenc – CD-ROM). Beseda izhaja iz francoske besede pétrole, ki izvira iz srednjeveške latinske besede petroleu(m) (DELI – CD-ROM), ta pa je zložena iz besede pĕtra ‘kamen’ (REW 6445) in ŏleum ‘olje’ (REW 6054). zˈmåńkat Glagol zˈmańkat ‘zmanjkati’ poznajo tudi druga slovenska narečja in knjižna sloven- ščina, prim. zmanjkati. V slovenski Istri npr. zˈmańka (3. os. ed.) v Novi vasi nad Dra- gonjo in Padni (Todorović – Koštiál 2014: 54), zmənˈkavajə (3. os. mn.) v Dekanih (Todorović 2017a: 47). Izraz je prevzet iz istr. ben. mancare ‘manjkati’ (VG 579); prim. trž. it. mancar (Doria 353) in knj. it. mancare ‘manjkati’ (ZING – CD ROM). Bezlaj (ESSJ II: 167), opirajoč se na Skoka, navaja, da gre za staro izposojenko iz vulg. lat. Beseda izvira iz lat. prid. mancus ‘pohabljen, slab, nepopoln’ (REW 5285). ˈšold(o) Samostalnik ̍ šold(o) ‘denar’, ki je pogosteje uporabljan v množinski obliki, tj. ̍ šol- di ‘denar’, poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. ̍ šoldẹ (mn.) v Novi vasi nad Dragonjo in Padni, ˈšoldə (mn.) v Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 68), ˈšoldẹ (mn.) v Krkavčah in na Tinjanu, ˈšolde (mn.) v Krkavčah (Todorović 2015b: 75), ˈšold (mn.) v Dekanih, ˈšold (mn.) na Škofijah (Todorović 2017a: 118). Poznajo ga tudi hr. čak. govori, npr. šȏldi (mn.) na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 273). Prevzet je iz istr. ben. soldo ‘denar’ (VG 1049); prim. beneč., trž. it. in knj. it. soldo (Boerio 671; Doria 648; ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. soldus ‘zlatnik’ (REW 8069) iz lat. (nummus) solidus ‘zlatnik’ k prid. sŏlidus ‘masiven, trden, čvrst’ (ESSJ III: 287; DELI – CD-ROM). si ćaˈpåna ọt štˈriγ Poved si ćaˈpåna ọt štˈriγ ‘uročena si’ je kalk po istr. ben. ciapà de le strige10 ‘za- čaran, uročen biti’ (VG 1107), npr. la że ċaˈpada ˈdej ṡtˈriγi (3. os. ed.) v Sečovljah 10 Dobesedno ‘ujet od čarovnic’. 3.43 3.44 3.45 3.46 57Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 (Todorović 2015a: 95). Poved je tvorjena z dvema romanskima besedama (ena je hibridna) in z dvema domačima elementoma. ˈeko Prislov ˈeko ‘na, izvoli’ uporabljajo tudi v drugih krajih slovenske Istre, npr. eko ‘glej’ v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 33). Uporabljajo ga tudi hr. čak. govorci, npr. èko v Funtani (Selman 2006: 28), ȅko v Boljunu (Francetić 2015: 38). Prevzet je iz istr. ben. eco ‘na, izvoli’ (VG 337); prim. trž. it. eco (Doria 217) in knj. it. ecco ‘glej, na’ (ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz latinske besede ĕccum (REW 2824) ‘glej’ in je indoevropskega izvora (DELI – CD-ROM). ˈben Prislov ˈben ‘dobro’, ki se uporablja kot ojačevalec pomena, je prisoten v vseh slovenskih istrskih krajih, npr.: ˈBen, kọr ćˈjeste ... ‘Dobro, kakor želite’in: ˈBen, ˈbuomo ˈvidl ka bọ ˈpəršłọ ən ‘Dobro, videli bomo, kaj bo nastalo’ na Škofijah (Todorović 2017a: 85 86). Poznajo ga tudi hr. čak. govorci, npr. bênj v Boljunu (Francetić 2015: 10) in bȅn na Roveriji (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 197). Prevzet je iz istr. ben. ben ‘dobro’ (VG 84); prim. beneč. in trž. it. ben (Boe- rio 759; Doria 67) ter knj. it. bene (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. prislova bĕne ‘dobro’ (REW 1028), ki izvira iz lat. bŏnus ‘dober’ (REW 1208; DELI – CD-ROM). ˈala Medmet ˈala ‘dajmo, le, no’ poznajo tudi drugi slovenski istrski govori, npr. ˈalo ‘dajmo’ v Sv. Antonu (Jakomin 1995: 11). Uporabljajo ga tudi hr. čak. idiomi, npr. àle v Funtani (Selman 2006: 15), ȁla v Boljunu (Francetić 2015: 2). Prevzet je iz istr. ben. àla, àle ‘dajmo, le, no’ (VG 129). Izraz izhaja iz francoskega allez ‘dajmo, le, no’ (Manzini – Rocchi 2), izvorno velelnika za 2. os. mn. glagola aller ‘iti’ (Metka Furlan v pismu). sklep V narečnem besedilu smo prepoznali 49 romanizmov. Največ besed, besednih zvez in kalkov je prevzetih iz istrskobeneškega narečja. Ti so velikokrat enaki tržaškoitalijanskim oblikam, zato je pogosto težko določiti natančen vir prevze- ma iz enega ali drugega narečja. Pri določanju vira prevzemanja je relevantna predvsem bližina oziroma interakcija govorov v stiku. Šavrinki sta uporabili pet knjižnih italijanskih izrazov, ki so v šavrinske kraje z drugimi prišli v novejšem času – najverjetneje prek množičnih občil –, in štiri starejše romanske izposojenke iz predbeneškega obdobja. 3.47 3.48 3.49 4 58 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu okRajšave arh. arhaično, starinsko ben. beneško beneč. benečansko ed. ednina fr. francosko gl. glej gor. goriško hr. čak. hrvaško čakavsko istr. ben. istrskobeneško istr. slov. istrskoslovensko knj. it. knjižno italijansko lat. latinsko m. sp. moški spol mn. množina os. oseba pog. it. pogovorno italijansko pret. preteklik prid. pridevnik prim. primerjaj rom. romansko srlat. srednjelatinsko stvn. starovisokonemško terg. tergestinsko trž. it. tržaškoitalijansko vulg. lat. vulgarnolatinsko vulg. it. vulgarnoitalijansko ž. sp. ženski spol viRi in liteRatuRa Giljanović 2011= Suzana Giljanović, Leksikološko-etimološka analiza izbranih romanizmov v šavrin- skih govorih: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [S. Giljanović], 2011. – Razmnoženo. IbLA = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Istrobeneški lingvistični atlas, Zagreb: Dominović, 2012. LAIČaGgr = Goran Filipi – Barbara Buršić Giudici, Lingvistički atlas istarskih čakavskih govora (gradivo). Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikoslovne razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – ZRC SAZU, 86–92, 386–389, 403–404. Mende 1956 = Manfred Mende, Romanische Lehnwörter im Slowenischen, Inaugural-Dissertation, Philosophische Fakultät der Freien Universität Berlin, 1956. – Tipkopis. Pucer 2005 = Ivana Milka Pucer, Koštabona in Puče, Puče: samozaložba, 2005. SLA 2016 = Slovenski lingvistični atlas 2.1, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. Todorović – Koštiál 2014 = Suzana Todorović – Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega podeželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. Todorović 2015a = Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: Libris, 2015. Todorović 2015b = Suzana Todorović, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. Todorović 2016a = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. 59Jezikoslovni zapiski 23  2017  1 Todorović 2016b = Suzana Todorović, Izrazi za medčloveške odnose, občutke in človekove lastno- sti v narečnih idiomih slovenske Istre, Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 2, 93–108. Todorović 2017a = Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije, Koper: Libris, 2017. Todorović 2017b = Suzana Todorović, Kako je ćakulala Šavrinka?, v: Šavrinka, ur. Ingrid Cele- stina – Suzana Todorović, Koper: Libris, 2017, 241–261. slovaRji Boerio = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giunti editore, 1856. DEI I = Battisti Carlo – Alessio Giovanni, Dizionario etimologico italiano, Firenze: Berbera, 1975. DELI – CD‑ROM = Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana: CD-ROM, Bologna: Zanichelli, 1999. ESSJ I = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–J, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1977. ESSJ II = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K–O, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1982. ESSJ III = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P–S, dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1995. ESSJ IV = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, ur. Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Francetić 2015 = Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora, ur. Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, 2015. Doria= Mario Doria – Claudio Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridi- ano, 1987. Jakomin 1995 = Dušan Jakomin, Narečni slovar Svetega Antona pri Kopru, Trst: Škedenjski etno- grafski muzej, 1995. Kalčić – Filipi – Milovan 2014 = Slavko Kalčić – Goran Filipi – Valter Milovan, Rječnik roverskih i okolnih govora, Pazin – Zagreb – Pula: Matica hrvatska Pazin – Naklada Dominović, 2014. Lusa – Bonifacio 2012 = Ondina Lusa – Marino Bonifacio, Le perle del nostro dialetto (ponatis), Piran: Comunità degli Italiani »Giuseppe Tartini«, 2012. Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. REW = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 2009. Selman 2006 = Alexander Selman, Mali funtanjanski rječnik, Funtana: samozaložba, 2006. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu: spletna izdaja, Ljubljana: ZRC SAZU, Založ- ba ZRC, 2000 〈http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html〉. Šlenc – CD‑ROM = Sergij Šlenc, Veliki italijansko-slovenski slovar (CD-ROM), Ljubljana: DZS, 2006. VG = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella Venezia Giulia, in Istria, in Dalmazia, a Grado e nel Monfalconese, Trieste: Lint, 1999. Vinja = Vojmir Vinja, Jadranske etimologije: jadranske dopune Skokovu etimologijskom rječniku 2: I–Pa, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Školska knjiga, 2003. ZING – CD‑ROM = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana (CD-ROM), Bologna: Zanichelli, 1998. splet Statistični urad RS 〈http://pxweb.stat.si/pxweb/database/dem_soc/dem_soc.asp〉 (dostop 23. 12. 2016). Treccani 〈http://www.treccani.it/vocabolario/puntiglio/〉 (dostop 20. 4. 2017). 60 Suzana Todorović  Romanski jezikovni elementi v šavRinskem besedilu summaRy Romance Linguistic Elements in a Šavrini Hills Dialect Text This article examines Romance borrowings in a Šavrini Hills dialect text, “Šavrinka drži tri kantone od hiše, četrtega pa osel” (A Šavrini Woman Supports Three Corners of a House, and a Donkey Supports the Fourth), that Viktorija Pucer Štromar wrote in her native dialect. The text was transcribed using the Slovenian phonetic transcription system and translated into standard Slovenian. Native Slovenian words are mixed with over forty Romance borrowings in the text. The greatest number of lexemes, lexical phrases, and calques are borrowed from the Istrian-Venetian dialect. These are often identical to Trieste Italian di- alect forms, and so it is often difficult to determine the exact source of the borrowing from one dialect or another. In defining the source of the borrowing, especially the proximity or interaction of speakers in contact is relevant. The two women from the Šavrini Hills in this text also use five standard Italian expressions that entered the region along with others in modern times—probably through mass media—and four older Romance word borrowed during the pre-Venetian period.