A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03/2 Vučja vas-Beltinci Popava pri Lipovcih 1 Irena Šavel, Špela Karo Popava pri Lipovcih 1 Samo Sankovič, Boris Kavur, Bojan Djuric, Zdravka Hincak Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 30 Popava pii Lipovcih 1 Uredniški odboi Bojan Djuric, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoiici Irena Šavel Liškova 61, Černelavci, SI-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Špela Karo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska 40, SI-1000 Ljubljana spela.karo@cpa-rs.si Sodelavci Boris Kavur Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs.upr.si Samo Sankovič Pokrajinski muzej Murska Sobota Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota samo.sankovic@guest.arnes.si Bojan Djuric Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Zdravka Hincak Odsjek za arheologijo, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Ivana Lučiča 3, HR-10000 Zagreb zdhincak@inet.hr CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Lipovci) ŠAVEL, Irena Popava pri Lipovcih 1 / [avtorici] Irena Šavel, Špela Karo ; [sodelavci] Samo Sankovič ... [et al.] ; [fotografije Samo Tanacek, Branko Kerman, fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Aleš Ogorelec ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič ... et al.]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2012. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 30) Dostopno tudi na: http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6902-05-2 ISBN 978-961-6902-06-9 (pdf) 1. Karo, Špela, 1971- Recenzenti akad. prof. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana dr. Timotej Knific Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana dr. Tina Žerjal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Lektoija Martina Rotar: slovenščina Mark Valentine: angleščina Tehnična piipiava publikacije Maja Jerala, Nives Spudic Fotogiafije Samo Tanacek, Branko Kerman Načit najdišča Dejan Rijavec Geodetske izmeie Geoking Geodetske in turistične storitve, d.o.o. Gradišče 1c, SI-9251 Tišina Risbe piedmetov Marko Bertalanič, Živa Drvarič, Katja Sukič, Ida Murgelj, Dragica Knific Lunder, Boris Kavur, Jožica Hrustel Fotogiafije piedmetov Tomislav Vrečič, Aleš Ogorelec Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, oktobei 2012 Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Slovenije so biezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d. 263878400 Kazalo Uvod Irena Šavel 5 Geografski in arheološki oris najdišča Irena Savel 6 Rezultati površinskega pregleda Bojan Djuric 9 Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Samo Sankovič 13 Bakrena doba Irena Šavel 23 Naselbinske ostaline 23 Najdbe 30 Sklep 40 Kamnita orodja Boris Kavur 43 Pozna bronasta doba Irena Šavel 48 Naselbinske ostaline 48 Najdbe 49 Sklep 50 Rimsko obdobje Irena Šavel 51 Najdbe 51 Sklep 52 Katalog stratigrafskih enot Samo Sankovič, Irena Šavel 68 Bakrena doba 69 Bronasta doba 95 Rimska doba 96 Zgodnjesrednjeveško obdobje 96 Novi vek 110 Neopredeljene strukture 117 Katalog gradiva 130 Izkopavanja 130 Gradivo s površinskega pregleda 440 Analize 458 Zooarheološke analize kostnih ostankov Zdravka Hincak 458 Radiocarbon 14C dating 460 Sklep Irena Šavel, Špela Karo 463 Literatura 465 Indeks stratigrafskih enot 469 Dodatek 1 472 Zgodnjesrednjeveško obdobje Špela Karo 53 Arheološke plasti in strukture 53 Najdbe iz zgodnjesrednjeveškega obdobja 59 Sklep 66 Uvod Irena Šavel Arheološko najdišče Popava pri Lipovcih 1 na trasi avtocestnega odseka MP 03/2 Vučja vas-Beltinci, je bilo zaznano pri ekstenzivnem arheološkem pregledu leta 1998 pod vodstvom B. Djurica (Dju rič 1998; 1999a). Najdišče leži v neposredni bližini najdišča Popava 2, loči ju samo izsušena struga nekdanjega potoka. Najdišči sta bili raziskovani ločeno, ker sta ležali na dveh različnih AC odsekih. Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 776/98). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil leta 1999 opravljen arheološki intenzivni površinski pregled in bili izkopani testni jarki za ugotavljanje stra-tifikacije (Djurič 1999b). Oba postopka sta potrdila prisotnost arheoloških ostalin na parcelah št. 165, 266/1, 267/1-2, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274/1, 275/1, 276/1, 3-4, 277/1, 3, 279, 280, 281, 282/1, 283/1, 284/1, 285/1, 286/2, k.o. Lipovci, pri čemer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu, kasneje realizirano s pogodbo DARS 561/06. Zavarovalna arheološka izkopavanja je prevzel Pokrajinski muzej Murska Sobota. Delovno skupino pod vodstvom Irene Šavel so sestavljali arheologi Samo Sankovič, Mojca Jereb, Dašenka Cipot in Nikola Erlich, 10 tehnikov in 44 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVKDS OE Maribor). Dela so trajala od 4. maja do 15. julija 2006. Strokovno in tehnično podporo izkopavanjem so nudili Tomaž Verbič za geološko spremljavo izkopavanja, Leibniz-Labor fur Al-tersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al brechts-Universitat Kiel, Nemčija, za radiokarbonske analize oglja (Pieter M. Grootes, Marie-Josee Nadeau), Zdravka Hincak za zooarheo-loške in antropološke analize kostnih ostankov, Boris Kavur za analizo kamnitih artefaktov in Alenka Miškec za določitev rimskega novca. Predmete je fotografiral Tomislav Vrečič, fotografsko in terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Dejan Ri-javec, risbe najdb so izdelali Marko Bertalanič, Živa Drvarič, Ida Murgelj, Katja Sukič, Dragica Knific Lunder in Boris Kavur. Arheološko gradivo je konserviral Milan Zver, restavriral Nikola Erlich. Zavarovalna izkopavanja so pokazala, da so se pod ornico in pa-leoornico pojavile različne geološke osnove, nastale v času pred prvo poselitvijo prostora. Njihova strukturiranost je dokaj pestra. Med zanimivejše geološke formacije sodijo izsušena struga potoka in krožne strukture poligonalnih tal. Arheološke strukture so bile praviloma vkopane v geološke plasti. So različnih oblik in velikosti, ločimo jih tudi po časovnih obdobjih. Odkrili smo vkopane objekte, ognjišča, peč, zbiralnik za vodo, večje in manjše jame iz bakrene dobe, kulture žarnih grobišč, rimskega obdobja in iz zgodnjega srednjega veka. Na najdišču je bilo raziskanih 15.000 kvadratnih metrov površine. Poselitev tega predela, kakor so pokazala zavarovalna izkopavanja, se širi tudi izven načrtovane trase (proti severu in jugu). Geografski in arheološki oris najdišča Irena Šavel Najdišče Popava 1 leži v ravninskem predelu Dolinskega, zahodno od vasi Lipovci in 2 km severno od glavne ceste Rakičan-Beltin-ci, med potokoma Ledavo na severu in Doblom na jugu (sl. 1-5). Najdišče seka izsušena nekdanja struga potoka na dva dela, na najdišči Popava 1 in Popava 2, med obema najdiščema je razdalja okrog 30 m. Pred posegom so bile na najdišču njivske površine, ki so pripadale različnim lastnikom. Površina najdišča pripada zgodnjepleistocenski murski terasi, ki je nastala v obdobju zadnje deglaciacije v Alpah (ca. 18.000-12.000 let pr. n. š.). Sestavljata jo izključno nekarbonatni prod in podrejeno pesek, njun izvor je v porečju Mure, ki sega v Vzhodne Alpe. Prodniki tako pripadajo gnajsu, amfibolitu, žilnemu kremenu, granitu ter podrejeno filitu in pegmatitu. Po nasutju zgodnjepleistocenske- 2 Položaj najdišča, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. ga zasipa je Mura, ki je imela tedaj prepletajoč rečni tok, s svojim koritom širši del tega ozemlja zapustila. Nanj se je vračala le ob poplavah in odlagala drobnozrnate usedline (droben pesek, melj in glino). Obširni prostor poplavne ravnine so zavzeli manjši vodotoki, med njimi sta tudi Dobel in Ledava, ki imajo svoje izvirno področje na Goričkem. V preteklosti pred regulacijo Mure so bili ti vodotoki pomembni zato, ker so odvajali visoko podtalnico in s tem omogočali kmetijsko izrabo tal. Danes je podtalnica toliko nižja, da omenjeni potoki nimajo več te funkcije (Verbič 2006a). Naselje Lipovci z okolico je del Dolinskega, obširne murske ravnice, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko na severu, na zahodu se stika z Ravenskim, na vzhodu pa z Lendavskimi goricami. Dolinsko je pretežno aluvialna ravan, ki jo prekinjajo komaj zaznavni ostanki pleistocenske površine. Mura, ki je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in peskom iz alpskega po-virja zasula Mursko ravan, se je na prehodu iz pleistocena v holo-cen sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu (Perko 1998, 564, 566). Tako imamo vzdolž Mure širok pas holocenskih naplavin, ki se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v široko ravnino. Ta široka dolina je vrezana nekaj metrov globoko v obsežno fluvioglacialno prodno nasutino Mure iz obdobja wurmske poledenitve, ko je Mura izpod čela murskega ledenika v okolici Judenburga nanosila debele nanose silikatnega proda. Na prekmurski strani je ta nanos prekrit z ilovnato me-ljastimi holocenskimi naplavinami Mure in njenih pritokov z Go-ričkega, mestoma pa tudi s puhlico (Natek 1991, 9). 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC Vučja vas-Beltinci MP 03/2, M 1:20 000; podlaga TTN5, listi K282200, K283200; ©GURS. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. Na nastanek prsti na Murski ravnini je odločilno vplivala prav reka Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa proti jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva do 5 km širok pas ob Muri, prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago. Na peščenih in prodnatih nanosih Mure je razvita rjava prst, ki pokriva od poplav odmaknjeni del Ravenskega in Dolinskega in je najprimernejša za poljedelstvo (Perko 1998, 568-569). Površino najdišča je pokrivala ornica (SE 1), ki ji je sledila paleo-ornica (SE 2), pod njo je bila mivkasta osnova (SE 3), rahlo valovita površina, ki je posledica longitudinalnih peščenoprodna-tih sipin, ki jih je nasula reka Mura med zadnjo deglaciacijo, ko je imela prepletajoč rečni tok. Dno longitudinalne sipine označuje temna obarvanost sedimenta z debelino ca. 0,60 m, označena kot SE 15. Obarvanost je sekundarna in je nastala zaradi infil-tracije humoznih snovi s površine (redukcijske razmere) v globlje horizonte. Na vrhovih sipin so bile namreč venomer oksidacij-ske razmere, tam je tudi talni profil enostaven: ornica kot obdelovalna tla, pod njo pa takoj pesek, ki je močno oksidiran. Med obema horizontoma je tako imenovana paleoornica oziroma prehoden horizont (inicialni horizont). V sredini raziskane površine na usločenih delih ornici in paleoornici sledi s humoznimi snovmi sekundarno obarvan horizont, ki je povezan z infiltracijo pigmenta - humozne snovi iz ornice. To je neravna žagasta površina in je nastala kasneje. Sledi marmoriran peščen mulj kot poplavni sediment, ki nad peščenim prodom tvori sipino. Mar-moracija je posledica vertikalnega pretakanja vode. Na stiku med prodom in peščenim muljem ponekod zelo neenakomerno debela plast mulja prehaja v glino. Tam kjer je izrazito viden rob sipine, se voda ni zadrževala toliko časa kakor na dnu sipine, redukcijske razmere so bile le izjemoma, organske snovi so razpadle in zato ni infiltracij humoznih snovi. Najdišče Popava 1 se na vzhodu konča na robu terase, pod njo je nekoč nedvomno tekel vodotok, ki ga danes zaradi antropogeno spremenjenih hidroloških razmer (predvsem znižanje podtalnice) ni več. Suha struga nekdanjega vodotoka tako danes loči najdišče na dva dela (Ver-bič 2006a). Za potrebe geološkega opisa smo izkopali dve sondi (preseka 2 in 3) na severnem robu najdišča (sl. 15). Prva sonda (presek 1) je bila izkopana na zahodnem delu severnega roba najdišča. Prerez sonde 2 na robu nekdanje longitudinalne sipine je pokazal, da je podlaga peščen prod, ki mu sledi glinasti mulj, nad njim je manj izrazito marmoriran peščeni mulj, temu sledita dva obdelovalna horizonta. Sonda 3 je bila izkopana na vzhodnem delu severnega roba najdišča. Prerez na longitudinalni sipini je pokazal, da je podlaga peščen prod, nad katerim je bil glinast mulj in marmoriran peščeni mulj, ki tvori sipino. Peščeni mulj je poplavni sediment. Marmoracija (vertikalna progavost) je posledica 4 Pogled na najdišče pred izkopavanjem proti vzhodu. vertikalnega pretakanja vode skozi sediment: v deževnem obdobju pretakanje vode navzdol, v sušnem dvigovanje vode zaradi kapilarnega tlaka (izhlapevanje). Na stiku med prodom in peščenim muljem je ponekod zelo neenakomerno debela plast mulja brez peska, ki prehaja v glino. Marmoracija je močno odvisna od strukture (zrnatosti sedimenta). Na dnu longitudinalnih sipin se je kot poplavni sediment odlagal peščen mulj, zato je marmoracija vezana predvsem na ta območja. Sedimentne teks-ture v peščenem mulju niso ohranjene. Zabrisala jih je predvsem marmoracija. Poleg te pedogene spremembe je na usločenih delih longitudinalnih sipin vidna tudi sekundarna obarvanost tal s humoznimi snovmi (SE 15). Ta je povezana z infiltracijo (iluviaci-jo) pigmenta (humozne snovi) iz A horizonta navzdol. Meje tako obarvane plasti le težko potegnemo po profilu: gre za zelo neravno (vijugasto ali celo žagasto površino). Iz povedanega torej sledi, da obarvanost te plasti ni povezana s samim njenim nastankom, ampak je kasnejša (Verbič 2006a). Predel Lipovec je bil poseljen v različnih arheoloških obdobjih. Najstarejše so posamične in naključne najdbe kamnitega orodja, ki so bile odkrite v bližini naselja Lipovec in na poljih južno od najdišča Popava 2 (hranijo jih v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4, 12570, 12571, in v zasebni zbirki), pri Gančanih (v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 2 in 87, in v zasebni zbirki), pri Bratoncih (hrani Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. A51) ter pri Lipi (v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 90, in v zasebni zbirki). Severno od Gančanov so bili na površini njiv z imenom Gosposko poleg kamnitih sekir najdeni tudi odlomki prazgodovinskih posod (hranijo jih v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4433). Območje je bilo verjetno poseljeno v bakreni dobi. Na njivah jugovzhodno od vasi Gančani je bila na poljih z imenom Prapornica ugotovljena poselitev iz bronaste dobe. Na površini je bilo pobranih več odlomkov keramičnih posod, odlomki hišnega ožganega ometa in kamnito orodje, ki sodijo v čas srednje bronaste dobe (najdbe hranijo v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4550-4554). Iz rimskega obdobja so znana gomilna grobišča v Lipovcih, Bratoncih in Gančanih. Severozahodno od Bratonec je tik ob potoku Dobel vzpetina z imenom Bereg, kjer je bila pri sondiranju Pokrajinskega muzeja Murska Sobota odkrita rimskodobna plast z najdbami, ki jih hrani muzej (inv. št. 4430). Jugozahodno od ceste Bratonci-Rakičan in severovzhodno od potoka Dobel je manjša vzpetinica z imenom V selaj, kjer so bili na površini pri terenskem pregledu leta 1987 pobrani odlomki rimskodobnih keramičnih posod, ki jih hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota (inv. št. 4431). Pri Lipovcih so na njivah opazni sledovi ceste, ki ji domačini pravijo Stara cesta. Med vaščani je znana kot cesta, ki je vodila tod mimo iz Rakičana v Turnišče. Stara, po ljudskem izročilu rimska cesta, je zelo dobro ohranjena na travnikih, gozdičkih in poljih vzhodno od Gančanov (Šavel 1991a, 35-38). 5 Pogled na najdišče iz zraka. Rezultati površinskega pregleda Bojan Djurič Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ekstenzivnem arheološkem pregledu v času med majem in oktobrom leta 1998 (Djurič 1998; 1999a; pogodba DARS 21628/94), v okviru projekta varovanja arheološke dediščine pri izgradnji avtocest med oktobrom 1998 in aprilom 1999 (pogodba DARS 6 Območje intenzivnega pregleda na vojaškem zemljevidu iz leta 1763, M 1:30 000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferenciran. aUkvt fan x^k tu 1 X 'Sk1!.1, ' T v \ ^vf '..i,'- ■ j ftrikowrej 776/98) opravila ekipa pod vodstvom B. Djuriča, B. Kermana in I. Šavel (Djurič 1999b). Opravljen je bil v mreži 5 x 5 m na parcelah št. 265, 266/1-2, 267/1-2, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 274/1, 275/1, 276/1,3-4, 277/1, 278/1,3, 279, 280, 281, 282/1, 283/1, 284/1, 285/1, 286/2 k. o. Lipovci (sl. 6, 7, 9-14). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma že zasajene s poljskimi kulturami, tako da vidljivost ni bila najboljša in je na lesvici od 1 do 5 dosegala stopnjo med 2,5 in 3 (glej Dodatek 1). Na pregledani površini je bilo pobranih 4340 artefaktov in 13 kosti (glej Dodatek 1; sl. 6, 7, 9-14). Med artefakti prevladujejo fragmenti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 3493 kosov oz. 80,48 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glazi-ranih skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 597 kosov oz. 13,75 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v večem številu predvsem kosi plastike (107 kosov oz. 2,46 %), kosi železa (63 kosov oz. 1,45 %) in kosi stekla (54 kosov oz. 1,24 %). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov gume (10), aluminija (5) in deli pečnic (11), kar vse kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 4,65 % modernih ne keramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike (3493 kosov) je bilo odkritih 236 kosov (6,76 %) prazgodovinske in 185 (5,3 %) kosov antične keramike. Odkritih je bilo tudi 54 kosov ožgane gline in 11 kosov lahke žlindre. Določitev keramike sta opravila I. Šavel in B. Djurič. Površina najdišča je bila pod vodstvom B. Mušiča geoelektrično kartirana (Mušič/Berič 1999). Na pregledanem območju so bili izkopani trije (3) testni jarki (TJ) velikosti 1 x 1 m (glej sl. 14). 7 Območje intenzivnega pregleda na trasi AC odsek Vučja vas-Beltinci MP 03/2 na digitalnem ortofoto posnetku, M 1:30 000; podlaga DOF5, listi K282162C, K282262C, K283162C in K283262C; ©GURS. 8 Diagram površinskih najdb keramike v %. prazgodovinska keramika (6,76 %) I antična keramika (5,30 %) novodobna in moderna keramika (87,94 %) Distribucija prazgodovinskih ter antičnih (rimskodobnih) artefaktov ter njihova količina (sl. 8) sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega najdišča. Površine na območju, kjer se razprostira najdišče, so bile v preteklosti v celoti kmetijske površine - njive, ciklično zasajene z različnimi poljskimi kulturami. Višje ležeči del najdišča je bila zato z oranjem močno poškodovan, nižje ležeči pa zakopan pod koluvialnimi nanosi in bolje ohranjen. 11 Razprostranjenost novoveške keramike; M 1:2000. Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Samo Sankovič Pred arheološkim posegom so bile na najdišču Popava 1 izključno njivske površine s posevki koruze, pšenice, repe in krompirja. Meje območja raziskav so bile na vzhodni in zahodni strani določene na podlagi intenzivnega površinskega pregleda, na južni in severni strani pa z mejo gradbenega posega. Najdišče v velikosti 15.000 m2 smo zaradi lažjega dela in načrtovanja poteka izkopavanj razdelili na sektorje (I —VI) in kvadrante (od številke 1-164, 183-185; 1a-6a) v velikosti 10 * 10 m (sl. 15). Metodologija terenskega dela je bila prilagojena arheološkim izkopavanjem večjih površin, kakršna je bila uporabljena že ob obsežnih arheoloških izkopavanjih v okolici Murske Sobote (trasa AC Vučja vas-Beltinci) in je temeljila na kombinaciji strojnega odstranjevanja ornice in deloma paleoornice, ki mu je sledil ročni stratigrafski izkop arheoloških ostalin in plasti. Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti in struktur oziroma objektov je potekalo v skladu z uveljavljenimi metodami arheološkega terenskega raziskovanja. Arheološke strukture so bile po veči- 16 Pogled z vrha vzhodne podolžne sipine proti zahodu med izkopavanjem. 17 Vzdolžni presek najdišča z nekoliko poudarjeno navpično osjo. V: 2m kv. 55a 18 Profil na osrednjem delu najdišča z vidno temnejšo plastjo SE 15. 19 Načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi plastmi pod ornico (situacija 1); M 1:1500. I SE 3 10m 20 Načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi spodaj ležečimi geološkimi plastmi (situacija 2); M 1:1500. I SE 3 10m ni odkrite v primerih, ko so bile vkopane v geološke plasti. Bile so različnih oblik in velikosti, v veliki meri so se razlikovale tudi po vsebnosti prsti. Pri tem velja poudariti, da so bili objekti v številnih primerih zaradi poljedelske obdelave močno uničeni, tako da se je ohranilo le njihovo dno, kjer pogosto ni bilo najdb. Vzorčenje oglja, kosti, semen oziroma organskih ostankov je potekalo vzporedno z vzorčenjem zemlje za mokro sejanje, ki je bilo opravljeno že med samimi izkopavanji. Med izkopavanjem smo ugotovili, da je bilo najdišče poseljeno v času bakrene dobe, pozne bronaste dobe, v rimskem času in zgodnjem srednjem veku (sl. 28, 29). Območje najdišča je ležalo na nekoliko valovitem terenu. Skrajni zahodni rob izkopnega polja je bil med najnižjimi deli najdišča (nadmorske višine okoli 182,5 m). Proti vzhodu se je zemljišče rahlo dvigovalo in je po 50 metrih bilo za okoli 0,80 m višje (v kvadrantih 5-6, 32-33, 60-61, 88-89, 116-117 in 144-145 je bila nadmorska višina približno 183,3 m). Proti vzhodu se je teren spet blago spuščal in dosegel najnižjo točko sredi izkopnega polja (približno v liniji kvadrantov 14, 41, 68, 96, 124 in 152, višina 182 m). Zatem se je spet rahlo vzpel in dosegel 184 m (kv. 133, 161) oz. 184,2 m (kv. 50, 77) nadmorske višine, kjer je bila tudi najvišja točka najdišča. Proti vzhodnemu robu izkopnega polja se je teren nato spustil do 182,16 m nadmorske višine (kv. 82). Oba zgoraj omenjena višja predela najdišča sta obsegala vrhove longitudinalnih prodnatih sipin, na katerih so bili aluvialni nanosi reke Mure in drugih manjših vodotokov z vmesno kotanjo oz. dnom sipine. Sipini potekata približno prečno na najdišče (sl. 16, 17). Nižji, skrajno vzhodni del izkopnega polja je delno presekal nekdanjo strugo potoka (SE 189, SE 265 in SE 266), ki ga danes 22 Profil krožne strukture (po Verbič 2006a). zaradi antropogeno spremenjenih vodnih razmer ni več (Verbič 2006a). Izkopavanje kulturnih plasti je potekalo ročno. Pred tem je bilo treba do globine približno 30 cm odstraniti ornico (SE 1) in pale-oornico (prehoden horizont, ki je posledica poglabljanja oranja - SE 2), kar smo opravili strojno. Obe sta sicer vsebovali najdbe iz različnih obdobij. Pod njima so se v kulturno sterilnih poplavnih plasteh pojavile temnejše lise arheoloških plasti, predvsem v jamah večjih objektov in jamah za kole. Na najdišču je kot podlaga prevladovala plast rumenega do rdečega peščenega melja (SE 3 glej tudi profile sond 1-3, sl. 25, 26, 27), ki je bila proti obema vrhovoma sipin čedalje bolj peščena, na vzhodnem predelu je prehajala v mehak rumen pesek z rdečimi oksidi (SE 201) oziroma v rdeče rjav peščen melj (SE 265) in sivo rjav peščen melj (SE 266). V večji globini, predvsem na mestih, kjer se je bolj zadrževala voda, je bila plast precej marmorizirana zaradi vertikalnega pretakanja vode (SE 77, SE 78 in SE 121; sl. 26, 27). Na vzhodnem vrhu sipine je bila večja zgostitev zgodnjesrednjeveških objektov, vkopanih v peščeno podlago, prazgodovinske plasti so bile bolj enakomerno razporejene po celotnem najdišču. Na osrednjem, najnižjem delu najdišča, kjer je dno longitudinalne sipine, se je pod ornico pojavila plast, ki je bila podobna zgoraj omenjeni SE 3, le da je bila temnejše sivo rjave barve (SE 15). Na tem predelu naj bi bila nekdanja naplavina zaradi pogostejšega zadrževanja vode in infiltracije humoznih snovi s površja sekundarno temneje obarvana (sl. 18, profili sond 2 in 3; Verbič 2006a). Na površini te plasti smo v nasprotju z drugimi deli najdišča, kjer so bili vko-pi in plasti jasno vidni že po strojni odstranitvi ornice in paleoor-nice, zaznali samo manjše število jam. Večina je bila novoveških, s svetlejšo prstjo, tako da so se jasno ločile od podlage, v katero so bile vkopane (jame SE 30, SE 32, SE 34, SE 298 in SE 661). Večja jama s temnejšo prstjo, najbrž ostanek zemljanke, je iz zgodnjega srednjega veka (SE 203). Šele po odstranitvi plasti SE 15 smo v svetlejši plasti pod njo (SE 3) zasledili večje število jam in plasti. Dopuščamo možnost, da so bile vkopane že v plast SE 15, vendar jih na njeni površini zaradi humozne obarvanosti in posledično temnejše barve nismo mogli zaslediti. V prid temu govori zastopanost velikega števila najdb iz vseh na najdišču zastopanih obdobij v plasti SE 15 ter dejstvo, da smo zgoraj omenjeno zgodnje-srednjeveško jamo SE 203 videli že na njeni površini (sl. 28, 29). Pod plastjo so se pojavili tudi krožni obrisi, ki so bile videti kot jame, zapolnjene z več plastmi, ali manjše nesklenjene krožnice (sl. 21). Za te smo med izkopavanji sklepali, da so naravnega na- 24 Pogled na območje s trajno zamrznjenimi tlemi, v katerih se orisuje-jo krožne zamrznjene površine na Aljaski (po Verbič 2006a; vir: www. uvacres.org). 25 Profil 1: zahodni presek v kv. 1; M 1:100. 26 Profil 2: severni presek v kv. 9-10; M 1:100. SE 1 - tem no rjav peščen melj SE 2 - rumeno rjav peščen melj SE 15 - temno sivo rjav peščen melj z manjšimi kamni SE 121 - polnilo jame SE 124 SE 3 - rumeno rdeč peščen melj z rdečimi oksidi SE 199 - siv, rdeče rjav fin pesek SE 78 - siv, rjavo rdeč glinen melj z rdečimi oksidi B SE 197 - siv, rdeče rjav fin pesek z gruščem ■ SE 196 - siv, rdeč fin pesek SE 200 - siv, rdeč fin pesek z rdečimi oksidi SE 120 - siv grušč pomešan z rdeče rjavim peskom - meljem ■ keramika 27 Profil 3: severni presek v kv. 12-13; M 1:100. J SE 1 - temno rjav peščen melj SE 2 - rumeno rjav peščen melj SE 15 - temno sivo rjav peščen melj z manjšimi kamni SE 79 - polnilo jame SE 80 SE 3 - rumeno rdeč peščen melj z rdečimi oksidi 1 SE 77 - sivo rdeč peščen melj z rdečimi oksidi SE 78 - siv, rjavo rdeč glinen melj z rdečimi oksidi SE 4 - siv grušč, pomešan z rdeče rjavim peskom - meljem kv. 12 kv. 13 z = 182,75 1 15 stanka, begalo pa nas je dejstvo, da so nekatere vsebovale najdbe (na primer SE 653 in SE 776). Geolog T. Verbič je po zaključenih izkopavanjih in po preučitvi podobnega primera z najdišča Nedelica prišel do ugotovitve, da so te krožne tvorbe strukturna oz. poligonalna tla, ki so nastala najverjetneje v pleistocenu, ko so bila na tem območju stalno zamrznjena tla (permafrost), pri katerih se je sezonsko (poleti) odtajal le zgornji (aktivni) del. Pri tem procesu je prihajalo do vertikalnega premeščanja prsti, pri tem so delovali tudi kemični procesi (sl. 21, 22, 23, 24; po Verbič 2006b). Preseki so bili izkopani na zahodni (presek 1, kv. 1) in severni strani najdišča (presek 2, kv. 9, 10; presek 3, kv. 12, 13). Presek 1 (sl. 25) je imel naslednjo stratigrafijo: na površini je bil temno rjav, mehak peščen melj-ornica (SE 1), ki ji je sledila paleoorni-ca kot temno do rumeno rjav mehak peščen melj (SE 2). Sledil je rumen do rdeč mehak peščen melj z rdečimi oksidi-naplavinska plast (SE 3) in rahel siv grušč, pomešan z rdeče rjavim peskom in meljem (SE 4). Presek 2 (sl. 26) je imel naslednjo stratigrafijo: na površini je bila ornica kot temno rjav mehak peščen melj (SE 1), ki mu je sledila tanjša plast paleoornice kot temno do rumeno rjav 28 Opredelitev odkritih struktur po arheoloških obdobjih; M 1:1000. | raziskano območje bakrena doba bronasta doba antika zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno mehak peščen melj (SE 2). Pri zadnjih metrih kv. 9 se je pojavil temno sivo rjav trden peščen melj z manjšimi kamni (SE 15). Sledila je marmorizirana plast sivega do rjavo rdečega trdnega glinenega melja z rdečimi oksidi (SE 78), tej pa plasti SE 196, SE 197, SE 198, SE 199 in SE 200 (sivo rdeč zelo mehak fin pesek z gruščem) in pod njimi geološka osnova kot siv grušč, pomešan z rdeče rjavim peskom in meljem (SE 4, SE 120). Presek 3 (sl. 27) je imel naslednjo stratigrafijo: pod ornico (SE 1) in paleoornico (SE 2) je po celotni dolžini preseka bila plast temno sivo rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni (SE 15). Sledila je plast rumene- ga do rdečega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 3), v katero je bila vkopana jama SE 80. V njej je bila prst, označena kot SE 79, in je segala še v naslednjo plast SE 77, ki jo je sestavljal siv do rdeč mehak peščen melj z rdečimi oksidi. Tej plasti je sledila plast sivega do rjavo rdečega trdnega glinenega melja z rdečimi oksidi (marmorizirana plast SE 78), tej pa siv grušč, pomešan z rdeče rjavim peskom in meljem (SE 4). 29 Opredelitev odkritih struktur po arheoloških obdobjih, detajl; M 1:500. J raziskano območje bakrena doba bronasta doba antika zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno 29 Opredelitev odkritih struktur po arheoloških obdobjih, detajl; M 1:500. | raziskano območje bakrena doba bronasta doba antika zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno «— XT 126 O O 768 158 162 o 140 92 F 156 154 „0152 142 C) 184 193 O 764 762 « 758 811 770 C> O 745 O 743 754 746 733 211 O 964 603 ■ 3 >! 1 3 10m Bakrena doba Irena Šavel Prazgodovinska poselitev na najdišču Popava 1 je bila odkrita predvsem na zahodnem in osrednjem delu najdišča. Odkrite ostaline so bile vkopane v različne geološke plasti, večinoma pa v plasti SE 3 in SE 201 (sl. 28). Od večjih in manjših vkopov so se večinoma ohranila le njihova dna, saj sta vrhnjo kulturno plast poškodovala oziroma uničila globoko oranje in intenzivna obdelava njiv, zato ne preseneča, da so se posamezne in razpršene prazgodovinske najdbe ohranile v ornici in paleoornici. V vzhodnem delu je prazgodovinske ostaline močno poškodovala poznejša zgodnjesrednjeveška poselitev, kar je vzrok, da so bile močno uničene prazgodovinske najdbe odkrite tudi v srednjeveških strukturah. Nekatere ostaline so poškodovali novodobni vkopi, ki so nastali zaradi pridobivanja peska. Odkrite prazgodovinske ostaline so večinoma iz bakrene dobe, nekaj jih lahko pripišemo času pozne bronaste dobe oziroma kulturi žarnih grobišč. Naselbinske ostaline (sl. 28, 30) Arheološka zavarovalna izkopavanja na tem prostoru so ugotovila naselbinske ostaline iz različnih časovnih obdobij (bakrena doba, bronasta doba, rimska doba in zgodnji srednji vek). V nadaljevanju teksta bomo predstavili naselbinske ostaline v obliki poskusa rekonstrukcije nekdanjega bakrenodobnega naselja. Glede na odkrite strukture lahko ločimo nadzemne objekte, vkopane objekte večjih dimenzij, polzemljanke, večje in manjše jame, jame za kole in zbiralnik za vodo. Nadzemni objekti (sl. 28, 30) Na najdišču so bile odkrite ostaline štirih objektov, za katere domnevamo, da so bili nadzemni. To so objekti, označeni s št. 1 do 4. Objekt št. 1. Tloris nadzemnega objekta, velikega 6,87 m x 2,85 m, smo določili na podlagi stojk: SE 168, 170, 172, 258, 178, 217 v kv. 112. K objektu verjetno sodijo tudi jama za kol SE 176, ki je sicer vsebovala odlomek ustja zgodnjesrednjeveške posode, jama SE 115 (velika 2,64 x 1,40 m in globoka 0,52 m) z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinskih posod, in neopredeljene jame SE 117, 215 in 113. V bližini so bile večje in manjše jame: SE 123 (velika 4,14 x 1,46 m in globoka 0,95 m) s prazgodovinskimi najdbami in neopredeljene jame SE 111, 107, 105, 351, 347, 384 ter jama za kol 174. Objekt št. 2 v kv. 122 bi lahko bil na podlagi odkrite ene linije stojk SE 680, 678, 676 in 669 ostanek nadzemnega objekta v dolžini 5,00 m. Bil je v bližini vkopanega objekta večjih dimenzij št. 1. Ohranjene jame za kole, okrogle oblike, premera od 0,50 do 0,30 m, so segale od 0,12 do 0,32 m globoko, sicer ne dajejo popolne podobe objekta, saj manjka druga linija stojk. Predvidevamo, da je bila ta linija uničena ob oranju zaradi plitve vko-panosti pod površino. V bližini objekta je bilo več večjih jam: SE 712 (velika 2,60 x 2,30 m in globoka 0,53 m) s kosom okrašene skodelice (G362), SE 698 (velika 2,00 x 1,80 m in globoka 0,24 m), SE 710 (velika 1,80 x 1,25 m in globoka 0,33 m) in manjših jam: SE 725 (velika 1,65 x 0,82 m in globoka 0,25 m), SE 803 (velika 1,10 x 1,07 m in globoka 0,62 m) z odlomki keramičnih posod (G363-365) in zajemalko (G366), SE 809 (velika 0,82 m v premeru in globoka 0,25 m) in SE 696 (premer 1,11 m in globoka 0,29 m) s kosom keramične posode (G367). Objekt št. 3 v kv. 66 je bil pravokotne oblike, velik 4,96 x 2,15 m. Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk. Jame za kole SE 371, 369, 367, 365, 363, 256, 375 in 361 so bile okrogle oblike, velike od 0,60 x 0,28 m do 0,30 x 0,19 m in so segale od 0,04 do 0,25 m globoko, ena med njimi SE 367 pa je bila samo površinska. V bližini je bil vkopan objekt večjih dimenzij št. 1 ter večje in manjše jame SE 532 (velika 2,09 x 1,65 m in globoka 0,82 m), SE 588 (velika 2,72 x 1,63 m in globoka 0,31 m), SE 586 (velika 0,73 x 0,42 m in globoka 0,42 m) in SE 80 (velika 0,86 x 0,85 m in globoka 0,11 m). Najdbe iz jam so skromni odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. Objekt št. 4 v kv. 68 in 69 je bil pravokotne oblike, velik 7,00 x 2,90 m. Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk. Jame za kole SE 428, SE 430, SE 434 in SE 436 so bile okrogle oblike, velike od 0,31 x 0,22 m do 0,24 x 0,24 m in so bile vkopane od 0,04 do 0,10 m globoko. K stavbi bi lahko priključili tudi jame za kole SE 945, SE 947 in SE 449 s predpostavko, da je imel objekt obliko črke L. V bližini stojk je bila na zahodni strani objekta jama SE 231 (velika 0,80 x 0,67 m in globoka 0,16 m), na vzhodni strani jama SE 438 (velika 0,98 x 0,60 m in globoka 0,24 m) z nekaj odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. V bližini so bile tudi večje in manjše jame SE 890 (velika 1,90 x 184 m in globoka 0,60 m) z odlomki keramičnih posod (G369-370), SE 953 (velika 2,19 x 0,80 m in globoka 0,49 m), 884 (velika 3,30 x 0,88 m in globoka 0,18 m) in SE 513 (velika 2,19 x 1,14 m in globoka 0,55 m) z odlomki keramičnih posod. Objekt št. 5 v kv. 43 in 70 je bil pravokotne oblike, velik 10,12 x 4,45 m. Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk. Jame za kole SE 565, SE 563, SE 567, SE 569, SE 457 in SE 460 so bile okrogle oblike, velike od 0,19 x 0,17 m do 0,63 x 0,50 m. Vkopane so bile od 0,03 do 0,32 m globoko. Na zahodni strani objekta je bila jama SE 440 (velika 2,32 x 1,17 m in globoka 0,37 m), na zahodni strani pa jama SE 462 (velika 1,19 x 0,68 m in globoka 0,12 m). V bližini so bile jame SE 455 (velika 0,88 x 0,83 m in globoka 0,30 m) in SE 935 (velika 2,76 x 1,78 m in globoka 30 Naselbinske ostaline iz bakrene dobe; M 1:500. H raziskano območje Istojke jame polzemljanke H večji vkopani objekti H nadzemni objekti H zbiralnik za vodo 468 stratigrafska enota 1a 2a 3a 4a 5a 6a " " --- 1c 1 2 3 86 čs 4 5 6 Polzem 10 o Ijanka 1 8 8 28a 28 29 3. 4,8 31 32 482 33 480 34 } 35 Večji 36 55a 55 56 19 57 58 59 60 61 62 63 83a 83 kt1 824 86 87 88 832 o 830 O 89828 838 90 10 111a 113 111 07 176 0 o 111174 168 172 170 215 o o OLs117 \ 258 115 217 112 123 0 113 114 109 60 68 115 1«P= 42 46 52 ^ 117 118 62 64 147 139a 139 351 0 343 141 u 339 o 142 33 143 1 329 327 1 <9 ° 144 315 O 311 145 323 146 V O 10m 1U 2 mljanka 1 8 838 > o Večji vkop Polzemljanka 2 an objekt 1 382 538 ■3 548 O 550 655 ,4^ 610 O 612 o5 o 1 o 0 ,981 32 k Nadzemni objekt 256 371 373561 369 361 367 ° „ 365 .65 363 971 973 0 725 O 803 ) C) 678 676 680 Nadzemni objekt 122 710 O Na 2 123 Nadzemni objekt 565 567 563 69' ^ 434 436 428 dzemni objekt 4 890 953 96 884 O 0 947 945 Večj o vkopan objekt 2 608 19 652, 653 Zb alnik za vodo 626 783g o Več 9 3 30 Naselbinske ostaline iz bakrene dobe; M 1:500. H raziskano območje Istojke jame polzemljanke H večji vkopani objekti I nadzemni objekti I zbiralnik za vodo 468 stratigrafska enota Jzemni objekt 55q '7, 563 O 462 O o opan objekt 2 608 Večji vkopan o bjekt 4 499 19 760 925 766 764 0 °762 O 758 100 754 - 3" 775-781 Z iralnik za vodo 626 783(Q 652, 653 Votes' 964 603 O 01 o o 772 101 O 607 129 Več kt 3 409 300 55^ 554 556Ci 594 O503 592 491 489 211 485 48785 62 4 13 7 8 4 o,8o m). Najdbe iz jam predstavljajo kosi keramičnih posod (G371-373). Vkopani objekti večjih dimenzij (sl. 28, 30) Na najdišču so bili odkriti štirje objekti večjih dimenzij. Pojavili so se na površini plasti SE 3 in bili vkopani v njo. Vkopani objekt št. 1 predstavlja plast trdnega rjavega peščenega melja (SE 382), ki je ležal v kv. 37-38, 63-65, 91-94. Bil je nepravilne oblike, velik 32,15 x 12 m. Vkopan je bil 0,20 m globoko. V objektu so bili odlomki keramičnih posod (G164-318), zajemalke (G320-328), pokrov (G319), kamnita orodja (G329-335), oglje in kosi ožgane gline. V objektu so bile jame za kole SE 614, SE 610, SE 612, SE 1012, SE 34, SE 975 in SE 973, večje jame: SE 538 (velika 2,12 x 0,92 m, vkopana 0,31 m globoko), SE 550 (velika 2,05 x 1,80 m, gl. 0,51 m) z odlomki keramičnih posod (G338-358), kamnito klino (G360) in delom kamnitih žrmelj (G359), SE 959 (velika 3,93 x 1,49 m, gl. 0,54 m) z odlomki keramičnih posod (G361), SE 977 (velika 1,84 x 1,53 m, gl. 0,49 m) in SE 971 (velika 2,35 x 1,00 m, gl. 0,54 m) ter manjše jame: SE 597 (velika 1,00 x 0,95 m, gl. 0,40 m), SE 655 (velika 1,80 x 0,90 m, gl. 0,12 m), SE 548 (velika 0,87 x 0,83 m, gl. 0,43 m) z odlomki keramičnih posod (G337) in SE 961 (velika 1,07 x 0,92 m, gl. 0,19 m). Vkopani objekt št. 2 predstavlja plast sivo rjavega peščenega melja (SE 608), ki je ležal v kv. 99, 126-128, 154-155. Bil je nepravilne oblike, velik 20,2 x 14,2 m. Vkopan je bil 0,28 m globoko. V njem so bile cele posode in odlomki keramičnih posod (G374-442), zajemalke (G443-445) in kosi ožgane gline. V objektu sta bili večja jama SE 626 (velika 4,20 x 1,43 m, vkopana je bila 0,45 m globoko), z več odlomki keramičnih posod, ki se je stikala z zbiralnikom za vodo SE 783 (velik 2,39 x 2,03 m, gl. 1,80 m), v katerem je bilo precej prazgodovinskih keramičnih posod (G446-468), in manjša jama SE 628 (velika 1,18 x 0,86 m, gl. 0,17 m) z nekaj odlomki keramičnih posod. Znotraj plasti sta bili tudi dve krožni strukturi poligonalnih tal SE 653 in SE 776 s prazgodovinskimi najdbami (G469-475). V bližini objekta so bile manjša jama SE 754 (velika 1,20 x 1,10 m in globoka 0,37 m), večja jama SE 603 (velika 3,10 x 1,28 m in globoka 0,56 m), ki je sekala neopredeljeno jamo SE 964, ter manjši jami SE 770 (velika 1,25 x 0,78 m in globoka 0,30 m) in SE 772 (velika 0,88 x 0,62 m in globoka 0,12 m) z nekaj odlomki prazgodovinskih keramičnih posod (G476-477). Vkopani objekt št. 3 predstavlja plast sivo rjavega trdnega peščenega melja (SE 300), ki je ležal v kv. 157-158, 183-184. Bil je nepravilne ovalne oblike, velik 19,12 x 11,8 m. Vkopan je bil 0,40 m globoko. V njem je bilo 13 celih posod, različni odlomki keramičnih posod (G478-606), zajemalke (G584-606, G609), 2 neopre-deljiva predmeta (G607, G608), kamnita orodja (G616-623), žrmlje (G624-626) in kosi ožgane gline. V objektu so bile jame za kole SE 498, SE 496, SE 485, SE 487, večje jame: SE 491 (velika 2,50 x 2,37 m, gl. 0,26 m), v kateri je bilo večje število prazgodovinskih najdb (G627-634), SE 411 (velika 2,32 x 1,60 m, gl. 0,24 m) s prazgodovinskimi najdbami (G636-647), SE 489 (velika 2,50 x 1,08 m, gl. 0,35 m) z nekaj odlomki keramičnih posod in manjša jama SE 478 (velika 1,02 x 0,94 m, gl. 0,17 m) z nekaj odlomki keramičnih posod. Vkopani objekt št. 4 predstavlja plast trdnega rjavega peščenega melja (SE 499), ki je ležal v kv. 19-21, 46-48, 74-75. Bil je nepravilne oblike, velik 21,44 x 11,45 m. Vkopan je bil 0,40 m globoko. V njem so bili odlomki keramičnih posod (G648-818), vretenci (G819, G821), valjast predmet s predrtimi luknjicami (G820), zajemalke (G822-848), glinast obroček (G849), kamnita orodja (G850-871) in kamnite žrmlje. V objektu je bila jama za kol SE 552, zunaj objekta jama za kol SE 132 ter večje jame SE 501 (velika 2,02 x 1,14 m, gl. 0,58 m) z odlomki keramičnih posod (G873), SE 503 (velika 1,06 x 1,00 m, gl. 0,24 m), SE 554 (velika 1,43 x 1,06 m, gl. 0,23 m), SE 592 (velika 1,65 x 1,38 m, gl. 0,44 m), SE 594 (velika 1,62 x 1,14 m, gl. 0,46 m) in manjša jama SE 556 (velika 0,92 x 0,74 m, gl. 0,20 m) z odlomki keramičnih posod in kamnitim odbitkom (G872). Radiokarbonska analiza vzorcev oglja (sl. 48) iz plasti SE 499 je pokazala starost objekta: BP 5396±31 in radiokarbonsko starost: 1! cal BC4325-4285 (38,9% verjetnost), 4269-4239 (29,4% verjetnost), 2! cal BC 4337-4228 (85,9% verjetnost), 4201-4169 (7,6% verjetnost), 4092-4079 (1,9% verjetnost). Polzemljanke (sl. 28, 30) Na najdišču sta bili odkriti dve večji jami, za kateri domnevamo, da sta ostanek polzemljank. Polzemljanka št. 1 (SE 8) je ležala na meji kv. 8/35. Bila je nepravilne oblike, velika 4,10 x 2,63 m. Vkopana je bila 0,32 m globoko. V njej so bile cele posode in odlomki keramičnih posod (G114-141), 4 odlomki zajemalk (G142-145), 1 kamniti tolkač (G146), 1 kamnita sekira (G148), odbitek (G148), 1 odlomek brusa (G149) in odlomki ožgane gline. V njeni bližini sta bili dve večji jami SE 10 (velika 2,53 x 1,67 m, gl. 0,27 m) s prazgodovinskimi najbami (G150-161) in SE 480 (velika 2,43 x 1,75 m, gl. 0,64 m) s prazgodovinskimi najdbami (G154-161) ter manjša jama SE 482 (velika 2,43 x 0,93 m, gl. 0,48 m) z nekaj odlomki prazgodovinskih posod. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost (sl. 49): BP 5417±32,1! cal BC 4330-4310 (21,1% verjetnost), 4304-4259 (47,1% verjetnost, 2! cal BC 4342-4233 (94,4% verjetnost), 41874182 (1,0% verjetnost). Polzemljanka št. 2 (SE 540) je ležala v kv. 11 ob severnem profilu in ni bila v celoti izkopana. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velika 3,10 x 2,30 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. V njej so bili odlomki keramičnih posod (G162, G163). V bližini je bil objekt večjih dimenzij št. 1 in manjša jama SE 546 z nekaj odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. Večje in manjše jame na zahodnem robu najdišča (sl. 28, 30) Jama SE 19 je ležala v kv. 56. Bila je ovalne oblike, velika 0,63 m v premeru. Vkopana je bila 0,16 m globoko. V njej je bilo okrašeno ostenje prazgodovinske posode (G105) ter 10 kosov ožgane gline. Jama SE 468 je ležala na meji kv. 30/57. Bila je ovalnega tlorisa in ovalnega preseka, velika 3,40 x 2,03 m. Vkopana je bila 0,89 m globoko. V njej je bil odlomek ostenja prazgodovinske keramike. Jama SE 86 je ležala na meji kv. 4/5. Bila je pravokotne oblike, velika 3,78 x 1,77 m. Vkopana je bila 0,68 m globoko. V njej je bil odlomek ostenja prazgodovinske keramike. Jama SE 824 je ležala v kv. 86. Bila je ovalne oblike, velika 1,32 x 1,07 m. Vkopana je bila 0,47 m globoko. V njej so bili 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod. Jama SE 339 je ležala v kv. 142. Bila je ovalne oblike, velika 1,80 x 1,31 m. Vkopana je bila 0,43 m globoko. V njej je bil odlomek ostenja prazgodovinske keramike. Jama SE 109 je ležala v kv. 114/142. Bila je nepravilne oblike, velika 2,36 x 1,05 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja s kosoma ostenja prazgodovinskih posod. Večje in manjše jame na jugozahodnem delu najdišča (sl. 28, 30) Jama SE 68 je ležala v kv. 115, v bližini jame SE 60. Bila je nepravilne oblike, velika 1,19 x 1,06 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. V njej so bil odlomki 4 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. Jama SE 60 je ležala v kv. 115. Bila je ovalne podolgovate oblike, velika 2,70 x 1,40 m. Vkopana je bila 0,44 m globoko. V njej je bilo 8 odlomkov ostenij prazgodovinske keramike in 1 kamnit odbitek (G106). Jama SE 36 je ležala v kv. 116. Bila je okrogle oblike, velika 2,38 x 2,15 m. Vkopana je bila 1,20 m globoko. V njej je bilo 29 odlomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomek spodnjega dela posode ter 1 rimskodobna okrašena opeka (G107). Sekala je jamo SE 42. Jama SE 42 je ležala v kv. 116. Bila je ovalne oblike, velika 1,72 x 0,98 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V njej je bilo 30 odlomkov ostenij posod, 1 odlomek zajemalke, 2 odlomka dna posod in 1 kos ožgane gline. Jama SE 327 je ležala v kv. 144 v bližini jame SE 329. Bila je ovalne oblike, velika 1,50 x 1,14 m. Vkopana je bila 0,39 m globoko. V njej so bile prazgodovinske najdbe: 1 odlomek dna z ostenjem posode, 1 odlomek ročaja z ostenjem posode, 26 odlomkov ostenij posod in 1 glinena zajemalka (G108). Jama SE 329 je ležala v kv. 144. Bila je ovalne oblike, velika 2,03 x 1,36 m. Vkopana je bila 0,69 m globoko. V njej je bilo 6 odlomkov ostenij prazgodovinskih posod in 2 odlomka ročajev prazgodovinskih posod (G109). Jama SE 315 je ležala v kv. 145. Bila je ovalne oblike, velika 1,25 x 0,96 m. Vkopana je bila 0,13 m globoko. V njej so bili 4 odlomki ostenij prazgodovinskih posod in 2 kosa ožgane gline. Jama SE 311 je ležala v kv. 145. Bila je nepravilne oblike, velika 1,94 x 1,20 m. Vkopana je bila 0,51 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni (SE 310), z razbito skledo (G877), 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod, 1 glineno utežjo (G878) in 29 odlomki ožgane gline. Jama SE 52 je ležala v kv. 117. Bila je ovalne oblike, velika 1,54 x 0,85 m. Vkopana je bila 0,32 m. V njej so bili 4 odlomki ostenij prazgodovinske keramike ter drobci oglja. Jama SE 46 je ležala v kv. 117. Bila je podolgovate oblike, velika 2,90 x 1,10 m. Vkopana je bila 0,52 m globoko. V njej so bile prazgodovinske keramične posode: 2 odlomka loncev (G110), 1 odlomek ročaja z ostenjem in 27 kosov ostenij. Jama SE 323 je ležala v kv. 146. Bila je ovalne oblike, velika 1,26 x 0,80 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. V njej je bil odlomek ostenja prazgodovinske keramike. Jama SE 828 je ležala v kv. 89. Bila je ovalne oblike, velika 0,80 x 0,79 m. Vkopana je bila 0,23 m globoko. V njej je bilo 6 odlomkov ostenij prazgodovinskih posod. Jama SE 830 je ležala v kv. 89. Bila je ovalne oblike, velika 1,18 x 0,80 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. V njej so bile prazgodovinske najdbe: 2 odlomka dnov posode, 1 odlomek ustja posode (G111), 1 odlomek ročaja posode in 9 odlomkov ostenij posod. Jama SE 62 je ležala na meji kv. 118/119. Bila nepravilne oblike, velika 2,23 x 1,27 m. Vkopana je bila 0,45 m globoko. V njej so bile prazgodovinske keramične posode: 35 odlomkov ostenij keramičnih posod, 1 odlomek sklede (G112), 1 odlomek posode in 1 kamnit odbitek (G113). Jama SE 64 je ležala v kv. 119. Bila je podolgovate ovalne oblike, velika 2,42 x 1,10 m. Vkopana je bila 0,53 m globoko. V njej so bile prazgodovinske najdbe: 1 odlomek posode, 1 odlomek ročaja z ostenjem posode in 19 kosov ostenij posod. Jama SE 838 je ležala v kv. 90. Bila je okrogle oblike, velika 0,98 x 0,90 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. V njej so bili 1 odlomek ustja in 5 odlomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. Jama ob severnem robu najdišča (sl. 28, 30) Jama SE 509 je ležala v kv. 17. Bila je nepravilne oblike, velika 1,18 x 1,08 m. Vkopana je bila 0,08 m globoko. V njej sta bila 2 odlomka ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 1 kos žlindre. Jame na vzhodnem delu najdišča (sl. 28, 30) Jama SE 211 je ležala v kv. 131. Bila je ovalne oblike, velika 0,78 x 0.50.m. Vkopana je bila 0,07 m globoko. V njej sta bila 2 odlomka ostenij prazgodovinskih posod. Jama SE 262 je ležala v kv. 163. Bila je ovalne oblike, velika 1,78 x 1,23 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. V njej so bili odlomki prazgodovinskih posod (G874-876) in 13 kosov ožgane gline. Sklep Na najdišču Popava 1 je bilo iz najstarejšega obdobja poselitve (lasinjska kulturna skupina) odkritih 5 nadzemnih objektov, 2 polzemljanki, 4 vkopani objekti večjih dimenzij, 25 večjih jam in 27 manjših jam (sl. 28, 30). Omenjeni objekti, ki so bili na zahodnem in osrednjem delu najdišča razen večje jame SE 262, na skrajnem vzhodnem robu, so bili posamični ali grupirani v več sklopih: 1. sklop je bil ob nadzemnem objektu št. 1, 2. sklop so sestavljale razpršene jame na zahodnem in na jugozahodnem delu najdišča, 3. sklop je bil okrog zemljanke št. 1, 4. sklop pa je predstavljal vkopan objekt št. 1 z večjimi in manjšimi jamami ter jamami za kole, nadzemnima objektoma št. 2 in št. 3 in z zemljanko št. 2, 5. sklop so sestavljali nadzemni objekt št. 3 z jamami, 6. sklop pa nadzemni objekt št. 4 z jamami in nadzemni objekt št. 5, 7. sklop je sestavljal vkopan objekt št. 2 z jamami in zbiralnikom za vodo, 8. sklop pa vkopan objekt št. 3 z jamami in jamami za kole, 9. sklop pa je sestavljal vkopan objekt št. 4 z jamami in jamami za kole. Povprečna velikost pravokotnih tlorisov nadzemnih objektov je znašala od 10 * 4 m oziroma 5 * 2 m, katerih osnovo predstavljajo odkrite jame za kole. Bile so okrogle oblike, v premeru so merile od 0,60 m do 0,17 m in bile dokaj plitvo od 0,30 do 0,04 m vkopane v osnovo. Majhna ohranjena globina kaže na to, da nosilne sohe ali niso bile globoko vkopane v tla, verjetneje pa je, da so se zaradi obdelovanja površine ohranila le njihova dna. Predvidevamo lahko, da so bili nadzemni objekti leseni, zgrajeni iz vkopanih navpičnih soh ter iz verjetno vmesnih navpičnih palic, ki so bile prepletene s šibjem in premazane z glino. V stavbah in v njihovi bližini so bile večje in manjše jame, v katerih so bile najdbe, največkrat odlomki keramičnih posod, vretenca, drobno kamnito orodje in deli žrmelj. Odkriti sta bili dve polzemljanki ovalne oblike, veliki 4,10 * 2,63 m in 3,10 * 2,30 m, ki sta bili dokaj plitvo vkopani v osnovo. Štirje objekti večjih dimenzij, veliki od 32,15 * 12,00 m do 19,12 * 11,8 m, so bili vkopani od 0,20 do 0,40 m globoko. V objektih so bile večje in manjše jame ter tudi jame za kole, ki pa jih ne moremo povezati med seboj. Kar preseneča, je veliko število prazgodovinskih najdb v sami plasti. Plasti z najdbami, jamami in ponekod ohranjenimi jamami za kole so verjetno ostanki večjih hiš. Večje jame zunaj objektov so bile večinoma podolgovate oblike, velike od 4,14 * 1,46 m do 1,72 * 0,98 m. Vkopane so bile od 0,95 do 0,14 m globoko. Manjše jame so bile večinoma ovalne oblike, velike od 1,80 * 1,31 m oziroma do 0,63 m v premeru. Vkopane so bile od 0,62 m do 0,07 m globoko. Na najdišču smo jih odkrili v skupinah na zahodnem robu, jugozahodnem delu, ob severnem robu in na vzhodnem delu najdišča. V jamah so bili večinoma odlomki keramičnih posod, drobno kamnito orodje, tudi deli kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Jame so verjetno rabile kot shrambni prostori, kot odpadne jame ali delovni prostori. Našemu najdišču sta najbližji bakrenodobni najdišči Turnišče in Zagonce, kjer so bile prav tako odkrite večje in manjše jame (Tomaž 2006, 105, sl. 2, 3; Kavur 2006a, 110, sl. 2, 3). Na najdišču Ivankovci pri Lendavi sodijo najstarejše sledi poselitve v prvo polovico 4. tisočletja pr. n. š. Največjo in najbogatejšo odkrito arheološko strukturo iz tega obdobja predstavlja obsežna plitva jama PO 11, velika 9 * 6,5 m z globino do 0,40 m, kot ostanek velikega objekta (Tušek et al. 2006, 115). V Bukovnici so bili pri arheološkem izkopavanju v letih 1987, 1988, 1991 in 1992 tudi odkriti ostanki bakrenodobnih nadzemnih objektov in večje jame. O nadzemnih objektih pričajo odkrite jame za kole. Večje jame (s premerom od 3,00 do 2,00 m in globino od 1,60 do 0,90 m) predstavljajo shrambne, delovne jame ali jame za odpad (Šavel 1992a, 57-58, priloga 3; 1992b, 93, sl. 2; 1994, priloga 17). V Slovenskih goricah so bile na najdišču Sodolek pri Sv. Juriju odkrite bakrenodobne strukture z jamami za kole kot ostanek nadzemnega objekta ter skupina večjih in manjših jam (Kavur et al. 2006, 122, sl. 3). Bolje so izpričani nadzemni objekti na arheološkem najdišču v Šafarskem, kjer so bili odkriti ostanki (jame za kole) nadzemnih objektov (Horvat Šavel 1980, 57, priloga 5; 1984, 41-49, priloga 2; Šavel 1994, 31-33, priloga 7). V lasinjski kulturni krog med podravskimi najdišči sodi naselbinski kompleks na Hardku pri Ormožu, kjer je bilo ugotovljenih šest nadzemnih objektov in predstavlja domačijo, zaključeno gospodarsko celoto, na dvorišču pa so bila štiri ognjišča in več jam (Žižek 2006a, 130, sl. 1). Hajndl pri Ormožu je multiperiodna naselbina, strukturi iz časa bakrene dobe (lasinjska kultura) predstavljata dve jami, od katerih je ena večjih dimenzij, velika 6,3 * 2,60 m z globino 0,50 m (Žižek 2006b, 143, sl. 3, 4). Na najdišču Malečnik pri Mariboru so bile odkrite tudi strukture (tri velike jame, velike 2,40 * 0,73 m, 180 * 0,60 m, 1,50 * 0,62 m), ki sodijo v lasinjsko kulturo (Strmčnik Gulič 2006, 200-201). Pri raziskovanju multiperiodnega najdišča Radvanje pri Mariboru (Strmčnik/Koprivnik/Kajzer Caf-nik 2009, 16-18) so bili prav tako odkriti večji objekti (nadzemne hiše) in večje jame za različne namene iz časa bakrene dobe (lasinjski kulturni krog). Primerjave z najbližjimi najdišči severozahodne Hrvaške in severnega dela Bosne, ki sodijo v lasinjski kulturni krog, kažejo, da je bila poselitev v tem času predvsem na blago hribovitih predelih. Nadzemne hiše so bile odkrite na severu Bosne - v Visu pri Derventi (Markovič 1994, 39). Na ostalih najdiščih so bile odkrite tako nadzemne stavbe kakor zemljanke. Na najdišču Cerje Novo pri Draguševcu je bila pri zaščitnem izkopavanju odkrita pravokotna hiša z ostanki stojk, katere dno je tvorila plitva, do 0,30 m globoka jama, in polzemljanka, velika od 30 do 40 * 2,30 m in globoka 0,30 m (Dimitrijevič 1961, 35; Dimitrijevič 1979, 148). Pri Beketincu (Bentež) so arheološka izkopavanja leta 2008 na trasi avtoceste Slavonica odkrila bakrenodobne naselbinske ostali-ne, ki sodijo v lasinjsko kulturo. V vzhodnem delu najdišča so bile odkrite tri velike zemljanke (velika 20 * 30 m) z vodnjaki in obrisi petih nadzemnih hiš. Največja je bila dolga 30 m in široka 12 m s tremi prostori in z manjšo hišo (8 * 5 m) na južni strani (Mi-nichreiter/Markovič 2009, 27-32, sl. 1, 2). V novejšem času sta bili na najdišču Blizna pri Jakopovcu (Varaždin) odkriti dve zemljanki, ena je bila vkopana 0,50 m, druga pa 1,50 m globoko (analiza oglja s 14C metodo je pokazala starost 4208±91 cal BC). Odkrite so bile tudi jame, ki so interpretirane kot ostanki nadzemne hiše (Bekič et al. 2006, 94). Pri kraju Čepinski Martinci-Dubrava so arheološka raziskovanja odkrila del naselja lasinjske kulture z nizom pravilno orientiranih nadzemnih hiš in zemljank. Zemljanke so bile plitvo vkopane. Prvi tip nadzemnih hiš je imel pravokotni tloris z dolžino do 15 m, največje so imele po tri prostore. Njihova smer je bila vzhod-zahod. Na južni strani so imele napol vkopan objekt pravokotnrega tlorisa, ki se je uporabljal kot shramba. V bližini hiš je bilo več jam okroglega tlorisa s človeškimi lobanjami na dnu. Drugi tip nadzemnih hiš je imel kvadratni tloris s stranicami dolgimi do 11 m, z osrednjim podpornim stebrom in vhodom na jugovzhodu (Kalafatič 2009, 21, 22, sl. 5). Na ostalih najdiščih pa prevladujejo zemljanke in polzemljan-ke. Naselbinske ostaline v Ždralovu (bjelovarsko področje) kažejo na številne ovalne zemljanke, velike 2,00 * 2,50 m, z globino do 1,60 m, ki so bile razporejene v treh skupinah (Dimitrijevič 1979, 148; Homen 1990, 54). V Beketincu pri Križevcih sta bili pri izkopu ceste odkriti dve zemljanki, veliki 6,70 * 3,20 m in 4,20 * 2,30 m, vkopani do 1,45 m globoko; pri manjšem sondiranjiu leta 1979 pa je bila odkrita zemljanka, velika 15 * 5 m, ki jo je sestavljalo več manjših jam (Dimitrijevic 1961, 27; Homen 1990, 51). Zemljanke so bile odkrite tudi v Bukovju in Grabrovcu (Homen 1990, 52-53). V Dubrancu pri Vukomeru je bil odkrit uničen napol vkopan stavbni objekt z ognjiščem, katerega oblike in velikosti zaradi tega, ker je bil uničen z zemeljskimi deli, ni bilo mogoče ugotoviti (Balen 1997/98, 13-14). Na najdišču Gornji Pustakovec pri Čakovcu sta bili odkriti polzemljanki, v eni izmed njiju je bil zbiralnik za vodo, v bližini pa je bilo več manjših jam (Bekic et al. 2006, 182-184). Na najdišču Stara ves pri Nedelišcu (Čakovec) je bila odkrita ovalna polzemljanka z globino 0,25 m in približno do 5 m premera (Bekic et al. 2006, 206). V jugozahodnem delu Madžarske poznamo številna najdišča, ki sodijo v kulturni krog bakrenodobne Balaton-lasinjske kulture I (Horvath/Simon 2003, 90-107). V nekaterih od raziskanih naselij so bile odkrite nadzemne stavbe, od katerih so bile ohranjene jame za kole, primer so najdišča Keszthely-Fenekpuszta Vizugyi in Zalavar-Basaszgiget (Horvath/Simon 2003, 109). Pri tem zadnjem je bilo odkritih šest hiš, ki so bile zgrajene v smeri vzhod-zahod, stene so bile vkopane 10 do 20 cm pod površino v 25-30 cm široke jarke, v katerih so bile odkrite tudi jame za kole. Ugotovljeni so bili trije tipi gradenj (Virag 1990, 72-73, sl. 3): na jugozahodnem delu naselja hiše romboidne oblike, velike 7 * 7 m, 8 * 8 m in 8 * 9 m, ena hiša je bila trapezoidne oblike, velika 13 * 6 * 8 m, ostali dve pa sta bili pravokotne oblike, veliki 7 * 5 m. Ugotovljeno je bilo tudi, da so po uničenju stavbe na istem mestu zgradili spet novo stavbo. Tudi najdišče Zalaegerszeg-Andrashi-da (Barna/Kreiter 2006, 54-57, sl. 1, 14, 15) pozna nadzemne stavbe, ki so prav tako bile zgrajene na osnovah dotrajanih hiš. Na podlagi teh odkritij je bilo mogoče ugotovljati starejšo in mlajšo fazo gradnje v času kulture Lasinja-Balaton. V zgodnejši fazi so bile zgrajene hiše 1a, 3 in 4. Ugotovljeno je bilo, da je vsaka faza imela dve hiši in en hlev, ki je bil v neposredni bližini. Ko so zgradili novo stavbo, je bila ta postavljena le nekaj metrov vstran od prejšnje. Hiše so obkrožale jame različnih namembnosti. Pri nekaterih drugih najdiščih, ki sodijo v kulturo Lasinja-Ba-laton I, so bili odkriti le jamski objekti. Tako je bilo na najdišču Esteregnye-Ojto-dulo šest vkopanih objektov, od katerih je eden meril 9,60 * 6,12 m, vkopan je bil 0,90 m globoko, ostali so bili manjši od 3,90 * 2,78 m, 1,56 * 1,52 m do 0,98 * 0,80 m, vkopani so bili do 0,40 m globoko (Tokai 2007, 8, sl. 2, 3). Na najdišču Rigvac-Also-mezo je bilo prav tako odkritih več vkopanih objektov - zemljank, od katerih je največji meril 7,20 * 4,40 m, globok pa je bil 0,44 m; ostali so merili od 3,40 * 2,56 m do 1,14 * 0,54 m, vkopani so bili do 0,62 m globoko (Tokai 2007, 8-9, sl. 2, 4, 5). Na najdišču Zalaszentbalazs-Pusztateto (županija Zala) so bile prav tako odkrite večje in manjše zemljanke iz kulture Balaton-Lasi-nja I (Banffy 1996, 100, sl. 17). Nosilci lasinjske kulture so, kakor smo ugotovili, poznali več različnih oblik bivališč, od tipa zemljank do nadzemnih objektov. Če primerjamo vkopane objekte večjih dimenzij z najdišča Popava 1 z nadzemnimi hišami najdišča Čepinski Martinci-Dubrava in najdišča Bentež, najdemo podobnost v velikosti objektov, pri čemer naši objekti nimajo značilnih vkopanih jarkov, ki obdajajo hiše, manjkajo pa tudi jame za kole. Našim podobni objekti so znani predvsem z najdišč Ivankovci pri Lendavi in Zagonce pri Turnišču. Po velikosti in obliki lahko nadzemne objekte z najdišča Popava 1 primerjamo s podobnimi z najdišč Sodolek pri Sv. Juriju, Šafarsko, iz Hardeka pri Ormožu, Cerje Novo pri Draguševcu, Keszthely-Fenekpuszta Vizugyi, Zalavar-Basaszgiget in Zalaegerszeg-An-drashida. Odkriti večji jami iz Popave 1 smo opredelili kot polzemljanki in ju lahko primerjamo s podobnimi objekti z najdišč Hajndl pri Ormožu, Beketinec pri Križevcih, Blizna pri Jakopovcu, Stara ves pri Nedelišcu, Esteregnye-Ojto-dulo, Rigvac-Also-mezo in Zalaszentbalazs-Pusztateto. Najdbe V tem poglavju bomo predstavili keramične najdbe, ki so bile odkrite v različnih strukturah iz bakrene dobe. Kamnito orodje je obdelano v posebnem poglavju o kamnitih orodjih (Kavur, poglavje kamnita orodja). Lončenina (sl. 31, 32, 33, 34, 35) Količinsko dokaj številne keramične najdbe, ki imajo tipične lastnosti lasinjske kulture, bomo poskušali opredeliti po tipih, jih primerjati s keramiko iz časovno in kulturno primerljivih najdišč in jih kronološko umestiti v prostor. Med oblikami se pojavljajo lonci, sklede, skodele, vrči, posode na nogi, zajemalke in vretenca. Med keramiko je dobro vidna razlika med grobo in fino izdelavo. Groba keramika ima v fakturi pogostokrat drobne kamenčke in pesek, prevladujejo sivo, sivo rjavi do rdeče rjavi toni žganja. Med grobo keramiko prevladujejo lonci različnih oblik, največkrat ohranjeni kot odlomki. Finejša keramika je izdelana iz dobro prečiščene gline z malo peska v fakturi, barva žganja je od svetlo rjave do sive, nekatere med njimi so tudi okrašene. Lonci (sl. 31) Lonci so najštevilčnejše zastopane posode z najdišča Popava 1. Zaradi precejšnje fragmentiranosti večine kosov smo se pri tipo-loški razvrstitvi opirali predvsem na obliko ustja in vratu ter prehoda vratu v rame. Razvrstili smo jih na bikonične, trebušaste in s cilindrično oblikovanim vratom. V to skupino sodijo tudi manjši lonci bikonične, cilindrične, konične, trebušaste in ovalne oblike. Tip L 1 (sl. 31) Bikonični lonci z največjim obodom na polovici višine oziroma spodnji tretjini posode. Ločimo ostro bikonične lonce: z ročaji na zgornjem konusu oziroma ramenu (G115, G117, G374, G375, G473) ali z bradavico na ramenu (G446) in zaobljeno bikonične lonce: brez ročajev (G371, G376) ali z ročaji na zgornjem konusu oziroma največjem obodu (G116, G118, G480, G481, G667) in z ročaji na ustju (G377, G504, G635). Analogije najdemo na najdiščih: Andrenci (Pahič 1976, t. 3: 15), Hardek (Žižek 2006a, 136, 137, sl. 23, 27), Ormož-Škoršičev vrt (To-manič Jevremov et al. 2006a, sl. 29). Na Madžarskem jih poznamo z najdišč: Gellenhaza-Varosret in Becsvolgye-Tollesalja (Horvath/Simon 2003, sl. 21: 8, sl. 25: 11, sl. 27: 7), Zalaszentbalazs-Pusztateto (Banffy 1996, sl. 26: 2), Leten-ye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, 87, 93, sl. 10: 1b, 7b; sl. 16: 1a), Nagykanizsa-Sanc (Kalicz 1991, sl. 9: 1, 10). 31 Tipološka razvrstitev bakrenodobnega keramičnega gradiva. enostavni z ročajem, ušesci, bradavico ali vodoravno preluknjanim ročajem na z enim ali dvema ročajema na ustju ramenu oz. največjem obodu L1 Bikonični lonci ostro bikonični zaobljeno bikonični G371 L2 Trebušasti lonci usločen vrat nizki usločen vrat L3 Lonci s cilindričnim vratom s kratkim cilindričnim vratom L4 Manjši lonci bikonični konični cilindrični trebušasti ovalni a Tip L 2 (sl. 31) Trebušasto oblikovani lonci z usločenim vratom in zaobljenim ustjem. Rob ustja je lahko rahlo nagnjen navzven. Tako oblikovani lonci so lahko brez ročajev (ohranjeni so samo zgornji deli loncev) G15, G79, G120, G121, G367, G378-380, G382-385, G387-389, G391, G392, G451, G482, G484, G490, G649, G651, G656, G659, G666), imajo ročaje, ki izhajajo iz ustja (G119, G179, G341, G479, G497, G630, G658) ali so na največjem obodu (G478). Odlomek lonca G341 je okrašen z vrezi, odlomek lonca G455 ima na največjem obodu ušesca, odlomka loncev G426 in G483 pa imata vodoraven predrt ročaj, odlomek posode G582 pa ima vodoravno preluknjan držaj. Primerjamo jih lahko z lonci iz bakrenodobne naselbine v Tur-nišču (Tomaž 2006, sl. 3, 5), iz Zagonc pri Turnišču (Kavur 2006a, sl. 5) in pa z lonci z najdišča Dubranac iz severozahodne Hrvaške (Balen 1997-98, 16, t. 1: 5). Podobni lonci so tudi v skupini Balaton-Lasinja I, denimo z najdišč: Andocs-Nagytoldipuszta v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 3: 6), Rigyac (Tokai 2007, sl. 9: 2, sl. 10: 1), Zalaszentbalas-Puszta-teto (Banffy 1996, sl. 26: 1, 2) in Hidegkut (Kalicz 1973, 136, sl. 1: 6). Vodoravno predrte ročaje najdemo tudi na najdiščih Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 2: 1; 1984, t. 9: 1) in Bukovnica (Šavel 1992a, t. 12: 1). Znani so tudi z najdišč severne Hrvaške, na primer iz Koške, Bli— zne pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 96-99, t. 1: 7), za katere Z. Markovič meni, da so prežitek iz neolitskega in zgodnjeeneolit-skega obdobja (Markovič 19 94, 92, t. 20: 4). Poznamo jih tudi z zahodnomadžarskih najdišč: Nagykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 12: 7-9) Rigyac (Tokai 2007, sl. 10: 3, 4) in Zalaegerszeg-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 8: 1-3, 5). N. Kalicz (Kalicz 1992, 323) jim pripisuje lengyelsko tradicijo. V to skupino sodijo tudi trebušasto oblikovani lonci z nizkim usločenim vratom in zaobljenim ustjem, rob ustja je rahlo nagnjen navzven, prehod iz ramena v vrat je blag. Odlomki loncev (G394, G395, G450, G449) imajo ročaje, ki izhajajo iz ustja. Z vrezi sta na ramenu okrašena lonca (G394, G449). Najbližje primerjave je najti v loncih z najdišč: Hardek pri Ormožu (Žižek 2006a, 134, sl. 22), Andrenci v Slovenskih goricah (Pahič 1976, 50, t. 3: 22) in Zbelovo (Pahič 1983, 93, t. 5: 6). Podobni so tudi z madžarskih najdišč skupine Balaton-Lasinja I: Gellenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 22: 12), Balatonma-gyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 5: 5). Tip L 3 (sl. 31) Lonci s cilidrično oblikovanim vratom, ki se zaključuje z ravnim ali rahlo nagnjenim ustjem na zunanjo ali notranjo stran (G164, G175, G177, G489, G494, G500, G628), lonec G386 pa ima kratek cilindričen vrat. Podobni so iz Bukovnice (Šavel 1992a, t. 12: 2, t. 16: 1). Na Hrvaškem se take oblike pojavljajo na najdiščih Bentež pri Beketincu (Minichreiter/Markovič 2009, 33, t. 2: 1, 2) in Dubranac (Balen 1997-98, t. 8: 2). Podobni so z madžarskih najdišč: Gel-lenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 21: 8) in Balatonma-gyarod-Homoki-dulorol (Banffy 1994, sl. 8). Tip L 4 (sl. 31) Manjši lonci so bikonične, konične, cilindrične, trebušaste in ovalne oblike. Odlomki lončkov bikonične oblike z ostrim kle-kom so na ramenu pogosto okrašeni z vrezi in vtisi (G90, G160, G287-292, G467, G308, G587, G589, G669, G670, G738, G800, G804, G806-810) ali pa so neokrašeni in z zaobljenim rahlim kle-kom (G124, G264, G453, G537, G669). Primerljivi so z lončki, opredeljenimi v lasinjsko kulturo, iz jame 2 naselja v Bukovnici (Šavel 1992a, 61, t. 10: 1, t. 11: 8). Podobno obliko loncev s poudarjenim obodom, ki klekasto prehaja v spodnji del, je S. Dimitrijevič opredelil v stopnjo 2 A lasinjske kulture (Dimitrijevič 1979, 157, sl. 5: 7-14). Lončka G502 in G503 sta konične oblike. Lonček G502 ima na robu ustja bradavici. Podoben je z najdišča Ormož-Škoršičev vrt (To-manič Jevremov et al. 2006a, sl. 63). Lonček G503 pa ima ročaj, ki povezuje ustje s spodnjim delom posode. Cilindrične oblike je lonec G456, ki ima dobre primerjave z loncem z najdišča Bentež pri Beketincu (Minichreiter/Markovič 2009, 33, t. 1: 3). Lonci s trebušastim trupom, ki prehaja v zavihano nepoudarje-no (G185) ali odebeljeno ustje (G48). Lonček G185 ima na največjem obodu vodoravna preluknjana ročaja. Podobni so z najdišča Pavlovski vrh pri Ormožu (Tomanič Jevremov 1973, 23, t. 1: 4) in z madžarskih najdišč: Letenye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, 91, 95, sl. 14: 3, 6b, sl. 18: 9, 10, 12) in Zalaegerszeg-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 8: 2). Miniaturen je lonček ovalne oblike G668. Podoben je z najdišča Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, sl. 63). Vrči (sl. 32) Tip V 1 (sl. 32) Bikonični vrči s konkavno usločenim spodnjim delom, ki ostro prehaja v izbočeno oblikovano rame ter v usločen vrat z ročajem, ki izhaja iz ustja (G447). Vrč G447 je na največjem obodu bogato okrašen s poševnimi vrezi in vtisi. Podobne oblike najdemo na najdiščih: Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 35-36, G5, G12, G46), Hardek (Žižek 2006a, sl. 35), Zbelovo (Pahič 1983, t. 12: 1) in Ajdovska jama, kjer je več variant podobno oblikovanih vrčev (Korošec 1975, 181, t. 5: 2, 5, t. 7: 4, t. 9: 1, t. 11: 1, 2). S. Dimitrijevič jih je opredelil v II b stopnjo lasinjske kulture (Dimitrijevič 1979, 156, t. 19: 5). Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdiščih Andocs-Nagytoldipuszta (Somogyi 2000, sl. 3: 5) in Keszthe-ly-Fenekpuszta II (Kalicz 1991, sl. 3: 7). Tip V 2 (sl. 32) Zaobljeno bikonični vrči z usločenim vratom in presegajočim ročajem, ki povezuje rob ustja z ramenom posode. Vrča (G114, G627) sta na največjem obodu okrašena s pasovi poševnih vrezanih črt, ki jih zaključujejo vtisi. Analogije najdemo na najdiščih: Bukovnica (Šavel 1992a, t. 15: 2), Zbelovo (Pahič 1983, t. 12: 2) in na bližnjem hrvaškem najdišču Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekič et al. 2006, 191, t. 2: 1, 2, 5). Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdiščih: Nagykanizsa-Sanc in Keszthely-Fenekpuszta II (Kalicz 1991, sl. 3: 3, 4), Gellenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 23: 7). Odlomki zgornjih delov posod (G125, G180, G341) bi utegnili pripadati vrčem. Odlomek vrča G180 ima na ustju okras vtisov, odlomek vrča G341 pa ima na ramenu pester vrezan okras. Tip V 3 (sl. 32) Bikonični vrčki z rahlo izvihanim ustjem, usločenim vratom in ročajem, ki povezuje rob ustja z izbočenim ramenom posode, spodnji del je konkavno usločen. Na največjem obodu so okrašeni z vrezom (G362, G372) ali pa neokrašeni (G186, G342). Analogije so z najdišč: Bukovnica (Šavel 1992a, t. 10: 2, 4), 32 Zalaegerszeg-Andrashida (Horvath/Simon 1997, sl. 5: 7), Becsvol-gye-Tollesalja (Horvath/Simon 2003, sl. 27: 5). Sklede (sl. 33) Tip S 1 (sl. 33) Visoke konične sklede (G126, G127, G505) so večjih dimenzij. Podobne najdemo na najdiščih: Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 148, sl. 51), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 163, sl. 15-17), Andrenci (Pahič 1976, t. 4: 24) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 4: 1). Podobnost obstaja tudi s skledo iz naselbine v Rad-vanju, ki jo Kramberger opredeljuje v lasinjsko kulturo (Kramber-ger 2010, 319, t. 4: 23). Z najdišč severozahodne Hrvaške poznamo podobne sklede z najdišča Stara ves pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006, 207, t. 1: 14). Iz kulturne skupine Balaton-Lasinja I jugozahodnega dela Madžarske so podobne sklede zastopane na najdiščih: Nagykani-sza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 5: 6, 10) in Zalaegerszega-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 8: 1, 5). Tip S 2 (sl. 33) Večje in manjše sklede z navpičnim ali uvihanim ustjem ločimo na: 1 sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja, 2 sklede z jezičastimi bradavicami na najširšem obodu, 3 sklede z manjšimi bradavicami na najširšem obodu. 1 Sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja so prav gotovo posebnost našega najdišča. Gumbasti nastavki so lahko nameščeni na večjih (G506) ali manjših skledah konične oblike (G457), polkroglaste oblike (G233, G239, G717, G729) in na skledah biko-nične oblike (G222, G240, G714). Ohranjenih je tudi nekaj odlomkov zgornjih delov skled z gumbastimi nastavki, ki verjetno pripadajo enemu od naštetih tipov skled (G408, G722). Skleda G533 ima nastavek na robu ustja, ki je trikotne oblike. 2 Sklede z večjimi ali manjšimi jezičastimi bradavicami, ki so nameščene na največjem obodu sklede, ki klekasto prehaja v spodnji del (G202, G204, G214, G345, G349, G350, G515, G550, G711, G713, G715, G719, G720, G721) ali pa so nameščene tik pod ustjem (G407, G458, G462). 3 Sklede z manjšimi bradavicami, ki so nameščene na največjem obodu sklede, ki klekasto prehaja v spodnji del (G80, G187, G508, G509, G511, G514, G516, G716, G718). Primerjave za sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja tip S 2/1 najdemo na najdiščih Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 163, sl. 7) in Hardek pri Ormožu (Žižek 2006a, 134, sl. 18, 20). Iz severozahodnega dela Hrvaške je podobna skleda z nastavkom z najdišča Nedelišče-Stara ves (Bekic et al. 2006, 235, t. 3: 2). Posode z gumbastimi nastavki na robu ustja se pojavljajo tudi v skupini Bisamberg-Oberpullendorf v vzhodnem predelu Avstrije iz časa med poznim neolitom in srednjim eneolitom (Ruttkay 1995, 120-122, sl. 4: 6, 10, sl. 5: 2, 3), znane pa so tudi z najdišča Gellenhaza-Varosret skupine Balaton-Lasinja I (Horvath/Simon 2003, sl. 24: 2, sl. 25: 3, 6). Primerjave za sklede tip S 2/2 in S 2/3 najdemo na najdiščih: Ivan-kovci (Tušek et al. 2006, sl. 5, 25 in 26), Bukovnica (Šavel 1992a, 58, t. 8: 4, 5, t. 11: 2), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 8: 3, 4; 1984, 51, t. 5: 4), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 148, sl. 52, 76, 86) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 6: 1, 3, 4, t. 7: 2). Podobne so s hrvaških najdišč: Blizna pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 97, t. 4: 1), Stara ves pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006, 207, t. 1: 9, 13, t. 3: 8, 9), Beketinec (Korošec 1962, t. 7: 2), Dubranac (Vu-komerske gorice) (Balen 1997-98, 15, t. 4: 7, t. 6: 2) in Cerine 3 pri Koprivnici (Markovic 1983, t. 2: 5). Z jugozahodnih madžarskih najdišč kulture Balaton-Lasinja I so podobne iz Nagykanisze-Sanc (Kalicz 1991, sl. 5: 10, sl. 6: 8), Na-gykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 10: 2), Balatonma-gyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 6: 3), Tekenye (Simon 1987, sl. 27: 8) in Eszteregnye (Tokai 2007, sl. 6: 2, 3). L. A. Horvath in K. H. Simon domnevata, da imajo takšne oblike skled južni izvor (Horvath/Simon 2003, 111, sl. 21: 9, sl. 24: 3). Iz vzhodnoavstrijske skupine Bisamberg-Oberpullendorf so znane podobne sklede z najdišča Bisamberg (Ruttkay 1995, 120-122, sl. 4: 8, 9). Tip S 3 (sl. 33) V to skupino sodijo bikonične sklede brez bradavic, ki jih lahko razvrstimo na: 1 Bikonične sklede z ostrim klekom, rob ustja je navpičen ali uvihan. Sklede (G71, G85, G92, G191, G192, G198, G199, G200, G207, G213, G329, G459, G507, G522, G525, G528, G529, G637, G673-679, G682, G690, G693, G695, G697, G699, G700, G705) imajo navpičen rob ustja. V to skupino lahko uvrstimo tudi odlomek sklede G724, ki je okrašena z okroglimi vtisi na ustju in kleku. Sklede (G37, G42, G184, G193, G195, G210, G211, G396, G397, G400, G401, G404, G513, G530, G685, G691, G701, G703, G709) pa imajo uvihan rob ustja. Podobne najdemo na najdiščih: Ivankovci (Tušek et al. 2006, 116, 119, sl. 9 in 27; Tušek/Kavur 2011, G10, G144), Bukovnica (Šavel 1992a, 58, 60 t. 11: 1), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 8: 5), Andrenci (Pahič 1976, t. 2: 15), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 146, sl. 35) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 7: 5, t. 8: 2). Skleda G507 ima primerjave v skledi iz starejšega horizonta naselbine v Drulovki (Guštin et al. 2005, 42, sl. 5) in v skledi iz naselbine v Radvanju (Kramberger 2010, 319, t. 6: 39) z opaznimi vplivi poznoneolitskih elementov. Podobne sklede so tudi z najdišč severozahodne Hrvaške: Blizna pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 97, t. 3: 1), Dubranca (Balen 199798, 15, t. 4: 6) in Gromače 2 pri Varaždinskih toplicah (Bekic et al. 2006, 27, t. 1: 2) in iz jugozahodnega dela Madžarske: Rigyac (To-kai 2007, sl. 7:2), Tekenye (Simon 1987, sl. 13:2) in Savoly-Babocsa v županiji Somogy (Somogy 2000, sl. 4: 2, 4-6, sl. 16: 1). 2 Bikonične sklede z blagim klekom, rob ustja je navpičen (G70, G81, G91, G129, G163, G188, G197, G201, G205, G212, G215-217, G221, G224, G344, G347, G398, G399, G402, G403, G461, G519, G520, G524, G684, G686, G687, G689, G692, G696, G702, G708). V to skupino lahko uvrstimo tudi skledo G726, ki je v zgornem delu okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, in skledo G727, ki je okrašena z drobnimi ovalnimi vtisi. Z blagim klekom so tudi sklede z rahlo uvihanim robom ustja (G7, G194, G460, G512, G518, G526, G527, G531, G638, G640, G641, G683, G708) in sklede z rahlo navzven nagnjenim ustjem (G16, G128, G189, G190, G206, G209, G521, G636, G681, G688, G698, G704). V to skupino lahko uvrstimo tudi odlomek sklede G363, pod ustjem okrašene z navpičnimi ravnimi vrezi in dvojnimi nizi pasov drobnih okroglih vtisov. Najbližje primerjave je najti v skledah z najdišč: Ivankovci (Tušek/ Kavur 2011, G14, G24, G26, G140, G147), Zagonce pri Turnišču (Kavur 2006a, 110, sl. 3), Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, G49, G50), Šafarsko (Horvat Šavel 1984, 51, t. 6: 2), Andrenci (Pahič 1976, t. 3: 6), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 149, sl.64), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 161, sl.9). Podobne so z najdišč severozahodne Hrvaške: Blizna pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 150, t. 3: 5), Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekic et al. 2006, 199, t. 6: 2) in najdišča Dubranac iz osrednje Hrvaške (Balen 1997-98, t. 1: 3, 6, t. 4: 7, t. 7: 8). Na Madžarskem se take oblike pojavljajo na najdiščih: Rigyac (Tokai 2007, sl. 7:2), Tekenye (Simon 1987, sl. 27: 7) in Somogygesz-ti-Szanai-irtas v županiji Somogy (Somogy 2000, sl. 13: 13) Tip S 4 (sl. 33) Gre za odlomke zgornjih delov globokih skled s klekom pod ustjem (G112, G193, G196, G534, G639, G680, G706). Skleda G723 je tik pod ustjem okrašena s poševnimi vrezi, ki jih zaključuje niz drobnih ovalnih vtisov. Podobne sklede najdemo na najdišču Bukovnica (Šavel 1992a, t. 11: 3), na najdiščih severozahodne Hrvaške: Blizna pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 152, t. 5: 7), Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekic et al. 2006, 195, t. 2: 8), Stara ves pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006, 235, t. 3: 4) in na najdiščih jugozahodne Madžarske, kot so Nagykaniz-sa-Sanc (Kalicz 1991, sl. 5: 7) in Andocs-Nagytoldipuszta v županiji Somogy (Somogy 2000, sl. 5: 4). Tip S 5 (sl. 33) Sklede z navpičnim ali rahlo izvihanim ustjem, pod katerim je rahel kolenčast prelom (G4, G208, G227, G228, G520, G694, G873, G877). Podobne sklede s kolenčastim prelomom ostenja Velušček uvršča v stopnjo Lengyel III (Velušček 2006, 32-35). Tip S 6 (sl. 34) Sklede s polkroglasto obliko ločimo na: 1 Globoke (G131) ali nizke sklede (G132), ki imajo rahlo zaobljena, uvihana ustja in ravna dna (G131, G132). Odlomki zgornjih delov skled (G460, G535) bi utegnili pripadati tej skupini. 2 Sklede imajo rahlo zaobljena, navzven nagnjena ali usločena ustja. Ohranjeni so samo odlomki zgornjih delov (G57, G59, G232, G730). Polkroglaste sklede z uvihanimi ustji (S 6/1) imajo primerjave z bližnjih najdišč: Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 3: 3, 6, t. 7: 4); Hardek (Žižek 2006a, 134, predmet: 21), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 161, sl. 5, sl. 6) in Zbelovo (Pahič 1983, t. 10: 1, 2). Podobna skleda je s hrvaškega najdišča Stara ves pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006, 207, t. 1: 8). Iz zahodnomadžarske skupine Balaton-Lasinja I jih poznamo z najdišč: Nagykanizsa-Inkey-kapolna (Kalicz 2003, sl. 11: 5, 9), Ba-latonmagyarod-Homoki-dulo (Banffy 1994, sl. 5: 4) in Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 3). Polkroglaste sklede z navzven usločenimi ustji (S 6/2) lahko primerjamo s podobnimi z najdišč: Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 36, G9), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 3: 5), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 146, sl. 37), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 161, sl. 8). Na Madžarskem so podobne oblike z najdišča Zalaegerszega-Andrashida (Horvath/Simon 1997, sl. 3: 2). Tip S 7 (sl. 34) Konično oblikovane sklede so na našem najdišču redke (G542, G732). Odlomki zgornjih delov posod (G237, G540, G549, G731) bi utegnili pripadati takšnim skledam. Najbližje analogije najdemo na najdiščih Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 36, G82) in Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 147, sl. 50). Na Madžarskem jih poznamo z najdišča Zalaegerszega-Andrashida (Horvath/Simon 1997, sl. 1: 4, 6). Tip S 8 (sl. 34) Odlomek sklede (G728) z izlivom na ustju. Analogije so z najdišč So-dolek (Kavur et al. 2006c, sl. 3), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, sl. 84) in Ptujski grad (Tomanič Jevremov et al. 2006b, sl. 24, sl. 36) Tip S 9 (sl. 34) 1 Skledice so bikonične oblike s klekom, na najširšem obodu so ponavadi okrašene z vrezi ali vtisi, ustja so skoraj navpična (G17, G123, G265). Podobne so z najdišča Bukovnica (Šavel 1992a, t. 10: 6, t. 11: 6). Skleda G671 ima kratek koničen vrat, rob ustja pa je rahlo nagnjen na notranjo stran. 2 Skledice so polkroglaste oblike, ustja so rahlo zaobljena in uvihana, dna so usločena (G133, G157, G225). Skledica G231 pa ima rahlo izvihano ustje. Podobne skledice so znane z bližnjih najdišč: Ivankovci (Tušek/Kavur 2011, G5), Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 36, G7), Šafarsko (Horvat Šavel 1985, t. 1: 6), Hardek (Žižek 2006a, 140, sl. 51, sl. 52), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 169, sl. 61) 33 Tipološka razvrstitev keramičnega bakrenodobnega gradiva. S1 Visoke konične sklede S2 Sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja konične polkroglaste G717 bikonične Sklede z jezičastimi bradavicami na največjem obodu Sklede z manjšimi bradavicami na največjem obodu Bikonične sklede z blagim klekom navpičen rob ustja uvihan rob ustja rahlo izvihan rob ustja S4 Globoke sklede s klekom pod ustjem S5 Sklede s kolenčastim prelomom navpičen rob ustja rahlo izvihan rob ustja Skodele (sl. 34) Tip Sk 1 (sl. 34) So različnih oblik. Skodele (G406, G510, G517, G733, G736) so biko-nične oblike z navpičnimi (G510, G517, G733, G736) ali rahlo izviha-nimi ustji (G406), kjer so pritrjena ušesca. Odlomek skodele G736 je ob ročaju okrašen s poševnimi vrezi in drobnimi ovalnimi vtisi. Bikonična skodela G203 ima pod rahlo izvihanim ustjem pritrjeni vodoravno preluknjani bradavici. Skodela G463 je polkrogla-ste oblike z izvihanim ustjem, iz katerega izhajata ročaja. Skodela G552 je konične oblike s pritrjenim ročajem na ustju. Podobne oblike skodel so znane z najdišč Zbelovo (Pahič 1983, 95, t. 9: 3,4), Beketinec (Homen 1990, 58, sl. 6: 7), Dubranac (Balen 1997-98, 15, t. 5: 4) in Blizna pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, 149, t. 2: 3) iz II b stopnje lasinjske kulture. Tip Sk 2 (sl. 34) Manjše skodelice s konkavno usločenim spodnjim delom, ki zaobljeno prehaja v izbočeno oblikovano rame in v raven vrat z ročajem, ki izhaja iz ustja. Na ramenu so okrašene z vrezi (G351) ali pa so neokrašene ( G241, G734). Analogije najdemo na najdiščih: Bukovnica (Šavel 1992a, t. 7: 5, t. 11: 5, 7), Šafarsko (Šavel 1980, t. 9: 2), Hajndl (Žižek 2006b, sl. 65), Zbelovo (Pahič 1983, t. 12: 2) in na madžarskih najdiščih: Dravaszentes-Regi falu (Somogy 2000, sl. 11: 6), Zalaegerszeg-Andrashida (Horvath/Simon 1997, sl. 5: 5), Gellenhaza-Varosret (Horvath/Simon 2003, sl. 21: 2). Tip Sk 3 (sl. 34) Ohranjen je le odlomek skodelice bikonične oblike s presegajo-čim trakastim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom (G737) in odlomki ročajev s čepastim zaključkom, ki bi lahko pripadali temu tipu skodelic (G141, G278, G279, G423, G575, G793). Skodelicam bi utegnili pripadati tudi trakasti ročaji z dvojnima bradavicama na vrhu ročaja (G424, G425). Skodelice tega tipa so prav gotovo posebnost na pomurskih najdiščih, ki sodijo v lasinjsko kulturo. Podobne so namreč pojavljajo na najdiščih Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, G31) in Šafarsko (Horvat Šavel 1984, 51, t. 7: 3, t. 9: 3; 1994, priloga 8: 3; priloga 12: 16). Podobni so tudi ročajem posod z najdišč skupine Balaton I: Orda-scehi-Kecsi-mezo (Somogyi 2000, sl. 15: 1), Letenye, Zok-Varhegy ter Nagykanisza Sanc (Kalicz 1991, sl. 9: 2, 4, 6, 8), ki jim N. Kalicz pripisuje balkansko poreklo (Kalicz 1992, 323). Poseben je tudi ročaj posode (G280), ki ima na vrhu izboklino. Podobni so z najdišča skupine Balaton I Nagykanisza Sanc (Kalicz 1991, sl. 9: 3, 9). Tip Sk 4 (sl. 34) Temu tipu pripada odlomek zgornjega dela skodelice zaobljene bikonične oblike (G734) z izvihanim ustjem, na katerem je pritrjen presegajoči ročaj. Podobna je bila odkrita na najdišču Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 151, sl. 81). Posode na nogi (sl. 34) Večinoma so ohranjeni samo odlomki nog, za katere predvidevamo, da so pripadale skledam na nogi (G9, G41, G69, G158, G159, G242, G246-249, G252, G253, G412, G464, G465, G553-556, G742-746). Iz teh ohranjenih odlomkov ne moremo ugotoviti, kakšnemu tipu noge so pripadali. Enako velja za odlomke dnov posod z odlomljenimi nogami (G104, G254, G256-260, G352, G353, G361, G411, G556, G750-754). Ohranjenih je nekaj odlomkov, ki pripadajo trebušasti, konični nogi ali nizki prstanasti nogi. Tip N 1 (sl. 34) Dobro ohranjene trebušaste noge (G38, G242, G245, G474, G740) se v zgornjem delu oblo razširijo, v spodnji tretjini zožijo in nato spet razširijo v stojno ploskev, ki je lahko zaobljena (G38, G242, G743) ali ravna in poudarjena navzven (G245, G474, G741, G1122). Odlomki nog (G101, G255, G361, G410, G739, G741, G748, G749, G755) nakazujejo trebušasto oblikovanost noge. Odlomek noge G101 je okrašen z vtisi. Podobne neokrašene trebušaste noge so z najdišč: Zagonce pri Turnišču (Kavur 2006a, 111, sl. 1), Šafarsko (Šavel 1994, priloga 13: 10), Sodolek (Kavur et al. 2006c, 125, sl. 9), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 146, sl. 42, sl. 80, sl. 83), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 167, sl. 34), Ptujski grad (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 180, sl. 26) in Spodnji Porčič (Pahič 1976, t. 7: 11). Pogoste so na najdiščih severozahodne Hrvaške: Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah (Bekic et al. 2006, 29, t. 1: 12), Gornji Pusta-kovec pri Čakovcu (Bekic et al. 2006, 196, t. 3: 1), Beketinec (Homen 1990, sl. 4: 5). Značilne so za razvito fazo lasinjske kulture. Poznamo jih tudi na madžarskih najdiščih: Nagykanisza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 8: 17), Eszteregnye-Ojto-dulo (Tokai 2007, sl. 6: 8) in Balatonmagyarod-Homoki-dulorol (Banffy 1994, sl. 4: 1). Okrašene trebušaste noge poznamo z najdišč Bukovnica (Šavel 1994, priloga 19: 12) in Hardek (Žižek 2006a, 132, sl. 6) Tip N 2 (sl. 34) Od koničnih nog posod, za katere je značilno, da se proti spodnjem delu konično usločijo in rahlo razširijo v zaobljeno stojno ploskev, so ohranjeni le odlomki nog (G65, G243, G250, G251, G642). Primerjave so na najdiščih: Hardek (Žižek 2006a, 132, sl. 9), Andrenci (Pahič 1976, t. 4: 4, t. 6: 8, 13), Gelenhaza-Varo-sret (Horvath/Simon 2003, sl. 22:15, sl. 25: 10), Zalaegerszega-An-drashida (Horvath/Simon 1997, sl. 5: 22), Eszteregnye-Ojto-dulo (Tokai 2007, sl. 8: 9), Tekenye (Simon 1987, sl. 13: 12) in Balatonma-gyarod-Homoki-dulorol (Banffy 1994, sl. 4: 2). Tip N 3 (sl. 34) Nizka prstanasta noga je značilna za večje posode, verjetno lonce. Ohranjene so na odlomkih posod (G25, G84, G262, G566). Podobna je znana z madžarskega najdišča Hahot-Szartori (Banffy 1996, sl. 33: 2). S. Pahič votlim konično usločenim oblikam nog skled pripisuje lengyelske značilnosti, oblo razširjenim vzbočenim oblikam nog (trebušaste noge) pa pripisuje lasinjske značilnosti (Pahič 1976, 68-69). Noge posod v lasinjski kulturi so lahko različnih oblik. L. A. Hor-vath in K. H. Simon jih delita na zvonaste, polkroglaste in konične oblike in so ena izmed značilnosti posod Balaton-lasinjske kulture (Horvath/Simon 2003, 112, sl. 22: 13-15, 17). Cedila (sl. 34) Na najdišču je bilo odkritih nekaj odlomkov posod, ki pripadajo cedilom (G35, G276, G277, G571, G791), odlomek predmeta G820 bi 34 Tipološka razvrstitev keramičnega bakrenodobnega gradiva. S6 polkroglaste sklede uvihan rob ustja, ravno dno rahlo izvihan rob ustja S7 Konične sklede S8 Sklede z izlivom S9 Skledice bikonične G123 a polkroglaste G157 Sk1 Skodele bikonične z ušesci navpičen rob ustja polkroglaste Sk2 Skodelice okrašene bikonične s preluknjanim držajem rahlo izvihan rob ustja konične neokrašene Sk3 Skodelice z ročajem s ploščatim čepastim zaključkom Sk4 Skodelice bikonične oblike Posode na nogi N1 trebušaste noge G38 N2 konične noge N3 prstanaste noge Cedila G277 ^OQ1_I Cevasto cedilo 20 fJOD» oDDD - lahko bil cevasto cedilo. Cedila so znana tudi z drugih najdišč lasinjske kulture: Šafarsko (Šavel 1994, priloga 8: 4), Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 146, sl. 40), pogosta so na madžarskih najdiščih: Balatonmagyarod-Homoki-dulorol (Banffy 1994, sl. 7: 6), Vors-Borzas-dulo (Somogyi 2000, sl. 16: 5), Letenye-Szentkere-szdomb (Kalicz 1995, sl. 22: 12), Rigyac (Tokai 2007, sl. 7: 11), Zalae-gerszeg-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 7: 4; Horvath/Simon 1997, sl. 5: 10-12). Okras (sl. 35) Na keramiki najdišča Popava 1 je najpogostejši način okraševanja vrezovanje in vtiskovanje. Pogosto je tudi plastično okraševanje v obliki bradavic, redko je žigosanje. Vrez (sl. 35) Pogosti so le pasovi poševnih vrezov (G140, G160, G289, G293, G295-297, G301, G303, G351, G434, G438, G584, G585, G810) oziroma pasovi izmenjujočih se poševnih vrezov (G123, G139, G286, G290, G292, G298, G299, G305, G439, G449, G471, G795, G806, G814), pasovi navpičnih vrezov (G372, G587, G737, G799), pasovi vodoravnih vrezov (G432), kombinacija pasov vodoravnih in poševnih vrezov (G288, G294, G436; G805, G811) ali izmenjujoči se pasovi vodoravnih, poševnih in navpičnih vrezov (G302, G304, G430, G802). Vrez lahko tvori motiv šrafiranih trikotnikov (G74, G90, G153, G285, G287, G307, G358, G362, G670, G726, G738, G800, G803, G808, G809, G813), motiv cikcaka (G440, G586, G588, G590), motiv ribje kosti, (G291, G306, G365, G373, G431, G433, G631, G815), ribja kost lahko tvori na sredini križ (G467, G807). Redki so polkrožni vrezi (G300, G646), izmenjujoči se pasovi pol krožnih vrezov (G337), pasovi izmenjujočih se poševnih in polkrožnih vrezov (G454, G796), vrezan lestvičast motiv (G468), drobni vrezi na ustju posode (G340) ali večje zareze pri dnu posode (G353). Vtis (sl. 35) Na posodah in odlomkih posod je okras z odtisi ostrega predmeta (G10), globokih vtisov (G17), nepravilno razporejenih grobih vtisov (G132, G352), nepravilno razporejenih drobnih vtisov (G727, G818), nizi vodoravnih drobnih vtisov (G596-598, G724, G817), odtis prsta (G133), vrsta večjih in manjših vtisnjenih okroglih jamic (G316), drobni vtisi pod ustjem posode (G180). Paleto različnih motivov nam nudi kombinacija vrezov in vtisov (sl. 35) na posodah ali odlomkih posod. Poševne vrezane linije so na zunanji strani dodatno okrašene z zarezicami oziroma vtisi (G21, G88, G308, G312, G441, G472, G594, G736, G801, G804, G806, G816). Navpične (G105), vodoravne (G101, G311, G315, G381, G432, G595), poševne (G114, G161, G310, G313, G589, G591, G592, G593) ali pasove izmenjujočih se poševnih, navpičnih ali polkrožnih vrezov F (G281, G430, G437, G454) dodatno krasijo drobni vtisi. Vrezan cikcak motiv dodatno krasijo plitvi drobni okrogli ali podolgovati vtisi (G394, G472, G590), pasove navpičnih vrezov pa dopolnjuje vtisnjen preplet in vodoravne dvojne linije drobnih okroglih vtisov (G363). Na odlomku noge posode je okras vodo-ravih vrezanih linij, ki jih dopolnjujejo vtisnjen preplet, krog in drobni okrogli vtisi, ki tvorijo motiv križa (G246), vtisnjen preplet na odlomku posode (G309) dodatno krasijo vodoravni vrezi, vrez tvori motiv križa, ki ga dodatno krasijo drobni vtisi (G435). Rob ustja sklede je okrašen z odtisi ostrega predmeta, pod ustjem so pasovi trojnih poševnih vrezov, ki jih zaključujejo vodoravni vtisi (G723). Bogat okras je tudi na odlomku posode z ročajem (G447), kjer je vrh ročaja okrašen s pasom vodoravnih vtisov, pod ročajem je pas polkrožnih vrezov, ki ga zaključujejo prepletajoči se pasovi poševnih vrezov in pasovi poševnih vtisov, in na odlomku vrča (G341), kjer je pod ročajem okras dvojnega polkrožnega vreza, pod njim so pasovi polkrožnih kratkih poševnih vrezov, sledijo pasovi polkrožnih vrezov, ki se zaključujejo s pasovi poševnih vrezov, mreže in drobnih vrezanih kvadratov. Odlomek ročaja in ostenje posode sta okrašena z vodoravnimi nizi drobnih okroglih vtisov, ki jih prekinja snop poševno vrezanih linij (G797), vrezan motiv ribje kosti (G631, G815) pa zaključuje linija drobnih zarez. Žigosanje (sl. 35) Odlomek posode (G442) je okrašen z žigosanjem poševnih in vodoravnih linij. Plastični okras se pojavlja na skledah v obliki gumbastih nastavkov na robu ustja (tip S 2/1), v obliki večjih ali manjših jezičastih bradavic, ki so nameščene na največjem obodu ali pa so tik pod ustjem (tip S 2/2), in v obliki manjših bradavic, ki so nameščene na največjem obodu (tip S 2/3). Plastični okras je tudi na največjem obodu lonca G446 in na robu ustja koničnega lončka G502. Poleg okraševanja pa so vse naštete oblike od gumbastih nastavkov, jezičastih in do manjših bradavic imele tudi praktičen namen, predvsem kot držaji. Vse naštete oblike okraševanja zasledimo tudi na posodah z najdišč Bukovnica (Šavel 1992a, 60, t. 7: 3, 4, 7, t. 8: 1, t. 10: 1, 3, 5, 6. t. 11: 6-8, t. 13: 1-16) in Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 11: 7, 9, 12; 1984, 52, t. 3: 4, t. 5: 7, t. 11: 7, 9, t. 13: 1). Na najdiščih severozahodne Hrvaške so podobni primeri iz Gornjega Pustakovca pri Čakovcu (Bekic et al. 2006, 185-196, t. 2: 4, 5, 7, t. 6: 5, 6), Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006, 233-235, t. 1: 1-7, t. 3: 3, 5), Benteža pri Beketincu (Minichreiter/Markovic 2009, t. 3: 2-9, t. 4: 1-9) in Dubranca (Balen 1997-98, t. 2: 4, 5, t. 3: 1, 2). S. Dimitrijevic uvršča posode s podobnim okraševanjem v stopnjo Lasinja 2-3 (Dimitrijevic 1979, 152-161, sl. 5: 7-21). Bogato paleto okraševanja nam nudijo posode z najdišč kulture Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske (Kalicz 1991, sl. 3: 1-7, sl. 4: 2-14, sl. 5: 1-12). Na najdiščih Eszteregnye in Rigvac je okras na posodah predvsem vrezan, žlebljen pa je redko (Tokai 2007, 14, sl. 8: 2, sl. 9: 5, 6), kar velja tudi za okras na posodah našega najdišča. Vrezani cikcak trakovi navpičnih in poševnih linij so na posodah najdišča Zalaegerszeg-Andrashida, kjer je zastopan tudi plastični okras okroglih bradavic (Barna/Kreiter 2006, sl. 2: 1-3, 5, 6, sl. 3: 1-8, sl. 4: 1-8). Vrezan, vtisnjen in plastičen okras pa je na posodah z najdišča Zalaszentbalas-Pusztateto (Banffy 1996, sl. 18: 2-7, sl. 22: 1-2, sl. 25: 1). Vrez v kombinaciji z vtisi najdemo na posodah z najdišč v županiji Somogy (Somogyi 2000, sl. 9: 1-9, sl. 12: 1, sl. 13: 2, 5). Zajemalke (sl. 35) Vse odkrite zajemalke imajo predrt ročaj. Večina je fragmenti-rana in enake velikosti (G1, G3, G11, G26, G33, G34, G39, G46, G95, G108, G142-145, G282, G320, G322-327, G366, G443-445, G609-615, G632-634, G647, G823-829, G830-848). Podoben tip zajemalk poznamo domala z vseh bližnjih slovenskih najdišč, tako z najdišč v Bukovnici (Šavel 1992a, t. 6: 2-4, 35 Tipološka razvrstitev keramičnega bakrenodobnega gradiva. Okras Vrez poševni vrezi navpični vrezi vodoravni vrezi šrafirani trikotniki cikcak ribja kost polkrožni vrezi lestvičasti vrezi Vtis globoki vtis nepravilno razporejeni grobi vtisi nepravilno razporejeni drobni vtisi drobni vtisi pod ustjem Kombinacija vreza in vtisa poševne, navpične in vodoravne vreze dodatno krasijo vtisi G313 G105 cikcak z vtisi motiv križa z vtisi polkrožni in poševni vrezi z vtisi vodoravne linije vtisov in poševni vrezi C3 Žigosanje Utež Zajemalke G609 Vretence G819 Glinasta jagoda Ob Amulet G608 6-9), Šafarskem (Horvat Šavel 1980, t. 5: 3, t. 6: 6, 7; 1985, t. 2: 14) in Zbelovem (Pahič 1983, t. 15: 1-4, 6, 7, 9). S hrvaških najdišč so zastopane iz Blizne pri Jakopovcu (Bekic et al. 2006, t. 4: 5, t. 5: 1), Gornjega Pustakovca pri Čakovcu (Bekic et al. 2006, 185, 186, t. 1: 2, t. 4: 4,7), Stare vesi pri Nedelišcu (Bekic et al. 2006,207, t. 2: 7-10) in iz Dubranca-Vukomeričke gorice (Balen 1997-98, t. 1: 8, t. 2: 1). V kulturi Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske so znane z najdišč Nagykanisza-Sanc (Kalicz 1991, sl. 8: 10-13), Gellenha-za-Varosret (Horvath/Simon 2003, 114, sl. 22: 4, 5, 8, 11, sl. 26: 12), Eszteregnye in Rigyac (Tokai 2007, sl. 6: 12, 13, sl. 7: 9, 10), Zalae-gerszeg-Andrashida (Barna/Kreiter 2006, sl. 10: 1, 4) in Zalaszent-balazs-Pusztateto (Banffy 1996, sl. 9: 2-4, 6). S. Pahič in N. Kalicz jim pripisujeta lengyelsko poreklo (Pahič 1976, 68; Kalicz 1992, 323). Ostali keiamični predmeti (sl. 35) Med ostale keramične predmete štejemo pokrov (G319), vretence (G819), manjši svitek (G821) in glinasto jagodo (G849). Ohranjene so tri piramidalne uteži (G55, G89, G878), ki so bile odkrite v plasti SE 15 in jami SE 311. Zanimiva sta tudi glinasta predmeta (G607) in (G608). Kot odlomek je glinasti predmet G607 nedoločljiv. Podoben predmet, kakršen je G608, je bil odkrit v bližini madžarskega najdišča Be-csvolgye, avtor pa ga je opredelil kot amulet in ga na podlagi v bližini odkritih keramičnih najdb uvrstil v kulturo Balaton-Lasi-nja I (Horvath 1994, 73-79, sl. 1). Časovna uvrstitev najdb Opisane najdbe z najdišča Popava 1 po primerjavah z drugimi najdišči iz Slovenije, severozahodne Hrvaške, zahodne Madžarske in vzhodne Avstrije sodijo v lasinjsko kulturo, kakor je bilo že predstavljeno s primerjavami pri obravnavi posameznih tipov. Za lasinjsko kulturo je že od zgodnje stopnje dalje značilna posebna oblikovanost posod (Homen 1990, 56-65). Tako pri loncih, vrčih kakor pri skledah je tudi z našega najdišča prepoznaven konkavno usločen trup, ki prehaja v ostro ali blago klekasto napeto oblikovano rame. Podobne oblike posod je S. Dimitrije-vic opredelil v 2 B stopnjo lasinjske kulture (Dimitrijevic 1979, 156, t. 19: 5). Druga prepoznavnost so sklede z izrazitimi jezičastimi bradavicami ali manjšimi bradavicami pod ustjem ali na največjem obodu, posode na nogi in visoke konične sklede. Gumbasti nastavki na robu ustja so pogosti na skledah, kjer verjetno ne predstavljajo samo okrasa, ampak so imele tudi praktični namen kot držaj. Nekatere posode, denimo trebušasti lonček G185, skleda G203, ostenja posod (G429, G582) in sklede (G406, G510, G517), so imeli preluknjane bradavice in držaje ali majhna ušesca verjetno prav tako zaradi uporabnosti. Značilni so tudi majhni biko-nični lončki s poudarjenim obodom, ki klekasto prehaja v spodnji del, podobne je S. Dimitrijevic opredlil v stopnjo 2 A lasinjske kulture (Dimitrijevic 1979, 157, sl. 5: 7-14). Zanimivi so tudi biko-nični vrčki, bikonične skledice in bikonične skodelice s trakastim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom in z ročaji z dvojnimi bradavicami na vrhu. Med okrasom, ki je na zgornjem delu posode, izstopajo vrezana geometrijska motivika, vtisi in plastične bradavice, ki so med seboj lahko tudi kombinirani. S. Dimitrijevic uvršča posode s podobnim okraševanjem v stopnjo Lasinja 2-3 (Dimitrijevic 1979, 152-161, sl. 5: 7-21). Pri tipološki razdelitvi smo določili 4 tipe loncev, 3 tipe vrčev, 9 tipov skled, 4 tipe skodel, 3 tipe nog posod in 1 tip zajemalk (sl. 31, 32, 33, 34, 35). Najboljše primerjave v Sloveniji so z najdišč Tur-nišče, Zagonce pri Turnišču, Gorice pri Turnišču, Ivankovci pri Lendavi, Bukovnica, Šafarsko, Sodolek pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Andrenci, Spodnji Porčič, Zbelovo, Zgornje Radvanje, Hardek in Hajndl pri Ormožu, Ormož-Škoršičev vrt, Ptujski grad in Drulovka. Iz zahodnega dela Hrvaške so primerjave z najdišči Blizna pri Jakopovcu, Stara ves pri Nedelišču, Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah, Gornji Pustakovec pri Čakovcu, Beketinec, Bentež pri Be-ketincu, Dubranac, Vis-Modra, Cerine 3 pri Koprivnici. Številne so analogije z najdišči kulture Balaton-Lasinja I iz jugozahodne Madžarske, denimo: Andocs-Nagytoldipusz-ta, Zselickislak, Kaposvar-Deseda, Ordascehi-Kecsi-mezo ter Savoly-Babocsa, Hidegkut, Balatonmagyarod-Homoki-dulo, Nagykanizsa-Inkey-kapolna, Nagykanizsa-Sanc, Letenye-Szentkeresztdomb, Rigyac ter Eszteregnye-Ojto-dulo, Zalaszent-balas-Pusztateto ter Hahot-Szartori, Zalaegerszeg-Andrashida, Gellenhaza-Varosret in Tekenye. Analogije so tudi z najdišči vzhodne Avstrije (Stillfried, Oberpul-lendorf, Bisamberg) predvsem v posodah z gumbastimi nastavki na robu ustja (tip S 2/1) skupine Bisamberg-Oberpullendorf iz časa med poznim neolitikom in srednjim eneolitom (Ruttkay 1995, 120-122, sl. 4: 6, 10, sl. 5: 2, 3). Radiokarbonska analiza vzorcev oglja iz plasti SE 499 (sl. 48) je pokazala starost BP 5396±31 in radiokrabonsko starost: 1! cal BC4325-4285 (38,9 % verjetnost), 4269-4239 (29,4 % verjetnost), 2! cal BC 4337-4228 (85,9 % verjetnost), 4201-4169 (7,6 % verjetnost), 4092-4079 (1,9 % verjetnost). Radiokarbonska analiza vzorcev oglja iz polzemljanke (SE 7) (sl. 49) je pokazala starost: BP 5417±32 in radiokarbonsko starost: 1! cal BC 4330-4310 (21,1 % verjetnosti), 4304-4259 (47,1 % verjetnosti), 2! cal BC 4342-4233 (94,4 % verjetnosti), 4187-4182 (1,0 % verjetnosti). Ta datacija je primerljiva z datacijami nekaterih drugih sočasnih najdišč, denimo: Gorice pri Turnišču (4350-4230 cal BC, 2!-95,4 % verjetnost; 4182-4168 cal BC, 2! 95,4% verjetnost) (Plestenjak 2010, 38), Sodolek (4454-4259 cal BC (2!95,4 % verjetnosti) (Kavur et al. 2006, 122), Hardek med 4920 cal BC in 4255 cal BC (Žižek 2006a, 130, 132), Blizna pri Jakopovcu (4208±91 cal BC) (Bekic et al. 2006, 95), Gromače 2 pri Varaždinskih Toplicah (4293±33 cal BC) (Bekic et al. 2006, 22), Pajtenica pri Bakovačkih Selaca (od 4350-3640 cal BC) in Tomašinci-Palača (4340-3630 cal BC; Balen 2008, 20-22). Pal Raczky datira lasinjsko kulturo v čas med 4000-3850 pr. n. š. (Raczky 1995, fig. 1), prav tako tudi N. Kalicz (Kalicz 2003, 32). Glede na naštete analize lahko najdišče Popava 1 datiramo že v čas 44. oziroma 42. stoletja pr. n. š. Sklep V objektih (nadzemnih stavbah, polzemljankah, vkopanih objektih večjih dimenzij in jamah) so bili odkriti keramične najdbe in kamnito orodje. Med lončenino izstopajo lonci, sklede, skodele, vrči, posode na nogi, cedila, pokrov, vretenca zajemalke in amulet (sl. 31, 32, 33, 34, 35). Najštevilnejši so lonci (sl. 31). Lonci tip L 1 so bikonični lonci z največjim obodom na polovici višine oziroma spodnji tretjini; ostro bikonični z ročaji ali bradavice na zgornjem konusu oziroma ramenu so bili odkriti v polzemljanki 1 (SE 8): G115, G117 in v vkopanem objektu 2 (SE 608): G374, G375, G446, G473. Zaobljeno bikonične oblike brez ročajev, z ročaji na zgornjem konusu oziroma največjem obodu ali z ročaji na ustju pa so bili odkriti v polzemljanki 1: G116, G118, jami SE 455, v bližini nadzemnega objekta 5: G371, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G376, G377, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G480, G504, G635 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G667. Lonci tip L 2 so trebušasto oblikovani z usločenim vratom in zaobljenim ustjem; lahko so brez ročajev, z ročaji, ki izhajajo iz ustja ali so na največjem obodu. Odkriti so bili v polzemljanki 1 (SE 8): G119-121, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G179, G341, v jami SE 696 v bližini nadzemnega objekta 2: G367, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G378-380, G382-385, G387-389, G391, G392, v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 2 (SE 608): G451, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G478, G479, G482, G484, G490, G497, G630, v vkopanem objektu 4 (SE 499): G649, G651, G656, G658, G659, G666. V zbiralniku za vodo vkopanega objekta 2 (SE 608) je bil odlomek lonca (G455), ki ima na največjem obodu ušesca. Iz vkopanega objekta 2 je bil tudi odlomek lonca z vodoravno predrtim ročajem G426, podobna sta iz vkopanega objekta 3 (SE 300): G483, G582. V to skupino sodijo tudi trebušasti lonci z nizkim usločenim vratom. Odkriti so bili v vkopanem objektu 2 (SE 608): G394, G395, v zbiralniku za vodo vkopanega objekta 2 (SE 608): G449, G450. Tip L 3 nosijo cilindrično oblikovan vrat; primeri tega tipa so bili odkriti v vkopanem objektu 1 (SE 382): G164, G175, G177, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G386 in v vkopanem objektu 3 (SE 300): G489, G494, G500, G628. Tip L 4 so manjši lonci. Bikonične oblike loncev z ostrim klekom so bile odkrite v plasti SE 15 (G90), v jami ob polzemljanki 1 (SE 8): G124, G160, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G264, G287-292, G308, v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 2 (SE 608): G453, G467, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G537, G587, G589 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G669, G670, G738, G800, G804, G806-810. Lončki konične oblike so redki. Odkriti so bili v vkopanem objektu 3 (SE 300): G502, G503. Cilindrične oblike lončkov so iz zbiralnika za vodo v vkopanem objektu 2 (SE 608): G456; trebušaste oblike pa iz plasti SE 2: G48 in iz vkopanega objekta 1 (SE 382): G185, ki ima na največjem obodu vodoravno preluknjana ročaja. Miniaturni lonček ovalne oblike G668 je bil odkrit v vkopanem objektu 4 (SE 499). Na najdišču so bili odkriti tudi vrči (sl. 32). Vrč tip V 1 z ostrim klekom in z okrasom vreza in vtisa na največjem obodu (G447) je bil odkrit v zbiralniku za vodo v objektu 2 (SE 608). V tip V 2 sodita vrča z zaobljenim klekom, na največjem obodu sta okrašena z vrezi in vtisi, odkrita pa sta bila v polzemljanki 1 (SE 8): G114 in v vkopanem objektu 3 (SE 300): G627. Tip V 3 so bikonični vrčki, ki so bili odkriti v jami (SE 712) v bližini nadzemnega objekta 2: G362, v jami (SE 455) v bližini nadzemnega objekta 5: G372 in v vkopanem objektu 1 (SE 382): G186 in G342. Poleg loncev so številne tudi sklede različnih oblik (sl. 33, 34). Tip S 1 so visoke konične sklede. Odkrite so bile v polzemljanki 1 (SE 8): G126, G127 in v vkopanem objektu 3 (SE 300): G505, G506. Tip S 2 so sklede in odlomki skled z gumbastimi nastavki na robu ustja. Odkrite so bile v vkopanem objektu 1 (SE 382): G222, G233, G239, G240, v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 2 (SE 608): G408, G457, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G506, G533 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G714, G717, G722, G729. Sklede z jeziča-stimi bradavicami, ki so nameščene na največjem obodu, so bile odkrite v vkopanem objektu 1 (SE 382): G202, G204, G214, G345, G349, G350, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G407, G458, G462, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G515, G550 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G711, G713, G715, G720, G721. Sklede z manjšimi bradavicami na največjem obodu pa so bile odkrite v plasti SE 15: G80, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G187, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G508, G509, G511, G514, G516 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G716, G718. Bikonične sklede brez bradavic z ostrim klekom tip S 3/1 so bile odkrite v plasti SE 2: G37, G42, SE 15: G71, G85, G92, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G184, G191-193, G195, G198-200, G207, G210, G211, G213, G329, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G396, G397, G400, G401, G404, v zbiralniku v vkopanem objektu 2 (SE 608): G459, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G522, G525, G528, G529-530, G637 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G674-679, G682, G685, G690, G691, G693, G695, G697, G699, G700, G701, G703, G705, G709, G724. Bikonične sklede z blagim klekom tip S 3/2 so bile odkrite v plasti SE 2: G7, G16, v plasti SE 15: G70, G81, G91, v polzemljanki 1 (SE 8): G128, G129, v polzemljanki 2 (SE540): G163, v vkopanem objektu 1 (SE 382):G188, G189, G190, G194, G197, G201, G205, G206, G209, G212, G215-217, G221, G224, G344, G347, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G399, G402, G403, v jami (SE 803): G363, v zbiralniku v vkopanem objektu 2 (SE 608): G460, G461, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G512, G518-521, G524, G526, G527, G531, G636, G640, G641 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G683, G684, G686-689, G692, G696, G702, G704, G708, G726, G727. Sklede tip S 4 so globoke sklede s klekom pod ustjem. Odkrite so bile v jami (SE 62): G112, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G193, G196, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G534, G639 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G680, G706, G723. Manj številne so sklede tip S 5 z rahlim kolenčastim prelomom, ki so bile odkrite v plasti SE 2: G4, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G208, G227, G228, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G520, v vkopanem objektu 4 (SE 499): G694, G873, in v jami (SE 311): G877. Polkroglaste sklede tip S 6 so bile odkrite v plasti SE 15: G57, G59, v polzemljanki 1 (SE 8): G131, G132, G133, v jami (SE 480): G157, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G225, G231, G232, v vkopanem objektu 2 (SE 698): G405, v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 2: G460, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G535 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G730. Maloštevilne konične sklede tip S 7 so bile odkrite v vkopanem objektu 1 (SE 382): G237, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G540, G549 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G731. Odlomek sklede G728, ki je bil odkrit v vkopanem objektu 4, pripada skledi z izlivom. Manjše skledice tip S 9 so bile odkrite v plasti SE 2: G17, v polzemljanki 1 (SE 8): G123, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G265 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G671. Skodele so različnih oblik (sl. 34). Ločimo tip Sk 1 bikonične oblike z ušesci, s preluknjanimi bradavicami ali z ročaji. Odkrite so bile v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 1 (SE 382): G203, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G406, G463, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G510, G517, G552 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G733, G736. Sklede Sk 2 so manjše skodelice, ki so bile odkrite v vkopanem objektu 1 (SE 382): G241, G351 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G734. Tip Sk 3 predstavlja skodelica z ročajem s ploščatim čepastim zaključkom G737, ki je bila odkrita v vkopanem objektu 4 (SE 499). V to skupino bi sodili tudi odlomki ročajev skodelic s čepastim zaključkom in trakasti ročaji z dvojnima bradavicama na vrhu ročajev, ki so bili odkriti v polzemljanki 1 (SE 8): G141, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G278, G279, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G423, G424, G425, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G575 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G793. Odlomek skodelice zaobljeno bikonične oblike s presegajočim ročajem G734 iz vkopanega objekta 4 (SE 499) sodi v tip Sk 4. Odkrite so bile noge in številni odlomki nog, ki so pripadale skledam na nogi (sl. 34). Dobro ohranjene so trebušaste noge N 1, ki so bile odkrite v plasti SE 2: G38, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G242, G245, v krožni strukturi (SE 776): G474 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G739-741, G743. Konične noge N 2 so bile odkrite v plasti SE 15: G65, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G243, G250, G251 in v vkopanem objektu 3 (SE 300): G642. Nizke prstanaste noge N 3, značilne za večje posode, so bile odkrite v plasti SE 2: G25, v plasti SE 15: G84, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G262 in v vkopanem objektu 3 (SE 300): G566. Nekaj je bilo odlomkov cedil (sl. 34), ki so bila odkrita v plasti SE 2: G35, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G276, G277, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G571 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G791. Odlomek G820 iz vkopanega objekta 4 bi lahko bilo ceva-sto cedilo. Nekatere posode oziroma odlomki posod so bili okrašeni z vrezi, vtisi in žigosanjem (sl. 35). S pasovi poševnih, navpičnih, vodoravnih vrezov oziroma z izmenjujočimi se naštetimi pasovi, z vrezanimi šrafiranimi trikotnimi vrezi ali cikcaka, ribje kosti in polkrožnimi vrezi so bile okrašene posode oziroma odlomki, odkriti v vplasti SE 15: G74, G90, v polzemljanki 1: G123, G139, G140, jami (SE 480): G160, v jami (SE 10): G153, v vkopanem objektu 1: G286-289, G290-292, G293-307, G337, G340, G351, G353, G358, v jami (SE 803): G365, v jami (SE 935): G373, v jami (SE 455):G372, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G430, G431, G433, G434, G436, G438 -440, v zbiralniku za vodo v vkopanem objektu 2: G449, G454, G467, G468, v krožni strukturi (SE 653): G471, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G585, G587, G588, G590, G631, G646, v vkopanem objektu 4 (SE 499): G670, v vkopanem objektu 4 (SE 499): G726, G737, G738, G795, G796, G799, G800, G802, G803, G805-G810, G813-815. Okras vtisov je bil na posodah in odlomkih posod v plasti SE 2: G10, G17, v polzemljanki 1:G132, G133, v vkopanem objektu 2 (SE 382): G180, G316, G352, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G596-598 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G724, G817, G818. Kombinacija vrezov in vtisov je pogosta oblika okraševanja (sl. 35), izstopa odlomek posode z ročajem G447 iz zbiralnika za vodo v vkopanem objektu 2 (SE 608), na odlomku vrča G341 iz vkopanega objekta 1 (SE 382) in na odlomku ostenja z ročajem G797 iz vkopanega objekta 4 (SE 499). Z žigosanjem je okrašen odlomek posode G442 iz vkopanega objekta 2 (SE 608) (sl. 35). Zajemalke s predrtim ročajem so večinoma fragmentirane (sl. 35), odkrite so bile v plasti SE 2: G1, G3, G11, G26, G33, G34, G39, G46, v plasti SE 15: G95, v jami (SE 327): G108, v polzemljanki 1 (SE 8): G142-145, v vkopanem objektu 1 (SE 382): G282, G320, G322-327, v jami (SE 696): G366, v vkopanem objektu 2 (SE 608): G443 -445, v vkopanem objektu 3 (SE 300): G609-615, G632-634, G647 in v vkopanem objektu 4 (SE 499): G823-829, G830-848. Glinaste piramidalne uteži (sl. 35) so bile odkrite v plasti SE 15: G55, G89 in jami (SE 311): G878. Pokrov je bil v vkopanem objektu 1 (SE 382): G319, manjši svitek G821 in glinasta jagoda G849 sta bila v vkopanem objektu 4 (SE 499). Usločen votel predmet G608, opredeljen kot amulet, in votel nastavek G607 sta bila v vkopanem objektu 3 (SE 300). Na najdišču Popava 1 se torej vsi tipi posod pojavljajo predvsem v polzemljanki 1 in v večjih vkopanih objektih. S primerjavami lončenine smo ugotovili, da sodijo v lasinjski kulturni krog. Nekatere keramične oblike imajo opazen vpliv poznoneolitskih oziroma poznolengyelskih elementov, to so predvsem zajemalke s predrtim ročajem, lonci G185, G426 in G483 z vodoravno pritrjenim ročajem, za katere Z. Markovic meni, da so podedovani iz ne-olitskega oziroma zgodnjeeneolitskega obdobja (Markovic 1994, 92, t. 20: 4), sklede S 5 z navpičnim ali rahlo izvihanim ustjem, pod katerim je rahel kolenčast prelom (G4, G208, G227, G228, G520, G694, G873, G877), saj podobne sklede Velušček uvršča v stopnjo Lengyel III (Velušček 2006, 32-35), in konično oblikovane noge tip N 2 (G65, G243, G250, G251, G642), ki jim S. Pahič pripisuje lengyel-ske značilnosti (Pahič 1976, 68-69). Ugotovitve E. Banffy, da se v nekaterih naselbinah v Panoniji pojavljata skupaj tako keramika poznolengyelske kulture kakor lasinjske kulture, lahko potrdimo tudi za naš prostor. Hhkrati opozarja na opazne nove vplive v keramiki lasinjske kulture, ki so prihajali z juga oziroma vzhoda preko kulture Vinča-Sopot II in so zaznamovali predvsem lasinjsko kulturo na Hrvaškem in v Sloveniji (Banffy 1995, 183-185). Odsev teh vplivov na našem najdišču predstavljajo ročaji na skodelicah s ploščatim čepastim zaključkom (G141, G278, G279, G423, G575, G737, G793), katerih poreklo je iskati v pozni vinčanski kulturi. V Prekmurje (poznamo jih tudi z najdišča Šafarsko in Pri Muri pri Lendavi) in jugozahodno Madžarsko pa so verjetno prišli s posredovanjem kulture Bubanj-Salcuta (Markovic 1994, 96; Kalicz 1992, 323). Južnega izvora bi bile tudi bikonične sklede tipa S 2/2: G202, G204, G214, G345, G349, G350, G407, G458, G462, G515, G550, G711, G713, G715, G719, G720, G721 (Kalicz 1992, 319; Horvath/Simon 2003, 111, sl. 21: 9, sl. 24: 3). Kar preseneča in kar daje prepoznavnost našega najdišča, je prav gotovo veliko število odkritih skorajda v celoti ohranjenih posod, kakršni so ročajni lonci tipa L 1 in tipa L 2. Naslednja prepoznavnost so prav gotovo visoke konične sklede tip S 1 in sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja tip S 2/1, ki so lahko nameščeni na večjih (G506) ali manjših skledah konične oblike (G457), polkroglaste oblike (G233, G239, G717, G729) in na skledah bikonične oblike (G222, G240, G714). Ohranjenih je tudi nekaj odlomkov zgornjih delov skled z gumbastimi nastavki, ki verjetno pripadajo enemu od naštetih tipov skled (G408, G722). Skleda G533 ima nastavek na robu ustja, ki je trikotne oblike. Ohranjeno je tudi večje število bikoničnih skled tip S 2/2 z izrazitimi jezičasti-mi bradavicami ali manjšimi bradavicami na največjem obodu, ki so prav gotovo ena izmed najbolj tipičnih in najpogostejših oblik posod v okviru lasinjske keramografije in so značilne za vse njene stopnje (Balen 1997-98, 15). Podobnega mnenja sta L. A. Horvath in K. H. Simon, ki govorita o teh skledah kot o vodilni obliki Balaton-Lasinja kulture I v Panoniji (Horvath/Simon 2003, 111, sl. 22: 9-10, sl. 23: 1, sl. 24: 1-2, 4, 7, sl. 25: 2-3). Značilni so tudi majhni bikonični lončki tip L 4, vrčki tip V 3, bikonične skledice tip S 9 in bikonične skodelice tip Sk 3 s trakastim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom ali z ročaji z dvojnimi bradavicami na vrhu. Med okrasom, ki je na zgornjem delu posode ali največjem obodu, izstopajo vrezana geometrijska motivika, vtisi in plastične bradavice, ki so med seboj lahko tudi kombinirani. Kamnita orodja Boris Kavur Kljub skromnemu številu odkritih glajenih orodij in orodij na odbitkih predstavljajo najdbe z najdišča Popava 1 enega izmed bolj kronološko dobro preciziranih in kulturnozgodovinsko izpovednih skupkov kamnitih orodij, odkritih na področju vzhodne Slovenije. Najdišče sodi v skupino s konca mlajše kamene in začetka bakrene dobe iz časa med 45. in 42. stol. pr. n. š., na katerih so v oblikah in okrasju keramike prisotni tako zadnji elementi mlajše lengyelske kakor tudi najstarejši elementi lasinjske kulture. V skupino najdišč sodijo prav tako Ptuj - Ptujski grad (Toma-nič Jevremov et al. 2006b), Ptuj - Srednješolski center (Lubšina Tušek 2004), Sodolek (Kavur 2006b), Hardek (Žižek 2006a) in Bu-kovnica (Šavel 1992b). Odkrita kamnita orodja so zanimiva tako zaradi zastopanosti različnih tipov glajenih orodij kakor tudi specifičnih vzorcev poškodb na njih oziroma njihovega načina razlomljenja in uničenja ter različnih uporabljenih surovin. Posamezni primeri nazorno kažejo stike na dolge razdalje, ki so znotraj kulturnih omrežij vzdrževali pretok surovin, vzorce izdelave in vzdrževanja poškodovanih orodij ter procese zavrženja. Odkrita so bila glaje-na orodja, ki jih glede na velikost, obliko in tipološko pripadnost lahko delimo na miniaturne ploščate sekirice, ploščate sekire in prevrtane sekire. Drugo pomembno skupino tvorijo orodja na odbitkih, dodati pa je treba še kategoriji brusov in tolkačev. Miniaturne sekirice Na najdišču so bile odkrite kar 4 miniaturne sekirice iz različnih surovin, izvirajočih z različnih področij. Med zanimivejše najdbe vsekakor sodi sekirica G623, ki je bila izdelana iz lahke in mehke močno preperele kamnine. Gre za redko surovino za izdelavo orodja - najverjetneje alunit ali ma-gnezit, ki se v literaturi zaradi pomanjkanja natančnih analiz navadno opisuje kot »lahka svetla kamnina«. Njeno rezilo je bilo že v preteklosti poškodovano. V celoti je ohranjena miniaturna sekirica trapezoidne oblike iz preperele metamorfne kamnine G617. Rezilo orodja je odlično ohranjeno, zatilni del orodja pa je zdrobljen in na robovih nekoliko zaobljen. Zanimiv primer ponovne uporabe predstavlja sekira G22, izdelana iz trše drobnozrnate kamnine - verjetno silificiranega peščenjaka. Majhen odlomek ozkega rezila z vzporednima robovoma kaže, da je šlo verjetno za manjše in tanjše orodje, ki se je raz-lomilo. Oblika preloma kaže, da je bilo orodje prelomljeno zaradi lateralnega pritiska, delujočega pravokotno na smer orodja. Odlomljeni del rezila pa je kasneje rabil kot dleto, na dorzalni in ventralni strani ob prelomu so se namreč odbili odbitki, ki kažejo, da se je po dorzalnem delu tolklo s težjim, vendar prožnim tolkačem. Gre za pogosto tehniko sekundarne uporabe glajene-ga orodja, ki se večinoma uporablja pri ploščatih glajenih orodjih (glej npr. nekoliko starejše najdišče sopotske kulture Dubovo-Košno (Marijan 2006, 47, sl. 9, 5)). Morda se je na podoben način po poškodbi uporabilo tudi miniaturno sekirico iz metamorfne kamnine G100. Orodje trapezoidne oblike ima prav tako dobro ohranjeno rezilo in odlomljeno zatilje. Na dorzalni in ventralni strani ter na lateralnih robovih se okoli mesta preloma nahajajo manjši nepravilni odbitki in zdrobljeni deli. Zaradi strukture kamnine ne moremo natančneje opredeliti poškodb in posledično ni jasno, ali gre za poškodbe, ki so povzročile prelom orodja, ali pa za poškodbe, ki so nastale pri sekundarni uporabi. Ploščate sekire Med ploščate sekire lahko uvrščamo orodje G620, ki je bilo odkrito skoraj nepoškodovano. Gre za manjšo, v celoti lepo zaobljeno masivno sekiro trapezoidne oblike s preperelo površino. Treba je opozoriti, da njeno rezilo, čeprav ni bilo poškodovano, ni bilo ostro. Zato se ponovno zastavlja vprašanje funkcionalne uporabnosti tega orodja - če upoštevamo velikost in obdelavo rezila, orodje skoraj zagotovo ni bilo uporabljano kot sekira, ampak verjetno kot klin ali dleto. Poškodbo zaradi uporabe kaže tudi ohranjeni zatilni del tanjše sekire, najverjetneje trapezoidne oblike iz metamorfne kamnine G864. Domnevamo lahko, da se je zatilni del odlomil na mestu, kjer je bilo orodje vpeto v držaj. Na podoben način oziroma na podobnem mestu je prelomljena tudi večja in masivnejša trapezoidna sekira iz metamorfne kamnine G863. Pri tej je omembe vredno, da je zatilje močno potolčeno. Prevrtane sekire Na sam začetek poglavja o prevrtanih sekirah moramo postaviti posreden dokaz za njihovo izdelavo oziroma direkten dokaz za sekundarno uporabo njihovih stranskih produktov. Gre za izvrtek iz zelenkaste kamnine - najverjetneje sepentinita G871. Posebnost pa predstavlja predvsem njegova sekundarna obdelava. Koničen okrogel izvrtek je bil na proksimalnem delu, na mestu nekdanje površine polizdelka sekire in na distalnem delu, mestu odloma od polizdelka močno poševno zbrušen. Gre za enega redkih znanih primerov, ko so stranski produkt vrtanja v sekiro naknadno obdelali in ga verjetno uporabljali kot predmet, katerega namembnosti ne poznamo oziroma je na podlagi njegove oblike oziroma konteksta ne moremo rekonstruirati. Zanimiv odlomek sekire pa predstavlja najdba G865. Gre za odlomek sekire, ki je bila izpostavljena visoki temperaturi - bila je popolnoma prežgana. Na lateralni strani je ohranjena nekaj milimetrov globoka sled začetka vrtanja luknje z jedrno tehniko, ki je bila prekinjena. Nastali kratki izvrtek je bil potolčen oziroma odbit. Nato so orodje zasukali za 90 stopinj in ponovno začeli nekoliko više proti rezilu vrtati luknjo, ki je bila dokončana in je predrla orodje. Kasneje se je orodje pri luknji prečno razlomilo pravokotno na smer orodja. Po lomu je bila odkrita četrtina sekire močno ožgana, najverjetneje je končala v kurišču. Med sekundarno obdelanimi odlomki, katerim ne moremo pripisovati uporabnosti, moramo omeniti še kos G866. Gre za tanko ploščico, nastalo z dvema prečnima lomoma, usmerjenima pravokotno na os nekdanjega orodja (najverjetneje sekira). Obe površini nekdanjega preloma sta bili gladko zbrušeni, zato lahko glede na pravilnost in izravnalost ploskve obrusitve domnevamo, da ni posledica uporabe, ampak natančnega posega izdelovalca. Na dolgotrajno uporabo in vzdrževanje poškodovanih kamnitih sekir kaže tudi odlomek rezila G330. Ohranjen je le odlomek zgornjega dela rezila, ki ima na samem rezilu zgolj nekaj manjših poškodb, ki so nastale najverjetneje z uporabo pred lomom. Poškodba oziroma negativ odbitka na samem vrhu rezila z zaobljenimi oziroma na distalnem delu močno zaobljenimi robovi preloma pa kaže na vzdrževanje orodja. V primeru, da bi poškodba nastala pri izdelavi orodja, bi bila pri kasnejši obdelavi površina preloma z robovi veliko bolj zaglajena. Manjša zagladitev, ki se razlikuje od prvotno obdelane površine, pa kaže, da je negativ posledica poškodbe pri rabi in zagladitev kasnejšega vzdrževanja. Glede na makroskopski videz surovine in obdelavo površine lahko domnevamo, da je odlomek zatilja sekire G621 odlomek istega orodja. Med razbitimi odlomki sekir moramo omeniti še tri odlomke rezil, pri čemer sta bili prvi dve sekiri prelomljeni prečno na os orodja, zadnja pa vzporedno z osjo orodja. Odlomek G862 je imel na dorzalni strani nepravilnosti, ki ob izdelavi niso bile dokončno odbrušene. Šlo je za negative odbitkov, s katerimi se je oblikoval polizdelek in niso bili nikoli dokončno zaglajeni, kar je verjetno posledično povzročilo tudi poškodbo sekire. Ob obremenitvi se je rezilo, čeprav sekira ni bila močno in dolgotrajno uporabljana, kar nakazuje še ostro rezilo, prelomilo prav na mestu starejših poškodb na orodju. Na drugi strani pa je odlomek rezila sekire G75 močno potolčen, kar kaže na dolgotrajno in intenzivno uporabo pred uničenjem. Prav tako je bil odlomljeni kos izpostavljen visoki temperaturi; najverjetneje je po uničenju končal v ognju. Zaradi plastovite strukture kamnine, iz katere je bila izdelana, pa se je sekira G23 prelomila v smeri orodja. Tudi v njenem primeru je rezilo ostro in dobro ohranjeno, oblika preloma pa kaže, da je orodje razlomil udarec ali pritisk pod ostrim kotom na ventralno stran orodja. Glede na smer in obliko vseh odlomkov rezil kamnitih sekir domnevamo, da so orodja razlomili udarci pod ostrim kotom na dor-zalno ali ventralno stran sekire. Zdi se, kakor da so bile sekire, morda tako kakor motike, v držaj vstavljene prečno na smer držaja. Od dolgotrajne uporabe potolčeno in poškodovno rezilo ima tudi odlomek sekire G616. Gre za večji odlomek distalnega dela sekire, ki je bila prav tako glede na obliko preloma in poškodb površine razlomljena zaradi udarca pod ostrim kotom na dorzalno stran orodja. Na najdišču so bili odkriti tudi manjši odbitki, ki imajo na dorzalni strani ohranjene ostanke nekdanje površine sekire in ki so verjetno nastali kot posledica uničenja uporabljenih orodij. Tako se na dorzalni strani odbitkov G333 in G332 nahajajo negativi prejšnjih odbitkov. Glede na videz preloma lahko pri obeh domnevamo, da gre za odbitke, nastale pri razlomitvi. To pomeni, da so poskušali orodje popravljati tako, da so ga najprej delno obdelali z retuširanjem in ga poskušali še obrusiti. Lahko pa so posamezni odbitki nastali, ko so poškodovana orodja uporabljali kot tolkače, ki so se zaradi neustrezne oblike dalje lomili. Tolkači Na najdišču je bilo odkritih šest kamnitih predmetov različnih oblik, ki bi jih glede na specifične poškodbe površine lahko opisali kot tolkače. Izmed njih so bili zgolj trije ohranjeni v celoti in manjših dimenzij, trije pa so odlomki večjih orodij, ki so bili sekundarno uporabljani. Pri tolkaču G622 gre verjetno za sekundarno obdelano in uporabljeno razlomljeno sekiro. Je konične oblike z močno obrušeno gladko ventralno stranjo ter močno obrušeno in nekoliko napeto dorzalno stranjo. Proksimalni ožji del je močno potolčen, distalni širši del ima močneje potolčene robove, v osrednjem delu pa je še vedno viden nekdanji prelom kamna. Tudi tolkač G335 je konične oblike ter kaže podobne poškodbe in način izdelave in uporabe. Proksimalni ožji del je močno potolčen, distalni širši del ima močneje potolčene robove, v osrednjem delu pa je še vedno viden prelom kamna. V obeh primerih gre za orodji, ki sta bili zaradi specifične oblike uporabnega ožjega dela izbrani za natančnejša intenzivna opravila, pri katerih se je verjetno s silo tolklo po trdih surovinah. Domnevamo, da gre za orodja, uporabljana kot retušerji za izdelavo in popravljanje glajenih kamnitih sekir. Sekundarno rabo kot tolkač pa kaže tudi odlomljeno orodje iz metamorfne kamnine G619. Masiven predmet zaobljenega pravokotnega preseka in podolgovate oblike z gladko zbrušeno površino je bil uporabljan za tolčenje, kar kaže njegov močno potol-čeni in zdrobljeni distalni del. Tudi ko je bil prelomljen, je zaradi svoje mase ustrezal potrebam in je bil še naprej uporabljan kot tolkač, kar kažejo potolčeni in zdrobljeni robovi preloma. Podobni primerki so znani z večine sočasnih najdišč - večja in masiv-nejša orodja podolgovate oblike, tudi tolkači, so bila po poškodbi delovnega roba glede na svojo obliko in maso uporabna kot tolkači, glej npr. na Hardeku (Tomanič Jevremov 1990, T. 2, 5). Podobno je po prelomu kot tolkač rabill tudi odlomek podolgovatega orodja ovalnega preseka iz metamorfne kamnine G147. Verjetno gre za odlomek masivne sekire, ki je bila kasneje uporabljana kot tolkač, saj je bil proksimalni del močno potolčen in zdrobljen, potolčeni in zdrobljeni pa so tudi robovi preloma. Kot tolkač je rabil tudi odlomek večje prevrtane sekire. Orodje iz metamorfne kamnine veliko kvalitetnejše obdelave s skoraj ravno ventralno stranjo, napetima lateralnima robovoma in konveksno dorzalno stranjo je ostanek prevrtane kamnite sekire G618. V osrednjem delu se nahajata do skoraj treh četrtin debeline orodja globoko izvrtana okrogla luknja konične oblike, ki je bila vrtana z ravne ventralne strani, in nekoliko ožja, do četrtine debeline segajoča luknja, vrtana iz dorzalne strani. Jasno je viden rob, kjer sta se obe luknji srečali. Kot zanimivost je treba omeniti, da je večja luknja konične oblike in da se z globino širi. Kaže, da je šlo za jedrno vrtanje, kjer je z globino zaradi izrabe orodja in dodajanja abrazivnega sredstva nastajala čedalje širša luknja. Sekira je bila prelomljena prav na njeni najšibkejši točki - na mestu stika obeh vrtin. Zatilni del orodja je kasneje rabil kot tol-kač, kar kažejo močno potolčeni in zdrobljeni proksimalni del ter preloma ob izvrtani luknji. Posebnost je sferoiden tolkač G146. Ima močno potolčene vse strani in robove. Podobni predmeti so včasih nastali kot posledica povečanja kotov udarnih površin večjih polipolarnih jeder, od katerih se ni več dalo odbijati odbitkov in so jih zaradi njihove kompaktnosti potolkli v tolkače sferoidne oblike, npr. na najdišču Čatež - Sredno polje ali pa na mlajšem najdišču Za Raščico (Kavur 2010, 58, G64). Brusa Na najdišču sta bili odkrita tudi dva kamnita predmeta, ki ju imamo glede na specifične poškodbe površine lahko za brusa. Zanimive so fasete, nastale z brušenjem na odlomljenem orodju nepravilne oblike G68. Na dorzalni in ventralni strani se nahajajo dolge in ravne oglajene površine, prav tako pa sta močno obru-šena tudi lateralna robova. Njun lesk kaže, da se je orodje uporabljalo kot brus, pri čemer se zdi, da je rabilo za brušenje daljšega ravnega predmeta iz drobnozrnate trde surovine. Verjetno je kot brus rabil tudi odlomek kamnitega orodja G149, ki ima kljub veliko bolj grobozrnati strukturi prav tako oglajene površine in ostre robove. V nasprotju s prejšnjim kaže odlomek orodja dokaj pravilno obliko podolgovatega brusa skoraj pravokotnega preseka z nekoliko napetimi ploskvami. Orodja na odbitkih Kakor na drugih najdiščih v vzhodni Sloveniji je bilo tudi tu odkrito le manjše število odbitkov, še redkejša pa so orodja na odbitkih. V celotni regiji manjkajo odbitki, ki bi imeli na dorzalni strani korteks in nakazovali obdelavo surovin oziroma pripravo jedra v začetni fazi izkoriščanja. Zaradi pomanjkanja surovin in uvoza redkih polizdelkov iz regij z dostopnejšo surovino so orodja intenzivno izkoriščali in jih vzdrževali do konca njihove uporabnosti. Lep primer takega močno vzdrževanega in izrabljenega odbitka predstavlja najdba G859. Po več poskusih, da bi z debelejšega odbitka odbili manjši odbitek, kar mu je stanjšalo in zdrobilo udarno površino, so ga uporabili kot dleto, pri čemer so po distalnem delu tolkli z mehkejšim tolkačem in dokončno zdrobili proksimalni del odbitka. Največji del odkritih najdb predstavljajo manjši odbitki, ki so nastali z vzdrževanjem orodij. V skupini izkoriščanih odbitkov pravilnih oblik pa največjo skupino predstavljajo odlomki majhnih klin (G113, G148, G851, G853 in G861, G954, G1093, G1173), ki so bile intenzivno uporabljene. Večina jih je močno fragmentiranih, nekaj jih nosi sledi uporabe, le redke pa so bile predelane v retu-širana orodja, kar je najverjetneje posledica njihove majhnosti. Tako nosi G148 sledi uporabe, ki kažejo, da je bila vpeta v držaj, oziroma da je distalni del levega lateralnega roba rabil kot rezilo orodja za rezanje rastlin z vsebnostjo silicija v steblih. Podobne sledi so bile odkrite tudi na nekoliko nepravilnem odbitku G860. Dva odlomka klin sta oba predelana v praskali (G1173 in G113). Gre za odlomka manjših klin, ki kažeta, da so orodje vzdrževali do konca njegove uporabnosti, saj so po otopitvi čelo praskala ponovno retuširali do stopnje, ko se je klina skrajšala do dolžine, ko ponovna naostritev ni bila več možna. Posebnost med odkritimi najdbami predstavlja retuširana klini-ca iz temno rjavega kvalitetnega roženca (G954). Orodje ime vse lateralne robove na dorzalni strani retuširane, pri čemer so retu-še na distalnem delu glede na obdelavo roba, ki se koničasto zožuje, strme in manjše na ventralni strani. Domnevamo lahko, da gre za orodje, ki se je vstavljeno v drugo mehkejšo surovino pod pritiskom dalo obračati. Torej gre najverjetneje za sveder. Izmed vseh odkritih odbitkov po svoji velikosti izstopa večja klina G360, ki pa ni bila obdelana. Morda ni bila dovolj dolgo uporabljana, da bi se na njeni površini slabše kvalitete ohranile sledi uporabe. Domnevamo lahko, da gre za polizdelek, ki je bil kljub pomanjkanju surovine zavržen oziroma najverjetneje izgubljen. Najmlajšo najdbo med kamnitimi artefakti predstavlja odlomek novoveškega kresilnika, ki je bil odkrit v ornici (G2). Gre za nepravilno oblikovan večji odbitek iz sive kamnine z retuširanimi oziroma zdrobljenimi robovi, ki se je uporabljal za netenje isker s pomočjo kovinskega kresila. V slovenski arheološki in zgodovinski literaturi se jim je kljub nekajstoletni uporabi tako v vojaške, predvsem pa v civilne namene, namenilo le malo pozornosti (Josipovič 1984, 76-77; Jamnik 1993). Velikokrat pa se, odkriti na površju arheoloških najdišč, najdejo objavljeni med drugimi prazgodovinskimi najdbami s površja ali premešanih plasti na najdiščih, npr. v okolici Ormoža in na Hardeku (Tomanič Jevremov 2005, T. 3, 6; T. 4, 7; 1990, T. 2, 9) in Bukovnici (Horvat Šavel 1987b, T. 2, 4). Razprava Posebnost s štirimi najdbami predstavljajo dokaj številno kategorijo najdb na najdišču miniaturne sekirice. V preteklosti so jim avtorji večinoma pripisovali funkcionalno vlogo, predvsem kot orodja za manjša in natančnejša opravila, kar lahko ugotavljamo na podlagi poškodb, nastalih zaradi uporabe na posameznih primerkih, odkritih na najdišču. V zadnjih letih pa jih, predvsem tiste, ki so izdelane iz manj kvalitetnih oziroma manj uporabnih in eksotičnih surovin ter niso bile poškodovane, številni avtorji poskušajo razložiti kot simbolne artefakte (Zalai Gaal 2002, 33). Njihova simbolna vrednost naj bi izhajala iz prepoznane redkosti njihove surovine, ki se razumeva kot materializirana metafora za socialne in ekonomske stike, ki so posamezniku omogočile pridobitev takega predmeta. Na drugi strani pa se poskuša njihovo vrednost opredeliti kot ekonomsko vrednost za količino dela, vloženega v izdelavo predmeta, ki naj bi imel posledično proto-monetarno vrednost (Whittle 1995, 253). Posredno bi lahko hipotezo o simbolni vrednosti miniaturnih sekiric dopolnili s pomenom odkritega izvrtka, ki je bil sekundarno obdelan. Gre za enega redkih znanih primerov, ko so stranski produkt oziroma odpadek sekundarno obdelali in ga verjetno uporabljali kot predmet, za katerega domnevamo, da je imel pomen estetizirane metafore za sekiro in za znanje ter delo, vloženo v izdelavo sekir. Taka interpretacija bi lahko pojasnjevala pomen številnih izvrtkov kot simbolov, ki so bili odkriti v mlajše-kamenodobnih in bakrenodobnih naselbinah, kjer so jih razlagali zgolj kot materialne ostanke proizvodnje sekir. Drugo najdbo, prav tako verjetno simbolnega pomena, predstavlja sekirica iz lahke svetle kamnine, ki pa se je ne da natančneje določiti brez žaganja. S problemom surovine za izdelavo takšnih sekir se je ukvarjala D. Antonovic, ki je opozorila, da se omenjene surovine le redko pojavljajo zunaj področja razprostranjenosti klasične variante vinčanske kulture in osrednjega dela razprostranjenosti butmirske kulture. V nasprotju z zahodnim Balkanom so iz južne Panonije znane le iz okolice Osijeka (Antonovic 1997, 35-36) in z najdišč iz okolice Vinkovcev (Težak Gregl 2001, 12). Na podlagi njihovih oblikovnih značilnosti se je domnevalo, da ne gre za orodja (Težak Gregl 2001, 12). V svojem pregledu pa je D. Antonovic poudarila, da se sledi izdelave takih orodij kot orodja sama nahajajo v večini naselij, zato je predpostavila, da gre zgolj za lokalno dostopno surovino, ki pa je slabše kvalitete in ki se je uporabljala, ker se je dala lahko obdelovati (Antono-vic 1997, 39). Podobne sekirice so bile v Sloveniji odkrite na najdišču Popava 1 in tudi v mlajših objektih na najdiščih Čatež-Sredno polje in Ptuj-Srednješolski center. Tako sklepamo, da so na področju vzhodne Slovenije zastopane redke cele miniaturne sekirice na najdiščih s konca pozne lengyelske kulture in najstarejše faze lasinjske kulture iz časa med 45. in 42. stol. pr. n. š. Redke najdbe in pomanjkanje polizdelkov ter stranskih produktov kažejo, da gre za predmete, ki so bili izdelani drugje in v okviru stikov na dolge razdalje prineseni v kraje na prostoru današnje Slovenije. Kljub manjšim poškodbam pa vsa odkrita orodja kažejo, da jih niso pogosto uporabljali in vedno vzdrževali, kar navaja k razmisleku o posebnem pomenu in rabi teh orodij. Očitno predstavljajo predmete posebnega pomena, vključene v trgovske in kulturne stike med poznoneolitskimi kulturami s področja osrednjega Balkana in zahodne Panonije. To potrjuje tudi njihova zastopanost v redkih grobovih na področju Panonije in Slovaške (Anto-novic 1997, 36; Zalai Gaal 2002, 33). Med predmete domnevno simbolnega pomena pa morda lahko uvrstimo tudi obrušeno ploščico, izdelano iz razlomljene sekire. Obe njeni strani sta obrušeni: rob z nekdanjo oglajeno površino sekire je na večjem delu oboda izrazito oster. Gre za predmet, ki glede na obliko in teksturo obrusitve ni bil spremenjen v novo orodje. Namen izdelovalca je bil ustvariti gladko ploščico, pri kateri je razvidno, da izvira iz nekdanje uničene sekire. Ponovno se poraja vprašanje njenega metaforičnega pomena. V tem primeru predmet ne predstavlja metafore za izdelavo sekire, temveč za njeno izničenje: za izključitev funkcionalno dragocenega predmeta iz uporabe in njegovo projekcijo v svet simbolnih vrednot. Drugo plat materialne kulture pa predstavljajo uporabna orodja. Večina na najdišču odkritih kamnitih sekir je razlomljena, kar kaže na njihovo uporabo. Gre za vzorec, ki se ponavlja na večini raziskanih maljšekamenodobnih in bakrenodobnih najdišč. Večino najdb predstavljajo polomljena orodja, medtem ko je delež v celoti ohranjenih orodij med naključnimi najdbami veliko večji (glej Lubšina Tušek 1993). Posledično predstavljajo naselja ne zgolj kot prostore dejavnosti, kjer so se orodja uporabljala in poškodovala, ampak tudi prostore, povezane z njihovim vzdrževanjem, kjer se je popravljalo poškodovana orodja in zavrglo neuporabne ostanke. Glede na ponavljajoči se vzorec lahko na podlagi ohranjenih odlomkov predlagamo tri hipoteze o oblikah delovnih nesreč, ki so vodile do poškodovanja in neuporabnosti orodij: Ohranjeni so večji odlomki rezil sekir. Nastali so zaradi uporabe in nesreč pri delu, kjer je prišlo do lateralnega pritiska na samo rezilo sekire. Podobne poškodbe so znane npr. iz Bukovnice (Horvat Šavel 1987b, 34, T. 1, 7, 10, 11) in Zbelovega (Pahič 1983, T. 1, 4, 9, 10). Gre za odlomke, ki kažejo, da so v naselbini uporablja- li orodja, ki so se zaradi uporabe poškodovala, odlomljene kose pa so odvrgli. Ohranjene imamo distalne dele sekir. Če upoštevamo velikost in debelino ohranjenih odlomkov in jih primerjamo s celimi orodji, domnevamo, da gre povprečno za 2/3 orodij, ki so se prelomila zaradi uporabe na mestu, do katerega je bilo orodje vpeto v lesen držaj. Ker je bilo rezilo ohranjeno, so bili nekateri kosi ponovno sekundarno uporabljeni. Ohranjeni so zatilni deli sekir. Če upoštevamo velikost in debelino ohranjenih kosov in jih primerjamo s celimi orodji, domnevamo, da gre povprečno za 1/3 orodij, ki so se prelomila na mestu, do katerega je bilo orodje vpeto v držaj. Gre za odlomke, ki kažejo, da so v naselbini popravljali poškodovana orodja. Glede na ohranjene fragmente orodij sklepamo, da sta med raz-lomljenimi orodji zastopani dve vrsti sekir: ploščate sekire in velike, masivne prevrtane sekire. Orodja, ki so na področju Panonije že na začetku lengyelske kulture zamenjala starejše masivne kopitaste sekire (Zalai Gaal 2002, 32). Najpogostejši tip glajene sekire s prevrtano odprtino za toporišče v lengyelski kulturi je I. Zalai Gaal opredelil kot tip B (Zalai Gaal 2001, 84). Gre za masivno sekiro s konkavno zaobljenima stranicama, ki se zvezno stikata v rezilo. Na področju osrednje Slovenije se začnejo pojavljati v času najstarejše lengyelske poselitve v 47. in 46. stoletju pred našim štetjem, npr. Dragomelj (Turk/Svetličič 2005, 67, sl. 4) in predstavljajo najbolj številne odkrite oblike kamnitih orodij na področju vzhodne Slovenije (glej Horvat Šavel 1979, T. 4 - T. 7; Lubšina Tu-šek 1993, T. 1-27). Drugačno podobo pa kažejo orodja, izdelana iz odbitkov. Na slovenskem prostoru tako rekoč ni jeder za izdelavo odbitkov. Na najdiščih prevladujejo odbitki, nastali z vzdrževanjem orodij, in dolgotrajno vzdrževana orodja, ki kažejo predvsem na pomanjkanje za izdelavo ustrezne surovine (Kavur 2006b, 375). Med orodji iz odbitkov lahko prepoznamo uvoženi surovini, ki izvirata iz znanih ležišč teh kamnin z zahodne obale Blatnega jezera. Gre za radiolarita tipa Szentgal in kremen tipa Sumeg. Prvi izvira iz osrednjega dela hribovja Bakony, ki je bil predvsem regionalno predelovan, pri čemer se je njegova razprostranjenost širila v smeri proti jugozahodu (Biro/Regenye 2007, 263). Drugi prav tako izvira iz jugozahodnega vznožja hribovja Bakony in je razširjen po celotnem področju Panonije in tudi širše (Biro/Regenye 2007, 265). Na področju Slovenije so posamezne najdbe tovrstnih sekir znane iz kontekstov od konca mlajše kamene dobe do starejše bronaste dobe (Ptuj-Srednješolski center, Za Rašči-co pri Krogu, Bukovnica, Gornje njive pri Dolgi vasi in Pri Muri pri Lendavi). Zanimivi pa sta tudi najdbi jedra z najdišča Pod Kotom-sever in depoja jeder na najdišču Pince. Pri pregledu inventarjev orodij na odbitkih in odbitkov s področja vzhodne Slovenije, predvsem Prekmurja, smo ugotovili, da med konteksti pozne lengyelske kulture in starejše lasinjske kulture obstajajo izrazite razlike v primerjavi s sočasnimi in kulturno sorodnimi najdišči na Madžarskem. V teh zadnjih so številna jedra in kline, ki so polizdelki za nadaljnjo predelavo in uporabo (Bacskay 1995, 132). Opazna sta zmanjševanje količine in padec kakovosti orodij od oddaljenih virov kvalitetnih surovin na področju zahodno in severozahodno od Blatnega jezera, čeprav se v tem obdobju intenzivno izkoriščajo. Vendar tudi najdišča na pol poti med kopi in slovensko mejo vsebujejo številna jedra. Prav tako so analize poznolengyelskih najdb pokazale, da največji del obdelanih orodij na Madžarskem tvorijo ad hoc izdelana orodja, ki so večinoma le retuširane kline oziroma večji odbitki (Bacskay 1995, 132). Podobno kot na omenjenem prostoru je tudi na področju vzhodne Slovenije, kjer prav tako skoraj ni skrbneje obdelanih orodij, za morebitno nadaljnjo obdelavo ustrezne polizdelke pa na obeh področjih predstavljajo predvsem miniaturne klinice. Gre za dobro primerjavo z najdbami, znanimi s področja zahodne Madžarske, kakor je pokazala K. T. Bfro. Za prostor severne Panonije so v času poznega neolitika značilna proizvodnja, ki temelji na izdelavi mikroklinic (Bfro 1994, 90). Na področju vzhodne Slovenje je z najdiščem Popava 1 po deležu miniaturnih klinic primerljiv predvsem inventar kamnitih orodij z najdišča Bukovnica (Šavel 1992a, T. 6, 10-15; 9, 3-6; 14, 2-5). Skromen vpogled v eno izmed pomembnejših gospodarskih dejavnosti nekdanjih prebivalcev nudita tudi dva odbitka, ki imata na sebi zagladitve, ki so nastale kot posledica dolgotrajnega rezanja enoletnih rastlin z visoko vsebnostjo silicija v steblih. Domnevamo lahko, da gre za dva dela srpov, namenjenih že-tju žitaric. Posebnost obeh so makroskopsko vidne zagladitve na distalnem delu levega lateralnega roba. V orodnih zbirih na Madžarskem je opazen trend, da do konca srednjega neolitika prevladujejo zagladitve, ki potekajo vzporedno z osjo orodja in pokrivajo celoten lateralni rob. Z začetkom bakrene dobe pa se pojavijo kline, ki imajo zgolj enega od vogalov trikotno zagla-jenega. Domnevamo, da so v srednjem neolitiku kline zaporedno vpenjali v držaj, v poznem pa so jih vpenjali v držaj poševno, tako da je nastal nož z nazobčanim rezilom. V poznem neolitiku in kasneje se kot rezila srpov poleg klin pojavijo tudi druge oblike odbitkov (Bacskay 1995, 135). Kakor je pokazala naša analiza, se skupek kamnitih orodij, odkritih na najdišču Popava 1, vključuje v širšo regionalno shemo preskrbe s surovinami in načina izdelave kamnitih orodij ter vzdrževanja na področju zahodne Panonije v času med 45. in 43. stol. pr. n. š. Glajena orodja so večinoma izdelana iz serpen-tinitov, ki so izvirali iz vzhodnih Alp in so jih verjetno nabirali v dravskih prodiščih, redke surovine za izdelavo orodij na odbitkih pa so izvirale s področja zahodno od Blatnega jezera. V obeh primerih je pomanjkanje surovin narekovalo izjemno skrbnost pri uporabi in vzdrževanju orodij, ki so jih popravljali in uporabljali, dokler je njihova velikost dopuščala. Pozna bronasta doba Irena Šavel Skromna poselitev iz bronaste dobe je bila odkrita na jugozahodnem delu najdišča (sl. 28, 29, 36). Odkrite ostaline so bile vkopane v plast SE 3. Od večjih in manjših jam so se večinoma ohranila le njihova dna, saj sta vrhnjo kulturno plast poškodovala in uničila globoko oranje in intenzivna obdelava njiv. V plasti SE 15 je bilo odkritih nekaj odlomkov ostenij posod in skleda (G879). a 3a 4a 5a 6a 2 3 4 5 6 7 8 9 30 31 32 33 34 35 3 .6 57 58 59 38 60 0 61 62 6 14 85 86 87 88 89 90 12 113 114 115 116 117 118 40 345 141 142 143 144 401 321 O o 309O 145 146 Naselbinske ostaline (sl. 36) V nadaljevanju teksta bomo predstavili ohranjene naselbinske ostaline. Odkritih je bilo le nekaj struktur, ki predstavljajo večje in manjše jame. Jami SE 345 in SE 38 sta posamični jami, jame SE 309, SE 321 in SE 401 pa so bile dokaj skupaj in so verjetno ostanek nekega objekta. Jama SE 345 je ležala v kv. 141, velika 1,82 x 1,30 m. Vkopana je bila 0,17 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 344) in je vsebovala en odlomek ostenja keramične posode. Jama SE 38 je ležala v kv. 60, velika 1,06 x 0,95 m. Vkopana je bila 0,29 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 37) z najdbami: 6 odlomkov ostenij posod, 1 odlomek ustja posode (G880) in 9 kosov ožgane gline. Jama SE 309 je ležala v kv. 145, velika 0,95 x 0,81 m. Vkopana je bila 0,56 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 308) z 11 odlomki ostenij prazgodovinskih posod in 2 odlomkoma ustij prazgodovinskih posod (G881, G882). Jama SE 321 je ležala v kv. 145, velika 0,77 x 0,69 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 320) z enim odlomkom ostenja bronasto-dobne posode. Jama SE 401 je ležala v kv. 145, velika 0,82 x 0,72 m. Vkopana je bila 0,20 m globoko. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 400) s prazgodovinskimi najdbami: 1 vrček (G883), 1 skledica (G884), 4 odlomek ostenij posod in 7 kosov ožgane gline. Najdbe V plasti SE 15 in v jamah (SE 309, SE 321 in SE 401) so bile odkrite količinsko dokaj skromne keramične najdbe, ki imajo tipične značilnosti keramike bronaste dobe. Med oblikami se pojavljajo odlomki ustij loncev, sklede in vrček. Lonci (sl. 37) Ohranjeni so trije odlomki ustij loncev. Odlomek lonca (G880) ima kratko ustje in usločen vrat, odlomka loncev (G881, G882) imata izvihano ustje. Ustje lonca G882 ima podobno oblikovano ustje kot tisti iz najdišča Gorice pri Turnišču iz starejše KŽG (Ple-stenjak 2010, G192). Vrček (sl. 37) Enoročajni vrček z visokim stožčastim vratom, poudarjenim največjim obodom in vboklim dnom (G883) je značilna oblika ruške žarnogrobiščne skupine. Primerjave ima v bližnjih grobiščih ruške skupine, vendar je naš redkejša oblika: iz Ormoža nimajo vboklega dna (Tomanič Jevremov 1989, 288, t. 6: 3); iz Pobrežja so 37 Tipološka razvrstitev pozno bronastodobnega keramičnega gradiva. Lonci z izvihanim ustjem s kratkim ustjem in usločenim vratom D" T ^ Sklede Vrček podobne in prav tako nimajo vboklega dna (Pahič 1972, 46, 62, t. 19: 3, t. 27: 2); iz Ruš je podoben z vboklim dnom, vendar se razlikuje po izvihanosti ustja (Pahič 1957, 15, 25, t. 3: 3). Po tipološki shemi grobne keramike iz Ruš je M. Črešnar podoben vrček z vboklim dnom uvrstil med vrče skupine 1, trebušaste oblike z visokim stožčastim vratom in vbočenim dnom pa v varianto V2, in jih datiral v stopnjo Ha B2 (Črešnar 2006, 127, sl. 25). Sklede (sl. 37) Skleda s polkroglastim ostenjem in z vboklim dnom (G884) sodi po tipološki shemi grobne keramike iz Ruš v tip kroglastih skled skupine 1, varianta 2, ki so datirane v stopnjo Ha B1, pojavljajo pa se še tudi v stopnji Ha B3 (Črešnar 2006, 116, 117, sl. 23). Analogije imamo tudi na ormoškem grobišču, tako npr. v grobu 6, ki je opredeljen v stopnjo Ha B2 (Tomanič Jevremov 1989, 288-289, t. 8: 4, t. 9: 6, t. 12: 2) in pobreškem grobišču (Pahič 1972, t. 1: 12, t. 9: 14, t. 10: 2, t. 14: 6). Podobne najdemo tudi na spodnjeavstrijskih najdiščih: Maiersch/3, Muhlfeld/1 (Lochner 1991, 101, 118, t. 61: 7, t. 75: 8, tip B, varianta a) iz časa Ha A in Ha B. Skledo G879, ki je bikonične oblike, lahko primerjamo s podobnimi iz najdišč Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 153-156, sl. 9: sk 2), Ormož-Skolibrova ul. (Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 81:9), Radvanje (Črešnar 2010, 20, sl. 7: Sv 1a), Dobova (Stare 1975, t. 16: 1, grob 84, t. 30: 12, grob 210) in iz spodnjeavstrijskih najdišč Burgschleinitz in Oberravelsbach (Lochner 1991, 37, 124, 43, 277, t. 27:4-7, t. 80: 2, tip B, varianta a). Na naštetih najdiščih se ta oblika skled pojavlja od pozne srednje bronaste dobe do starejše faze kulture žarnih grobišč (Črešnar 2010, 20). Sklep (Plestenjak 2010, G192). Primerjave so tudi z gradivom na najdiščih Ormož - Skolibrova ulica, (Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 81:9), Ormož (Tomanič Jevremov 1989, 288, 289, t. 6: 3, t. 8: 4, t. 9: 6, t. 12: 2), Pobrežje (Pahič 1972, 46 , 62, t. 1: 12, t. 9: 14, t. 10: 2, t. 14:6, t. 19: 3, t. 27: 2), Radvanje (Črešnar 2010, 20, sl. 7: sv 1a) in Ruše (Pahič 1957, 15, 25, t. 3: 3; Črešnar 2006, 127, 116, 117, sl. 23). Dobre primerjave so tudi z najdišči Spodnje Avstrije Straning Maiersch/3, Muhlfeld/1, Burgschleinitz in Oberravelsbach iz časa Ha A in Ha B (Lochner 1991, 37, 101, 118, 124, 277, t. 19: 1, t. 27: 4-7, t. 80: 2, t. 61: 7, t. 75: 8). S primerjavami smo ugotovili, da večina keramičnih posod sodi v čas pozne kulture žarnih grobišč oziroma v Ha B1-B2. Nekaj posod kaže na starejšo tradicijo, kot na primer skleda G879, nekaj pa se jih pojavlja tudi v mlajšem času, kot na primer skleda G884. V jugozahodnem delu najdišča je bilo odkritih pet jam iz časa kulture žarnih grobišč (sl. 28, 29, 36). Nekaj odlomkov keramičnih posod in skorajda v celoti ohranjena skleda so bili odkriti tudi v plasteh (G879). Na podlagi tipološko opredeljenih posod (sl. 37), ki izvirajo iz jam SE 38, SE 309, SE 401, iz plasti SE 15 smo poskušali poselitev prostora na najdišču Popava 1 v času kulture žarnih grobišč natančneje časovno in kulturno umestiti. Tipološka primerjava lončenine kaže največ sorodnosti z gradivom mlajše kulture žarnih grobišč iz bližnjih slovenskih in spodnjeavstrijskih najdišč. Med najdišči kulture žarnih grobišč iz Slovenije je gradivu z našega najdišča najbližje tisto iz najdišča Gorice pri Turnišču Rimsko obdobje Irena Šavel V manjši meri smo na najdišču zasledili ostaline poselitve iz časa rimskega obdobja (sl. 28, 29), nekaj rimskodobnih najdb pa je bilo odkritih tudi v drugih plasteh. V plasti SE 2 (premešana plast pod ornico, ki je nastala z občasnim globjim oranjem), so bili 3 odlomki ustij posod (G885, G888, G889), 1 spodnji del posode (G887), 1 odlomek dna posode, 1 noga trinožnika (G886), 1 odlomek sklede in 1 ostenje posode. V plasti SE 15 (temno sivo rjava plast peščenega melja z manjšimi kamni globine 45 cm), ki je zapolnjevala plitko kotanjo na osrednjem delu najdišča (kvadranti 9-18, 36-45 , 63-72 , 91-99, 120128, 147-157, 182), so bili 3 odlomki ustij posod (G890-892), odlomki zgornjega dela trinožnika (G893), 3 okrašena ostenja posod (G899), 4 odlomki dna posod (G894-898) in 10 ostenij posod. V plasti SE 189, ki je ležala na skrajno vzhodnem delu izkopnega polja in je delno presekala nekdanjo zapolnjeno strugo potoka (kv. 163-164, 27, 82, 109-110, 136-137), ki ga danes zaradi antro-pogeno spremenjenih vodnih razmer ni več, je bil 1 odlomek rim-skodobnega pokrova (G900). V kv. 75 je bila odkrita jama za kol (SE 164), velika 0,44 * 0,20 m, z rimskodobnimi najdbami: 3 odlomki ustja posod, odlomki zgornjega dela trinožnika (G901), 1 dno čaše (G902), 2 odlomka ročaja (G903) in 12 ostenij keramičnih posod. V plasti so bile tudi zgodnjesrednjeveške najdbe: 1 odlomek dna čaše in 4 odlomki ostenij. V nekaterih zgodnjesrednjeveških objektih so bile tudi rimsko-dobne najdbe, največkrat kot drobni odlomki ostenij posod. V jami SE 205 je bil odlomek ustja posode (G1005), v jami SE 822 odlomek žigosanega ostenja panonske sigilate (G955). V jami SE 134 je bil odkrit močno izrabljen sesterc M. Avrelija (določila A. Mi-škec). Nekaj odlomkov rimskodobnih posod je bilo tudi v novoveških strukturah, tako je bil v SE 166 odlomek dna rimskodobne posode (G1255). Najdbe (sl. 38) Kuhinjska keramika Lonci Ohranjeni so samo zgornji deli loncev, izdelani iz grobe gline, ki sodijo med uporabno kuhinjsko lončenino. Barva pečenja se razlikuje od sive, sivo rjave, sivo oranžne, zaradi neenakomernega pečenja pa se pojavlja tudi več barvnih tonov. Odlomki verjetno pripadajo loncem jajčasto trebušaste oblike s kratkim vratom in izvihanim robom ustja. Z glavničenjem sta okrašena lonec (G892) in odlomek ostenja (G899), ki verjetno pripada loncu. Po oblikovanosti ustij ločimo: Blago poševen rob ustja, ki je oblo odebeljen (G888, G889), odlomek (G891) ima kratek pokončen rob ustja. Podobno oblikovani robovi ustij so na najdiščih Ivanci (Horvat Šavel 1978, t. 6: 3, t. 8: 2), Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29-30, G10, G105, G110, G1602 idr.), Dobrovnik (Pahič 1960-61, t. 3: 4), Slovenska Bistrica (Pahič 1978, t. 2: 1, t. 5: 2), Ilovca pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 94, K27, K71, K179 idr.). V. Vidrih Perko jih datira v 2.3. stol. (Vidrih Perko 2006, 94). Izvihan rob ustja je pravokotno odrezan in profiliran (G892), pod ustjem je okras glavničenja. Podobne iz 2. in 3. stoletja najdemo na najdiščih Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29, G163, G255-257, G462, G685 idr.), Slovenska Bistrica (Pahič 1978, t. 3: 1, t, 5: 1), Ilovca pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 94, K36, K50, K176 idr.). Rob ustja je odebeljen in zavihan navzdol (G890). Podobni so iz najdišč Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29, G459, G687, G698, G981, G1509), Dobrovnik (Pahič 1960-61, t. 3: 8), Ve-lenik (Pahič 1978, t. 13: 1) in Ilovca pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 94, K278). Rob ustja je močno izvihan z ostrim prelomom G885. Podobni so iz najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 30, G28, G295, G1062 idr.) iz 2. stoletja s trajanjem do sredine 3. stoletja. Trinožnik Ohranjen je zgornji del trinožnika s S profilacijo iz grobe kuhinjske keramike (G893). Trinožnik ima na obodu okras v pasovih vodoravno vrezanih črt. Tako oblikovani trinožniki sodijo med domače proizvode in so pogosti v 1. in 2. stoletju (Šavel 1991b, 11). Podobni so iz najdišč Čikečka vas (Horvat Šavel 1987a, t. 1: 5), Strehovci (Šavel 1991b, t. 1: 2), Ivanci (Horvat Šavel 1978, t. 4: 2) in Spodnja Nova vas (Pahič 1978, t. 16: 4). V. Vidrih Perko podobne iz najdišča Ilovica pri Vranskem uvršča med trinožnike z navzven zvrnjenim ustjem v obliki črke S s kljunastim robom kot značilnost noriškega in obmejnega panonskega prostora iz 1. in 2. stol. (Vidrih Perko 2006, 94, K203, K202, K204, K307, K308). Ohranjena noga (G886) je del nekega trinožnika. Pokrov Odkrit je bil manjši odlomek pokrova iz grobe kuhinjske keramike (G900) z enostavnim robom. Takšna oblika pokrovov se pojavlja skozi celotno rimsko obdobje. Podobnega najdemo na najdišču Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29, G853). Dna posod Odlomka dnov (G887, G895) pripadata grobi kuhinjski keramiki, verjetno loncema. Odlomek (G955) pripada panonski žigosani keramiki, pod sivo sekundarno ožgano površino je ohranjena rdeča loščena prevleka. V vzhodnem delu province Panonije najdemo po V. Gassner ustrezne primerke keramike z loščeno prevleko, ki je žgana večinoma rdečkasto in s površinsko žigosanim okraševanjem zunanjih sten šele od konca 1. stol. dalje, predvsem v 2. stol. ter do začetka 3. stol. (Gassner 1999, 377). Odlomek zgornjega dela redukcijsko žgane sklede z rahlo izviha-nim ustjem (G901) je posnetek sigilatnih oblik skled. Naš primerek bi ustrezal t. i. polkrožnim skledam z emonskih grobišč (Ple-sničar Gec 1977 , 54, T. 39: 6), primerljiva pa je tudi s tipom PTS 14 z zahodnih petovionskih grobišč (Istenič 1999, 100). J. Krajšek in P. Stergar jih glede na številne analogije umeščata v čas 2. in prvo polovico 3. stol. (Krajšek/Stergar 2008, 253). Ohranjenih je več redukcijsko žganih dnov posod, ki so pripadali namizni keramiki (G894, G896-898 in G902). Odlomek G894 s prstanastim dnom je pripadal posnetku sigilate; odlomka G897 in G902, ki imata polkrožno oblikovano dno, ki z upogibom prehaja v steno, pa sta verjetno pripadala manjšim posodam. Slabo ohranjena odlomka dnov (G896, G898) sta verjetno pripadala namiznemu posodju. K namiznemu posodju bi lahko prišteli tudi odlomek redukcijsko žganega ročaja (G903), ki je verjetno pripadal vrču. V zgodnjesrednjeveški jami (SE 134) je bil odkrit bronasti rimski novec, sestercij Marka Avrelija, skovan v Rimu med leti 161-180 (določila A. Miškec). Sklep Le nekaj slabo ohranjenih rimskodobnih najdb iz različnih plasti, iz zgodnjesrednjeveških jam in jame za kol SE 164 (sl. 28) nam nakazuje, da je bil predel najdišča Popava 1 poseljen tudi v rimskem obdobju. Primerjava rimskodobnih najdb z drugimi iz bližnjih najdišč je pokazala, da gre za najdbe iz rimskega obdobja med 1. in 3. stoletjem. 38 Tipološka razvrstitev rimskodobnega keramičnega gradiva. Lonci z blago poševnim robom ustja s pravokotno odrezanim in profiliranim robom ustja z odebeljenim in z navzdol zavihanim robom ustja močno izvihan rob ustja z ostrim prelomom L1 L2 L3 L4 Zgodnjesrednjeveško obdobje Špela Karo Izbor naselbinskih ostankov in zgodnjesrednjeveških najdb z najdišča Popava 1 je bil še pred pričujočo objavo objavljen v dveh člankih (Cipot 2008; 2010). V prvem avtorica podrobneje predstavi zgodnjesrednjeveški jami, ki ju poimenuje SZ 9 (SE 143/144) in SZ 33 (SE 251/252). V obeh so bili odkriti številni odlomki lončenine in posamezni drobni predmeti, dataciji jam pa sta podprti tudi z radiokarbonskimi analizami. Gradivo obeh jam uvršča v časovni okvir horizonta Murska Sobota 2 z najdišča Nova Tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2002; Cipot 2008, 62). V drugem članku avtorica predstavi prvo fazo slovanske poselitve na Popavi 1, kateri pripadata jami SZ 38 (SE 821/822 in SE 851/822) in SZ 39 (SE 20/21 in SE 28/21), obe zapolnjeni z dvema plastema. Primerjave lončenini iz obeh jam najde v horizontu Murska Sobota 1, ki je datiran v čas 6. in 7. stoletja (Cipot 2010; Guštin/Tiefengraber 2002). Arheološke plasti in strukture Na najdišču odkriti objekti in arheološke najdbe dokazujejo razmeroma intenzivno poselitev prostora tudi v zgodnjesrednje-veškem obdobju. Zgodnjesrednjeveške najdbe so bile odkrite v premešanih zgornjih dveh plasteh, ki sta prekrivali najdišče v celoti, v ornici (SE 1) in paleoornici (SE 2), ter na osrednjem najnižjem delu v plasti temno sivo rjavega peščenega melja, pomešanega z manjšimi kamni (SE 15), ki je vsebovala najdbe iz vseh obdobij poselitve najdišča. V geološko osnovo peščenega melja rumene in rdeče barve (SE 3) so bili vkopani stanovanjski objekti različnih dimenzij, jame nedoločljive namembnosti, ognjišči in peč (sl. 28, 39). Zgornji deli objektov so bili deloma poškodovani zaradi intenzivne obdelave njivskih površin, hkrati pa so bili zgodnjesrednjeveški objekti v zgornjem delu izkopnega polja vkopani v starejše, bakreno- in bronastodobne ostaline. Čeprav se zgodnjesrednjeveški objekti razprostirajo na celotnem izkopanem delu najdišča, sta opazni dve večji zgostitvi, prva na osrednjem najnižjem delu izkopnega polja v kvadrantih 66-68, druga pa na vzdignjenem vrhu sipine v kvadrantih 20, 45-50, 74-77, 103 in 104; druga zgostitev je bila odkrita v bližini novoveških struktur. Objekti (sl. 39) Med raziskanimi zgodnjesrednjeveškimi strukturami na najdišču je bilo mogoče opredeliti 29 objektov, ki jih večinoma predstavljajo večje ali manjše jame različnih oblik. Le redko so v njihovi bližini tudi jame za kole, ki jih lahko povežemo s posameznim objektom. Med oblikami objektov prevladuje ovalna ali nepravilna ovalna oblika, redko so okrogle oblike. Objekti ovalnega, nepravilnega ovalnega ali okroglega tlorisa večjih dimenzij so objekti št. 2, 3, 5, 10, 13, 14, 17-19, 21, 22, 24-26, 29 in jama SE 727. Velikost teh objektov je 3 * 2 m ali več, povprečna ohranjena globina nad 0,5 m. Zapolnjeni so z enim (objekti št. 5, 14, 17-19, 21, 22, 24-26 in 29), dvema (objekti št. 2, 3, 13 in jama SE 727) ali izjemoma več zasutji (objekt št. 10). Razlagamo jih kot enoprostorne stanovanjske objekte. Z radiokarbonskimi analizami oglja so datirani štirje objekti (št. 5, 13, 17 in 22). Objekt št. 5 je dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka v kvadrantih 66 in 67, zapolnjena s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi ter večjimi in manjšimi kamni in s številnimi najdbami (SE 252). Radio-karbonska analiza oglja kaže starost (sl. 56): BP 1173±25, 1! cal AD 782-789 (6,1% verjetnost), 810-848 (29,4% verjetnost), 854-891 (32,8% verjetnost), 2! cal AD 776-899 (86,8% verjetnost), 919948 (8,6% verjetnost). Objekt št. 13 na osrednjem delu najdišča je dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka. Zapolnjena je bila z dvema plastema, prvo (SE 202) s številnimi najdbami iz zgodnjesrednjeveškega obdobja, z nekaj najdbami iz prazgodovinskega in rimskega obdobja ter s 38 kosi ožgane gline. V drugi, spodnji, plasti (SE 299) so bili odkriti odlomki lončenine iz zgodnjesrednjeveškega obdobja, dva odlomka kamnitih žrmelj in pet kosov ožgane gline. Radiokarbonska analiza oglja iz objekta je pokazala starost (sl. 54): BP 1305±21, 1! cal AD 666-694 (43,7% verjetnost), 703-706 (2,7% verjetnost), 748-765 (21,9% verjetnost), 2! cal AD 660-722 (66,8% verjetnost), 740770 (28,6% verjetnost). Objekt št. 17 je dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka v kvadrantu 47. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega do sivega mehkega peščenega melja z ožganimi kamni in odlomki zgodnjesrednjeveških glinenih posod, bronasto pasno spono, kosom žlindre, odlomki prazgodovinskih glinenih posod, dvema kamnitima odbitkoma, 81 kosi ožgane gline in drobci oglja (SE 390). Radiokarbonska analiza oglja je pokazala starost (sl. 51): BP 1584±24, 1! cal AD 430-443 (11,7% verjetnost), 449-463 (10,3% verjetnost), 483-533 (46,2% verjetnost), 2! cal AD 420-540 (95,4% verjetnost). Radiokarbonska datacija se časovno ne ujema z najdbami v objektu. Objekt št. 22 v kvadrantih 74 in 75, kjer je zgostitev zgodnjesrednjeveških objektov največja, je bil zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka. Zapolnjena je bila s temno sivim mehkim peščenim meljem z večjimi kamni in s šte- 39 Naselbinske ostaline iz zgodnjesrednjeveškega obdobja; M 1:500. M raziskano območje jame ognjišče peč 9 10 11 12 13 14 15 523 16 17 18 objekt 14 32 45 36 37 38 39 objekt 5 40 objekt 7 41 42 43 44 63 64 65 objekt 2540 66 VJ 250 ^ objekti 244 246 2 67 35 objekt 10 227 68 2D 69 70 71 72 9 92 93 94 95 96 97 98 99 o 756 100 19 120 121 122 123 objekt 1 20 124 objekt 11 12 647 125 obje 126 kt 13 127 128 •7 148 149 ob 150 684 / 683 iekt ^»S 688 686 151 152 153 154 155 156 \ VII vilnimi odlomki zgodnjesrednjeveških posod, z bronastim propelerskim okovom, odlomkom glinenega vretenca, nekaj odlomki prazgodovinskih posod in z 61 kosi ožgane gline (SE 144). Radiokarbonska analiza oglja iz objekta je pokazala starost (sl. 55): BP 1263±26, 1! cal AD 691-750 (58,7% verjetnost), 762-772 (9,6% verjetnost), 2! cal AD 669-782 (90,6% verjetnost), 789-812 (3,8% verjetnost), 845-855 (1,0% verjetnost). Na najdišču so med izkopavanji naleteli tudi na krožne strukture, za katere se je izkazalo, da so naravnega izvora. Nastale so najverjetneje v pleistocenu kot posledica sezonskega odtajanja sicer stalno zamrznjenih tal. V eno izmed teh struktur je bil vkopan tudi objekt SE 727 večjih dimenzij z dvema plastema, v katerih so bili odlomki prazgodovinske, rimskodobne in zgodnjesrednjeve-ške lončenine. Objekti manjših dimenzij, veliki do okoli 2 x 1,5 metra, razmeroma plitvi (ohranjena globina 0,2-0,4 m), ovalnega ali nepravilnega tlorisa, so objekti št. 4, 6-9, 11, 12, 15, 16, 23, 27 in 28, zapolnjeni z enotno plastjo; z dvema je bil zapolnjen le objekt št. 1. Nekatere objekte lahko povežemo z drugimi strukturami v neposredni bližini ali znotraj njih: objekt št. 7 sestavljajo jami (SE 250 in 248) ter ognjišče (SE 246), objekt št. 8 jama (SE 688) in ognjišče (SE 686), objekt št. 25 jama (SE 737) in morda tudi bližnji jami za kole (SE 743 in SE 745), ki sta sicer brez najdb, objekt št. 26 jama (SE 397) in jama za kol (SE 447), vkopana v njegovo dno, objekt št. 29 jama (SE 260) in jama za kol (SE 335), prav tako vkopana v njegovo dno. V popavski naselbini je mogoče le en objekt rekonstruirati na podlagi razporeditve jam za kole. Objekt št. 20 v kv. 74 in 75 je pravokotne oblike in ga sestavljajo jame za kole SE 160, SE 148, SE 158, SE 150, SE 152, SE 154, SE 156 in SE 162. V njih so bili odkriti posamezni odlomki zgodnjesrednjeveške lončenine, drobci keramike in oglja. Na osrednjem delu najdišča je bilo tudi nekaj jam za kole, ki jih ne moremo povezati z obstoječimi objekti. Mednje uvrščamo jamo za kol SE 523 iz kv. 16, ki je morda v povezavi s časovno neopredeljenimi jamo SE 515 in jamami za kole SE 517, SE 519 in SE 521, ki so brez najdb. V dobro vidni okrogli jami za kol SE 523 sta bila odkrita dva neokrašena odlomka ostenij zgodnjesrednjeveških posod. Druga jama za kol je ovalnega tlorisa in ovalnega preseka v kvadrantu 100; v njej so našli neokrašeno ostenje zgodnjesrednjeveške posode in kos ožgane gline. Najdbe v stanovanjskih objektih večjih dimenzij so številne. Med njimi prevladujejo odlomki lončenine iz zgodnjesrednjeveške-ga obdobja, nekaj je skoraj popolnoma ohranjenih loncev, manj je kovinskih, steklenih in kamnitih najdb, medtem ko je izjemna koščena jagoda oz. obesek. Po velikem številu zgodnjesrednjeveških najdb izstopajo objekti št. 2 (SE 21), 3 (SE 822), 5, (SE 252), 13 (SE 203), 14 (SE 392), 17 (SE 390), 18 (SE 136), 21 (SE 140), 22 (SE 144) in 23 (SE 142). Skoraj v vseh objektih, ki so bili vkopani v starejše objekte na tem prostoru, se pojavljajo odlomki bakrenodob-ne in bronastodobne lončenine ter kamniti odbitki, v nekaterih tudi posamezni odlomki rimskodobne lončenine. Količina najdb v objektih manjših dimenzij in drugih struktur je manjša, vendar prav tako iz vseh zgoraj omenjenih obdobij. Čeprav bi v vsakem objektu pričakovali vsaj po eno ognjišče, sta bili v naselbini odkriti le dve. Ostanki ožgane gline in drobci oglja kažejo na to, da so ognjišča obstajala, vendar so bila to preprosta kurišča brez kamnite osnove, postavljena neposredno na tla objekta (Šalkovsky 2001, 95, Abb. 52: 1). Številni kosi ožgane gline so bili odkriti v objektih št. 2 (v obeh plasteh skupaj 42 kosov), št. 3 (v prvi plasti 62 in v drugi 89 kosov), št. 8 (48 kosov), št. 13 (v prvi plasti 38, v drugi 5 kosov), št. 17 (81 kosov), št. 18 (400 kosov), št. 19 (235 kosov), št. 21 (58 kosov), št. 22 (61 kosov), št. 26 (32 kosov) in št. 29 (88 kosov), posamezni kosi žlindre pa v št. 7, 17, 24 in 29. V nekaterih objektih so bili drobci živalskih kosti, ki pripadajo naslednjim živalskim vrstam: divjemu in domačemu govedu, jelenu, malim prežvekovalcem, denimo kozi, ovci ali srni, svinji, divji svinji in pticam. Med njimi so tudi ožgane kosti, in sicer iz objektov št. 2, 13 in 21 (glej prispevek Z. Hincak, Zooarheološke analize kostnih ostankov). Primerjave objektom s Popave 1 najdemo tako na širšem slovanskem poselitvenem ozemlju kakor tudi na bližnjih naselbinah, odkritih v zadnjih letih med arheološkimi raziskavami na območju tras načrtovanih slovenskih avtocest. Prevladujoča oblika v popavski naselbini so objekti ovalnih ali nepravilnih ovalnih tlorisov, vkopani v tla (ohranjena globina je 0,50 m ali več). Takšne objekte Peter Šalkovsky uvršča v tretji tip (Šalkovsky 2001, Abb. 1: 3; 27). Poleg ovalne oblike je zanje značilno, da so v zemljo vkopani od 40 do 80 cm, v nekaterih naselbinah tudi globlje, vendar redko več kakor 90 cm. Njihova notranjost je velika od 4 do 8 m2 (61 % obravnavanih objektov) ali od 9-12 m2, izjemoma so najdeni tudi večji (Šalkovsky 2001, 42). Podobna je situacija tudi na popavski naselbini, kjer je od skupno 14 objektov večjih dimenzij v prvo skupino mogoče uvrstiti 10 (71 %), v drugo 3 (21 %), večji od 12 m2 je le en objekt (SE 727). Ovalni stanovanjski objekti so bili najbolj razširjeni na območju Poljske, Češke, Moravske in Slovaške, manj v južnejših predelih (Šalkovsky 2001, 42, Karte 8)1. Najbolj številčno se pojavljajo v 7. in 8. stoletju, potem začne njihova gostota upadati in nadomestijo jih nadzemni objekti, ki jih prepoznamo po ohranjenih jamah za lesene kole (Šalkovsky 2001, 56, Abb. 23: 4). Na slovenskih najdiščih so bili ovalni objekti odkriti na najdiščih Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002; Šavel 2009, 157-159), Kotare-Baza pri Murski Soboti (Kerman 2002), Grofovsko pri Murski Soboti (Novšak et al. 2002, 27), Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 36-37, sl. 1), Nova Tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2002, 46-47, 62, sl. 1; Pavlovič 2008, 49, sl. 1), Slivnica pri Mariboru in Spodnje Hoče (Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, 67-74, sl. 2-4, 6, 7, 9, 10), Kom-polje-Pod Malnom (Tica 2008a, 157-158, sl. 3) in Nedelica (Lazar 2008, 75, sl. 2). Objekt okrogle oblike večjih dimenzij je v popavski naselbini le objekt št. 10, vkopan razmeroma globoko v geološko osnovo (0,82 m), zapolnjen s štirimi plastmi prsti, od katerih so bile posamezne najdbe iz zgodnjesrednjeveškega obdobja le v zgornji. V jami je bil najden tudi kos ožgane gline. Zgodnjesrednjeveški objekti okroglega tlorisa v vzhodni in srednji Evropi predstavljajo le odstotek, nekoliko pogostejši so le na območju Madžarske in Bolgarije (Šalkovsky 2001, 56, Abb. 2: 4; Abb. 29; Karte 8). Posebnost med objekti na Popavi je objekt št. 20, ki ga sestavlja sedem v pravokoten tloris razporejenih jam za kole in malo večja jama SE 152. Obkroža ga več večjih objektov in zdi se, kot da je bil z nekim namenom postavljen med njimi. Zaradi velike koncentracije ostalih zgodnjesrednjeveških objektov in ostankov starejše, 1 Treba je opozoriti, da študija Šalkovskega ne zajema naselbin na slovenskem ozemlju, ker so bile odkrite šele pozneje. bakrenodobne naselbine, ni mogoče natančno rekonstruirati celotnega tlorisa in ga uvrstiti v enega izmed sicer dobro razde-lanih tipov štirikotnih objektov, ki so najbolj razširjena oblika v slovanskih naselbinah (Šalkovsky 2001, 17-41). Polovico objektov na Popavi 1 predstavljajo objekti manjših dimenzij, katerih prostornina je od 2 do 3,5 m2 in ki verjetno niso imeli bivanjske funkcije. Količina najdb v njih je manjša kakor v večjih objektih, zato gre morda za shrambne jame. Ognjišči Ognjišča in peči so že od prazgodovinskih obdobij pomemben del bivalnih objektov. Nepogrešljiv sestavni del so tudi v objektih iz slovanskega obdobja, v katerih največkrat najdemo po eno ognjišče ali peč, redko dve ali več (Šalkovsky 2001, 93-95). Najpreprostejša oblika so odprta ognjišča ovalne ali okrogle oblike, premera od 30 do 70 cm, postavljena neposredno na tla (Šalko-vsky 2001, 95, Abb. 52: 1). Pogosteje so ognjišča obdali z vencem manjših ali večjih kamnov, včasih so dno ognjišča prekrili s kamni, prodom ali z zdrobljeno lončenino (Šalkovsky 2001, 95, Abb. 52: 2-5). Znotraj objekta so ognjišča največkrat postavljena ob steno ali na prostor med steno in sredino objekta. Ognjišča so bila namenjena za ogrevanje prostorov v hladnih dneh, za kuhanje v lončenih posodah in peko v žerjavici (Šalkovsky 2001, 95). Na Popavi 1 je bilo verjetno zgodnjesrednjeveško ognjišče (SE 246) odkrito v kvadrantu 67; ob njem sta bili jami (SE 248 in SE 250) z najdbami iz različnih obdobij, med katerimi so prevladovali odlomki zgodnjesrednjeveške lončenine. Vse tri strukture sestavljajo objekt št. 7. Ognjišče je bilo nepravilnega ovalnega tlorisa, veliko 1,12 x 1,00 m, zapolnjeno s plastema iz mehkega in trdega peščenega melja. Med najdbami v plasteh so bili številni kosi ožgane gline, drobci oglja in odlomek žlindre. Na dnu ognjišča je bila okrogla konstrukcija (0,90 x 0,74 m) iz večjih kamnov, med katerimi je ležal del kamnitih žrmelj (G1004). Glede na konstrukcijo ga lahko uvrstimo med okrogla ognjišča s kamnitim vencem (Šalkovsky 2001, Abb. 52: 2). Radiokarbonska analiza oglja iz ognjišča je sicer pokazala starost (sl. 50): BP 1666±24, 1! cal AD 379-416 (49,2% verjetnost), 2! cal AD 329-427 (91,6% verjetnost), vendar gre glede na stratigrafsko pozicijo ognjišča in sosednjih dveh jam verjetneje za zgodnjesrednjeveško strukturo. Vzhodno od prvega ognjišča je bilo v kvadrantu 151 na najnižjem delu najdišča odkrito še eno ognjišče (SE 686), ki skupaj z jamo SE 688 sestavlja objekt št. 8. Ognjišče seka jamo SE 688, v kateri so bili odkriti odlomki prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške lončenine in številni kosi ožgane gline. Ognjišče ovalnega tlorisa in ovalnega preseka je bilo v zgornjem delu zapolnjeno s trdim sivo rjavim peščenim meljem in plastjo ožgane gline pod njim. Na dnu je bila 0,05 m debela plast kamnov. V ognjišču ni bilo najdb, ki bi omogočale natančnejšo časovno opredelitev. Tako kakor pri prvem ognjišču je radiokarbonska analiza oglja pokazala nekoliko višjo starost (sl. 52), in sicer BP 1552±26, 1! cal AD 436-490 (45,8% verjetnost), 2! cal AD 428-567 (95,4% verjetnost), vendar zaradi stratigrafske pozicije ognjišča domnevamo, da je ognjišče iz zgodnjesrednjeveškega obdobja. Konstrukcijsko sodi med ognjišča, ki imajo dno obloženo s kamenjem (Šalkovsky 2001, Abb. 52: 4), podkvasta oblika ožgane gline morda nakazuje ilovnato nadgradnjo. Na skrajnem vzhodnem robu izkopnega polja, tik ob strugi nekdanjega potoka, so v kvadrantih 108 in 136 odkrili jamo nepravilnega ovalnega tlorisa (SE 733), veliko 3,80 x 1,70 m in globoko 0,66 m, z osmimi plastmi prsti, ki pripadajo ostankom peči. Prva plast iz sivo rjavega peščenega melja (SE 732) je vsebovala najdbe iz prazgodovinskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja ter drobce oglja. Druga plast je bila kupola peči iz rdeče ožgane gline (SE 746), tretja plast temno sivega mehkega peščenega melja (SE 747) s prazgodovinskimi in z zgodnjesrednjeveškimi odlomki posod (G1251, G1252), drobci oglja in ožgane gline. Četrta in peta plast bi bili lahko sočasni (SE 749 in SE 773), obe sta bili brez najdb, peta z nekaj manjšimi kamni in s kosi oglja. Šesta in sedma plast (SE 748 in SE 750) iz rumenega in rdečega do rdeče rjavega mehkega finega peska sta bili brez najdb. Osma (SE 774) plast iz pepela in oglja je ležala na dnu jame. Peč se je nahajala na vzhodnem delu najdišča, kjer so zgodnje-srednjeveški objekti maloštevilni. Glede na ostanke domnevamo, da gre za kupolasto peč, narejeno iz ilovice, kakršne se pojavljajo v slovanskih naselbinah na širšem prostoru (Šalkovsky 2001, 94, 98-105, Abb. 52: 10, 13, Karte 12). Peči so samostojne strukture, postavljene znotraj bivalnih objektov ali zunaj njih; v tem primeru so naslonjene na zunanjo steno. Peč na Popavi 1, ki ima podkvast tloris, uvrščamo v tip peči znotraj bivalnega prostora. Postavljena je bila v kot in obrnjena proti centralnemu delu objekta. Na slovenskih najdiščih so bili ostanki peči odkriti tudi v naselbinah Močna ob Pesnici (Tica 2008b, 42, sl. 4), Drago-melj (Turk 2002, 82-83, sl. 6) in Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 37, 40, sl. 2). Jame Na zgornjem delu najdišča so bile raziskane tri manjše jame nedoločljive namembnosti. Prva (SE 146) je zelo dobro vidna jama oglatega tlorisa, velika 0,92 x 0,77 m in globoka 0,26 m, odkrita v kvadrantu 76. Zapolnjena je bila s plastjo iz temno sivega mehkega peščenega melja, v katerem so bili odlomki zgodnje-srednjeveških glinenih posod in dva kosa ožgane gline. Jama (SE 207) ovalnega tlorisa, odkrita vzhodno od prve, v kvadrantih 132 in 160, zapolnjena s sivim mehkim peščenim meljem, je bila velika 0,84 x 0,48 m in globoka 0,27 m. V jami sta bila najdena dva odlomka ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod. Številnejše najdbe so bile odkrite v jami nepravilnega ovalnega tlorisa (SE 223), v kvadrantu 135, ki je bila velika 0,76 x 0,63 m in globoka 0,16 m. V sivem mehkem peščenem melju so bili odlomki ustij, ostenij in dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1253, G1254) ter drobci oglja. Tudi v teh primerih bi lahko šlo za manjše shrambne ali odpadne jame. Najdbe iz zgodnjesrednjeveškega obdobja Glinene posode V naselbini Popava 1 je bilo odkritih okoli 3200 drobnih najdb iz zgodnjesrednjeveškega obdobja, od tega je 357 predstavljenih v katalogu. Med gradivom izrazito prevladujejo glinene posode oziroma njihovi odlomki (332 kosov), kar je značilnost tudi ostalih naselbin iz slovanskega obdobja. Posode so izdelane iz gline z različno vsebnostjo primesi peska, sljude in organskih vključkov. V grobem se pojavljata dve vrsti keramike: luknjičasta in trda keramika. Posode so izdelali prostoročno ali na lončarskem vretenu, prostoročno narejene so lahko dodelali na vretenu. Zunanja površina je večkrat lisasta, barve prehajajo od svetlo rjave, rdeče in oranžno rjave do rjave, sivo rjave, sive, temno sive in skoraj črne. Ostenja posod so brez okrasa ali okrašena z valovnicami različnih oblik, vrezanimi vodoravnimi ali poševnimi žlebovi, kombinacijami obeh ter skupinami vbodov. Redki kosi imajo okrašen tudi notranji rob ustja. Dna posod so lahko močno mešana s peskom, včasih je na dnu viden tudi odtis lončarskega vretena. Med oblikami posod prevladujejo lonci različnih velikosti. Približno polovica glinenih posod s Popave 1 je izdelana iz t. i. lu-knjičaste keramike. Pri njeni izdelavi je lončar uporabljal lončarsko glino s pustili, kar je izboljšalo odpornost posode na temperaturne spremembe ob kuhanju na ognju in žerjavici. Organske primesi so pri žganju keramike zgorele, ostale so le luknjice, zapolnjene z ogljem in pepelom. Pri vsakdanji uporabi posode se je površina obrabila, luknjice povečale, zato jo danes opisujemo kot luknjičasto ali porozno lončenino. Organske primesi so bile v glino primešane namenoma, v nasprotju z ostalimi primesmi (kremen, apnenec, sljuda), ki so odvisne predvsem od nahajališča gline. V nekaterih posodah na prekmurskih najdiščih so organske primesi predstavljale kar 40 % sestave lončarske gline, pri čemer prevladujejo granulati v velikosti 2 mm. Morda so lončarski glini dodajali drobce lesnega oglja, ki dokazano povečujejo trdnost posode in odpornost na temperaturne šoke (Bahor 2010, 179-182). Druga polovica glinenih posod na popavski naselbini je izdelana iz trde keramike, kar pomeni glino skoraj brez organskih pustil, z manjšo ali večjo vsebnostjo peska in sljude. Med barvami prevladujejo sivo rjave, sive in temno sive posode. Najnovejšo tipološko razdelitev vzhodnoalpske zgodnjesrednje-veške lončenine je vzpostavil Andrej Pleterski na podlagi najdb z blejske Pristave, vanjo je vključil tudi glinene posode z drugih zgodnjesrednjeveških najdišč na slovenskem prostoru in sosednjih ozemljih (Pleterski 2010). Njegova tipologija je uporabljena tudi pri obdelavi popavske lončenine. Med 332 odlomki lončenine je devet loncev, ki so bili dovolj ohranjeni, da se je dalo rekonstruirati obliko (G960, G1054, G1055, G1096, G1097, G1226, G12, G27, G1140, G1257). Dva lonca sodita med velike lonce, štirje med srednje in trije med majhne (za določitev velikosti loncev glej Pleterski 2010, 28-33, sl. 2.31). Poleg omenjenih loncev je v obdelavo zajetih še 145 ustij loncev (sl. 40). Po načinu izdelave prevladujejo lonci, narejeni na lončarskem vretenu (z obvrtanjem), veliko manj je izdelanih prostoročno (z lepljenjem). Skupina S1 V skupino ustij S1 sodijo neobvrtena ustja posod, ki so bile izdelane z lepljenjem na mirujoči podlagi. Navadno imajo guba-sto površino. Mednje bi lahko uvrstili navpična, malo izvihana ali izvihana ustja z zaobljenim robom (G933, G934, G936-938)2 iz objekta št. 2 (SE 20/21 in 28/21), ki glede na notranji premer ustja pripadajo majhnim in srednje velikim loncem. Odlomki so izdelani iz luknjičaste keramike in so neokrašeni. V isto skupino ustij uvrščamo tudi izvihana ustja z ravno odrezanim ali zaobljenim robom (G950, G963-965, G967) iz objekta št. 3. Pripadajo lončku in velikim loncem. Ustja tipa S1 so našli še v objektu št. 18 (SE 135/136). So rahlo izvihana ali izvihana z zaobljenim ali ravno odrezanim robom in so del loncev majhne in srednje velikosti (G1100, G1101, G1104, G1105 in G1107). Eno ustje verjetno tipa S1 je iz objekta št. 19. Je izvihano z zaobljenim robom in pripada majhnemu lončku (G1132). Pokončna ali le malo izvihana ustja tipa S1 pripadajo t. i. lonče-nini praškega tipa, ki se pojavlja tudi na drugih zgodnjesrednjeveških najdiščih na slovenskem prostoru, predvsem v naselbinah v njenem vzhodnem delu (na primer Pod Kotom-jug, Nova Tabla pri Murski Soboti). Ustja tipa S1 so na podlagi primerjav z drugih najdišč, kjer so konteksti tudi radiokarbonsko datirani, uvrščena v čas od najpozneje 584 do najpozneje 674, kar pomeni, da so se lahko pojavila tudi pred zadnjo četrtino 6. stoletja. Časovno jedro je med 584 in 634 (Pleterski 2010, 129, 158). Njegove ugotovitve lahko preverimo tudi na popavski lončenini. V obeh plasteh objekta št. 2 je bilo z izjemo enega dna posode iz trde keramike odkritih več kakor dvesto odlomkov luknjičaste lončenine z razmeroma debelimi stenami, med katerimi so odlomki z okrasom redki. Prevladujejo ostenja brez okrasa, nekaj je tudi dnov in ustij. Poleg lončenine so bili v objektu še odlomek železnega rezila (G932), okrašeni glineni vretenci (G942, G943) in bela steklena jagoda (G941). Radiokarbonska analiza datira drobec oglja (Leibniz Labor Kiel) iz prve plasti SE 20/21 v BP 1439±19, 1! cal AD 608-641 (68,3% verjetnost), 2! cal AD 585-650 (95,4% verjetnost), kar se ujema z zgornjimi ugotovitvami o dataci-ji lončenine. Tudi v objektu št. 3 je bilo v obeh plasteh (SE 821/822 in SE 851/822) veliko število neokrašenih odlomkov ostenij, redka so okrašena ostenja (G951, G960, G961, G968, G969), nekaj je ustij in dnov; keramika je luknjičasta. Iz objekta št. 3 so tudi odlomki železnega noža (G956), železen paličast predmet (G957) in stekleni jagodi, ena modre, druga črne barve (G958, G959). Da je zgornja plast nekoliko premešana, dokazujeta retuširana klinica iz prazgodovinskega obdobja (G954) in odlomek rimskodobne posode (G955). Med lončenino iz objekta št. 18 je razmerje med zastopanostjo luknjičaste in trde keramike skorajda enako. Pri luknjičasti keramiki prevladujejo odlomki neokrašenih ostenij, manj je ostenij z okrasom, ustij in razmeroma masivnih dnov. Našli so tudi odlomek glinenega pražilnika. V objektu št. 19 je bilo poleg ustja tipa S1 še 38 odlomkov neokrašenih ostenij in treh dnov iz luknjičaste keramike; trda keramika je redka. 2 Posodo G933 je pri risanju rekonstruirala Ida Murgelj in vključuje odlomke iz obeh plasti objekta št. 2 (inv. št. AI 11476/1 iz SE 20/21 in AI 11482 iz SE 28/21). Skupina S2 Sestavljajo jo obvrtena ustja z enostavnim ravnim ali zaobljenim robom. Domneva se dodelava na zelo počasi se vrteči podlagi (Pleterski 2010, 64). V to skupino sodijo ustja G913, G915, G960-962, G966, G978, G979, G1007, G1011, G1032, G1034, G1035, G1038, G1042, G1057, G1058, G1064, G1077, G1083, G1096, G1097, G1099, G1102, G1103, G1130, G1131, G1134, G1142-1153, G1155, G1156, G1164, G1181, G1212, G1226-1228, G1230, G1231, G1232, G1238, G1251, G1259, G1261 in G1257 (SE 186). Ustja so malo izvihana ali izviha-na in se končujejo z zaobljenim, koničasto zaobljenim ali stre-hastim robom z zakrivljenim vratom. Posode z ustji druge skupine so izdelane iz luknj ičaste ali trde keramike, obe vrsti gline sta enakomerno zastopani. So okrašene ali brez okrasa. Pri manjših odlomkih ustij je možno, da je imela posoda okras na spodnjem delu, ki ni ohranjen. Ustja skupine S2 so številnejša v primerjavi s prvo obliko. Odkrita so bila v plasti SE 15, v drugi plasti objekta št. 3 (SE 851/822), v objektu št. 5 (SE 252), v obeh plasteh objekta št. 13 (SE 202/203 in SE 299/203), v objektih št. 14 (SE 392), št. 17 (SE 390), št. 18 (SE 136), št. 19 (SE 134), št. 21 (SE 140), št. 22 (SE 144), št. 23 (SE 142), št. 24 (SE 138), št. 25 (SE 737) in št. 26 (SE 397) ter v tretji plasti peči (SE 747/733) in v novoveški jami (SE 186). Iz števila ustij tega tipa in objektov, v katerih so bila najdena, je očitno, da gre za intenzivno zastopanost v vsej naselbini. V nekaterih objektih se pojavljajo tudi skupaj z ustji prve skupine (objekti št. 3, 18 in 19) in odlomki ostenij lončenine, za katere domnevamo, da pripadajo najstarejši fazi zgodnjesrednjeveške poselitve na Popavi 1. Radiokarbonsko so bili datirani štirje objekti: Objekt št. 5 (SE 251/252) - starost: BP 1173±25, 1! cal AD 782-789 (6,1% verjetnost), 810-848 (29,4% verjetnost), 854-891 (32,8% verjetnost), 2! cal AD 776-899 (86,8% verjetnost), 919-948 (8,6% verjetnost), Objekt št. 13 (SE 202/203 in 299/203) - starost: BP 1305±21, 1! cal AD 666-694 (43,7% verjetnost), 703-706 (2,7% verjetnost), 748-765 (21,9% verjetnost), 2! cal AD 6 6 0 -722 (66,8% verjetnost), 740770 (28,6% verjetnost), Objekt št. 17 (SE 390) - starost: BP 1584±24, 1! cal AD 430 -443 (11,7% verjetnost), 449-463 (10,3% verjetnost), 483-533 (46,2% verjetnost), 2! cal AD 420-540 (95,4% verjetnost) in Objekt št. 22 (SE 143/144) - starost: BP 1263±26, 1! cal AD 691-750 (58,7% verjetnost), 762 -772 (9,6% verjetnost), 2! cal AD 669-782 (90,6% verjetnost), 789-812 (3,8% verjetnost), 845-855 (1,0% verjetnost). V objektih št. 5 in 13 izrazito prevladuje trda keramika, luknjiča-sta se pojavlja le izjemoma. V objektu št. 17 je trda keramika nekoliko številčnejša, medtem ko je v objektu št. 22 zastopanost obeh približno enaka, pojavljajo pa se tudi luknjičasta ostenja brez okrasa, ki morda pripadajo t. i. tipu praške lončenine. Ustja skupine S2 so pogosta tudi na drugih slovenskih zgodnje-srednjeveških najdiščih. Datirana so od najpozneje 649 in ves čas zgodnjesrednjeveškega obdobja, širša meja začetka je zadnja četrtina 6. stoletja (Pleterski 2010, 129-130, 158), širša meja konca, glede na radiokarbonske datacije najmlajšega objekta št. 5 v popavski naselbini, pa konec 9. stoletja. Ustja skupine S2 so se pojavila že v času ustij S1 in jih v nadaljevanju izpodrinila (Pleterski 2010, 141). Skupina S3 V tej skupini so posode, ki so bile izdelane na mirujoči podlagi, ustja pa nato obvrtena. Pri lončarjevem doglajevanju so zaradi razlik v drži prstov nastala manjša preoblikovanja robov ustij. Ta je lahko v prerezu odebeljen, razpotegnjen, zaobljen, dobi plitve žlebiče in podobno. Domnevno so bila ustja te skupine obvrtena na hitreje vrteči se podlagi kakor ustja druge skupine. Ustja skupine S3 v popavski naselbini so izvihana s strehastim robom in z zmerno ali močno zakrivljenim vratom: G912, G1037, G1041, G1054, G1060, G1063, G1073, G1079-G1082, G1133, G1140, G1145, G1182, G1214, G1217, G1219, G1239 in G1258). Prevladujejo odlomki iz trde keramike (13 kosov), manj je odlomkov iz luknjičaste (7 kosov). Pripadajo vsem velikostim loncev. Našli so jih v plasti SE 15, v drugi plasti objekta št. 13 (SE 299/203), v objektih št. 14 (SE 392), št. 16 (SE 388), št. 17 (SE 390), št. 19 (SE 134), št. 21 (SE 140), št. 22 (SE 144), št. 23 (SE 142), št. 26 (SE 397) in v novoveški jami (SE 186). V primerjavi z ustji skupine S2 so veliko redkejša, najdena so bila v istih objektih. Tudi ustja skupine S3 imajo širok časovni razpon, pojavljajo se skupaj z vsemi drugimi skupinami ustij razen s S1 (v popavski naselbini se skupaj z ustjem S1 pojavijo le v objektu št. 19, še tam je bilo najdeno le eno ustje domnevno tipa S1). Časovna umestitev jih postavlja od najpozneje leta 688 naprej, širša meja začetka pa je 613 (Pleterski 2010, 130-133, 159). V popavski naselbini sta radiokarbonsko datirana dva objekta z ustji tipa S3, in sicer št. 3 in št. 22. Najzgodnejša datacija obeh je okoli leta 660, najpoznejša pa 782 (objekt št. 22). Skupina S4 Za skupino ustij S4 je značilno, da so obvrtena na razmeroma hitro vrteči se podlagi, pri čemer je bil rob namerno izoblikovan v napušč in je strehaste oblike. Tako oblikovan rob nima uporabne, ampak najverjetneje le okrasno obliko, ki je pomenila neko modno novost (Pleterski 2010, 72-73). Tega tipa so ustja posod G911, G976, G977, G981-983, G985, G1010, G1030, G1031, G1033, G1036, G1039, G1040, G1043, G1048, G1055, G1062, G1065, G1072, G1098, G1154, G1157, G1178, G1179, G1213, G1229, G1243, G1244, G1253 in G1260). Polovica posod je majhnih loncev, polovica srednje velikih, le trije lonci so veliki. Izdelani so skoraj brez izjeme iz trde keramike. Odlomki ustij so iz plasti SE 15, objekta št. 5 (SE 252), obeh plasti objekta št. 13 (SE 202/203 in 299/203), iz objektov št. 14 (SE 392), št. 16 (SE 388), št. 18 (SE 136), št. 22 (SE 144), št. 23 (SE 142), št. 24 (SE 138), št. 29 (SE 260) in novoveške jame (SE 186). Ustja skupine S4 se pojavljajo v celotnem zgodnjesrednjeveškem obdobju in skupaj z drugimi skupinami razen z ustji tipa S1. Do najpozneje sredine 10. stoletja so največkrat najdena skupaj z ustji S2, po tem z ustji S3 (Pleterski 2010, 132). Možna datacija skupine je od najpozneje leta 770 naprej, širša meja začetka je 653 (Pleterski 2010, 133, 159), s čimer se ujemata tudi radiokarbonski dataciji objektov št. 13 in 22 iz popavske naselbine, mlajša datacija objekta št. 5 pa kaže na pojav takšne oblike ustij vsaj še ob koncu 9. stoletja. Skupina S5 V skupini S5 so obvrtena ustja, narejena na vrtečem se kolesu. V notranjosti ali na zgornjem delu roba imajo žleb, najverjetneje izdelan namensko za pokrov (Pleterski 2010, 74). V to skupino bi lahko uvrstili ustja G914, G976, G980, G984, G1008, G1009, G1056, G1059, G1061, G1141, G1180, G1215 in G1253 iz plasti SE 15, prve plasti objekta št. 13 (SE 202/203) in iz objektov št. 5 (SE 252), št. 14 (SE 392), št. 21 (SE 140), št. 22 (SE 144), št. 23 (SE 142) ter iz jame na vzhodnem delu najdišča (SE 223). Vse posode z ustji tipa S5 so izdelane iz trde keramike. Enako kakor ustja S2, S3 in S4 se pojavljajo skozi celotno zgodnjesrednjeveško obdobje z ostalimi oblikami ustij razen S1. Možna datacija skupine je od najpozneje 779 naprej, s širšo mejo začetka v polovici 7. stoletja (Pleterski 2010, 133-134, 159). Datacije objektov št. 4, 13 in 22 na popavski naselbini potrjujejo predvideno datacijo ustij tipa S5 z ostalih zgo-dnjesrednjeveških najdišč. Skupina S6 Skupini S6 pripadajo obvrtena ustja z napuščem in navpičnim okrepljenim robom, brez žleba (Pleterski 2010, 78). Mednje lahko uvrstimo ustje G983 iz objekta št. 5 (SE 252), ki je del majhnega lončka iz trde gline. Ustja tega tipa se pojavljajo proti koncu zgodnjesrednjeveškega obdobja skupaj z ostalimi tipi razen s S1. Možna datacija je od najpozneje leta 895, širša meja začetka od zadnje tretjine 7. stoletja (Pleterski 2010, 134, 160). Datacija objekta št. 5 v popavski naselbini kaže na začetek pojava ustij S6 od najpozneje leta 899, širša meja začetka pa je 776. Ustje tipa S6 se sicer pojavlja v objektu skupaj s skupinami ustij S2-S5, med lončenino, kjer izrazito prevladuje trda keramika z izjemo nekaj odlomkov luknjičaste. 40 Skupina ustij zgodnjesrednjeveške lončenine. S1 G933 G938 G )) 9 Skupina V1 V tej skupini sta obvrteni ustji s cilindričnim vratom G1176 in G1177 iz objekta št. 22 (SE 144), ki pripadata srednje velikim loncem. Pojavljata se poleg ustij skupin S2-S6. Vzorec oglja iz plasti objekta št. 22, kjer so enakomerno zastopane posode iz luknjičaste in trde keramike, je bil radiokarbonsko datiran v čas od 669-782 (90,6% verjetnost). Na slovenskih najdiščih do zdaj v analizo ni bilo zajetih dovolj datacij ustij skupine V1, da bi dobili zanesljiv rezultat (Pleterski 2010, 135). V primerjavi z ustji so dna posod v popavski naselbini razmeroma slabo ohranjena. Za obdelavo je bilo zbranih 42 odlomkov, med katerimi prevladujejo ravna dna, nekaj je rahlo vbočenih. Izdelana so bila prostoročno ali na lončarskem vretenu. Na zunanji ali notranji strani nekaterih odlomkov so vidni odtisi prstov ali sledi navpičnih potegov z njimi (G946, G971, G994, G995, G1020, G1022-1024, G1049, G1050, G1120 in G1254), na dnu drugih pa, sicer redko, odtisi lončarskega vretena (G1119, G1168-1170, G1226 in G1236). Spodnja stran je včasih močno mešana s peskom (G972, G996, G1068, G1069 in G1170). Lončenina v popavski naselbini je okrašena z valovnicami različnih oblik, vrezanimi vodoravnimi ali poševnimi žlebovi, kombinacijami obeh in skupinami vbodov (sl. 41, 42). Ker so lonci večinoma ohranjeni v odlomkih, ne moremo določiti celotnega okrasa posode. Na ostenju posod so lahko vrezani posamezni vodoravni žlebovi (G928, G977, G980, G982, G1015, G1030-1033, G1036, G1078, G1197, G1200, G1251, G1253) ali skupine več žlebov (G906, G918, G944, G969, G992, G1002, G1013, G1185, G1190, G1194), narejene z glavničenjem, ki se med seboj lahko tudi prepletajo v različnih smereh (G919, G924, G974, G1014, G1017). Tudi va-lovnice se pojavljajo v več različnih oblikah. Lahko so enojne (G926, G979, G989, G1056, G1202), dvojne (G1115, G1187) in večkratne (G908, G916, G927, G978, G987, G993), v enem (G978), dveh (G987, G990, G1007, G1035) ali več pasovih (G1057, G1227, G1228). Okras valovnice je lahko izveden z veliko (G916, G1054, G1066) ali majhno amplitudo (G1034, G1074, G1142), so enakomerne (G1140) ali neenakomerne (G988, G1035, G1047, G1056, G1072, G1165), drobne (G1016, G1142, G1245) in velike (G1054, G157, G1066), globoko (G926) ali plitvo vrezane, med seboj se lahko tud prepletajo (G1238). Okras valovnic in vodoravnih žlebov se velikokrat pojavlja v kombinaciji na isti posodi v ločenih pasovih (G920, G939, G951, G960, G961, G1055, G1096) ali en okras čez drugega (G1006, G1044, G1046, G1048, G1066, G1067). Med manj pogostimi okrasi so skupine vbodov različnih oblik (G940, G991, G1001, G1007, G1058, G1087, G1141, G1166, G1232), polkrožni odtisi orodja (G910, G1163) in kratki vrezi (G1188, G1226). Okras na nekaterih posodah je zelo kompleksen, sestavljen iz več zgoraj naštetih oblik: večkratna valovnica s snopom vrezanih vodoravnih žlebov nad njo in skupino številnih drobnih vbodov, razporejenih v poševne linije pod njo (G940), vzporedni vodoravni žlebovi z večkratno valovnico pod njimi in plitvimi okroglimi vbodi med in nad njimi (G991), večkratna valovnica in vodoravni žlebovi nad njo, vzorec se še enkrat ponovi, nad njim so skupine kratkih poševnih žlebov, ki prekinjajo vodoravne linije, na vrhu je še ena večkratna valovnica (G1145), večkratna valovnica z vodoravnimi žlebovi pod njo in skupinami polkrožnih odtisov nad njo (G1162, G1163). Celoten okras je razviden le iz celih posod, kjer se okras pojavlja v naslednjih kombinacijah: dva pasova vodoravnih žlebov in večkratne valovnice med njimi (G960, G1140); enojne valovnice v dveh pasovih in vodoravnega enojnega žleba pod njima, kombinacija se še enkrat ponovi (G1054); dveh pasov večkratnih va-lovnic in pasu vodoravnih žlebov med njima (G1055); dveh pasov vodoravnih žlebov in dveh večkratnih valovnic med njima (G1096); pas vodoravnih žlebov, nad in pod njim so snopi krajših navpičnih vrezov (G1226); trije pasovi enojnih valovnic (G1227) in trije pasovi več enojnih valovnic, med katerimi sta pasova več enojnih žlebov (SE 186, G1257). Izjemoma so okrašena tudi ustja posod, in sicer z drobno dvojno ali večkratno valovnico (G1037, G1098, G1130), s skupinami polkro-žnih žlebov (G1235) ali skupinami drobnih vbodov (G1243). Okrašena ustja so našli tudi na drugih najdiščih, med njimi v Žalah pri Zasipu (Knific 2002, 117, kat. št. 2), Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 44-45, kat. št. 29), Kotare-Baza pri Murski Soboti (Kerman 2002,21-23, kat. št. 14 in 19), Nedelici (Lazar 2008, 77, kat. št 1), Brodskem Drenovcu (Tomičič 2002, 136, 138, kat. št. 27, 28, 33 in 40) in Šarnjaku na Hrvaškem (Bekic 2008, 110, sl. 7: 28, 29), Lebeny-Kaszas-domb na Madžarskem (Takacs 2002, 174-175, kat. št. 12 in 14) in Nitra-Šindolka na Slovaškem (Fusek 2002, 184-185, kat. št. 2; Fusek 2008, 23-25, kat. št. 1, 6, 8, 9, 12, 20, 26-30, 31 in 33-35). Iz zgoraj naštetih okrasov in njihovih kombinacij na posameznih posodah je očitna raznolikost motivov. Enake oblike okrasov se pojavljajo tudi na lončenini iz bližnjih in bolj oddaljenih zgo-dnjesrednjeveških naselbin, pri čemer so podobne ali drugačne kombinacije istih motivov značilnost lokalne proizvodnje in pristopa, veščosti in domišljije posameznega lončarja pri oblikovanju in krašenju posod. Glineni piažilniki Med glinenimi posodami se v slovanskih naselbinah pojavljajo tudi posebne oblike, denimo p ražil n i ki oz. pladnji in pekači, ki se med seboj razlikujejo v izdelavi, obliki in funkciji (Fusek 1991, 309-310; 1994, 77; Guštin/Tiefengraber 2002, 48, sl. 3 in 4). Pra-žilniki so pravokotne oblike, različnih velikosti in v primerjavi z manjšimi okroglimi pekači z razmeroma visokimi stenami (5-10 cm). Pražilniki so v naselbinah pogosto najdeni v bližini gospodarskih objektov, so masivni, izdelani iz slabo prečiščene in slabo pečene gline, zato gre verjetno za posode, ki jih niso vsak dan uporabljali, marveč so v njih shranjevali žito ali sušili sadje. Pra-žilnikov niso našli le v naselbinskih kontekstih, ampak izjemoma tudi v grobovih (Fusek 1991, 310 s starejšo literaturo; 1994, 78). Na Popavi 1 so bili odlomki pražilnikov odkriti v objektih št. 5 (SE 252), št. 17 (SE 390) in št. 18 (SE 136). Pražilnik iz objekta št. 17 je izdelan iz luknjičaste keramike, rjavo žgane. Ohranjenih je več odlomkov, med njimi tudi večji kos roba, ki kaže na zelo masivno izdelavo (G1089). Nekoliko nižji od njega je rob pražil nika iz objekta št. 18, katerega obliko se je dalo delno rekonstruirati (G1121). Morda je odlomek pražil nika tudi kos iz objekta št. 5, ki je izdelan iz neprečiščene keramike s hrapavo površino sive barve (G999). Plast v objektu št. 5 je radiokarbonsko datirana med letoma 776 in 899 (86,6% verjetnost). Glineni p ražiln i ki se pojavljajo v slovanskih naselbinah na Slovaškem, Češkem, Moravskem, Poljskem in drugod. Pražilnike s slovaških najdišč je zbral Gabriel Fusek (1991; 1994), ki ugotavlja, da so izdelani iz gline, v kateri je bilo veliko organskih primesi. Ar-heobotanične analize so pokazale, da gre za odtise trav, stebel, zrn, semen in listov v različnih razmerjih. Primerka z najdišča Mikov dvor v Nitri imata stene debele od 6-9 cm, dno je razmeroma tanko, od 1,5-3 cm (Fusek 1991, 310, t. 5: 22; 6: 10; 1994, 78). Mere se ujemajo tudi s popavskimi odlomki pražilnikov. Ostala najdišča na Slovaškem, kjer so odkrili pražilnike, so še Blažice, Nižna Mišla, Devfnska Nova Ves in Vranov nad Topl'ou-Na Lomni-ci (Fusek 1991, 310; 1994, 7, 8, t. 39: 10; 42: 3; 46: 4). Na slovenskih najdiščih so našli pravokoten pražilnik iz grobe, slabo prečiščene gline v naselbini v Slivnici pri Mariboru (Bitenc/Knific 2001, 85, kat. št. 274; Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, 73). Glinena vretenca Glinena vretenca so ženske že od prazgodovinskega obdobja naprej uporabljale pri tkanju. Nasajena so bila na leseno predil-no vreteno, na katero je bila navita nit. Pojavljajo se tako v naselbinskih kakor grobiščnih kontekstih zgodnjesrednjeveškega obdobja. Še posebej številna so na slovanskih in avarskodobnih najdiščih. Vretenca s Popave 1 so ploščate okrogle in bikonične oblike, z okrasom ali brez njega. Skupaj je bilo v plasti pod orni-co in petih objektih najdenih sedem glinenih vretenc. Iz plasti SE 2 je neokrašeno ploščato okroglo glineno vretence z luknjo na sredini, narejeno iz slabo prečiščene gline oranžno rjave barve (G904). Podobno oblikovano je tudi delno ohranjeno vretence iz objekta št. 21 (SE 140), katerega del zgornje površine je okrašen z vrezi (G1139). Manjše ploščato okroglo vretence sive barve z močno zaglajeno površino (G1225) je bilo izkopano v objektu št. 24 (SE 138). Primerjave zanje najdemo predvsem v ženskih grobovih iz avarskega obdobja v Karpatskem bazenu, kjer so ena izmed najštevilčnejših oblik (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archao-logische Typen: Spinnwirtel 100530), v slovanskih naselbinah na Češkem, Moravskem in Slovaškem ter tudi na slovenskih najdiščih, Gradišču nad Bašljem (Veršnik 2009, 25, 40-41, kat. št. 21), Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, kat. št. 19; 2009, 157, t. 129: G563), Močna pri Pesnici (Tica 2008b, kat. št. 22) in Pržanju pri Ljubljani, kjer so našli polizdelek vretenca in vretence, izdelano iz antične opeke (Hrovatin/Turk 2008, 147-150, sl. 5). Štiri vretenca so bikonične oblike. Neokrašen je odlomek biko-ničnega vretenca z močno zaglajeno površino sive barve (G1175) iz objekta št. 22 (SE 144), v katerem je bil najden tudi bronast propelerski okov. Tudi ta tip vretenc je zelo razširjen v Karpatskem bazenu (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologi-sche Typen: Spinnwirtel 100150). Na slovenskih najdiščih so bila bikonična vretenca najdena med drugim v grobu 3 v Brezjah nad Zrečami (Pahič 1969, t. 9: 2; Bitenc/Knific 2001, 87, kat. št. 279), v naselbinah Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, kat. št. 20; 2009, 157, t. 129: G564) in Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 39, 45, kat. št. 28). Trije okrašeni primerki bikoničnih vretenc iz naselbine na Popavi 1 so iz druge plasti objekta št. 2 (SE 28/21) in objekta št. 18 (SE 136). Odlomek iz prvega objekta je bele in sive barve, okrašen z vodoravnimi vrezi (G943), polovica vretenca iz drugega sivo rjave barve z močno zaglajeno površino in vodoravnimi vrezi (G1095). To zadnje je nekoliko ožje in z manj ostrim prelomom na sredini. Po Stadlerjevi tipološki shemi bi ga lahko uvrstili v tip 100230, vretence G943 v tip 100220 (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Spinnwirtel 100220 in 100230). Bikonična vretenca z vodoravnimi vrezanimi linijami so bila odkrita tudi na bližnjih najdiščih Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, kat. št. 18; 2009, 157, t. 129: G562) in Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, 39, 42, kat. št. 14). Najlepše okrašeno popavsko vretence je iz objekta št. 2. Je temno sive barve in ima na največjem obodu vrezani liniji, ki jima na vsako stran sledi dvojni cikcakast okras, ob zgornji in spodnji odprtini pa še po ena vrezana linija (G942). Peter Stadler bikonič-na vretenca s cikcakastim okrasom uvršča v tip 100320 (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Spinnwirtel 100320), ki je tako kakor ostali zgoraj omenjeni tipi zelo razširjen na grobiščih in v naselbinah iz avarskega obdobja (Lippert 1969, Taf. 41: 10; Mrkobrad 1980, t. 151: 12; Szameit 1992, Taf. 3: 7; Garam 1995, 337, Taf. 91: 1/grob 440; 133: 3/grob 937; 146: 2/grob 1079; 171: 3/grob 1282), med drugim tudi na madžarskem najdišču Alattyan, kjer jih je bilo odkritih več kakor 40 (Kovrig 1963). Biko nična vretenca s cikcakstim okrasom se pojavijo v začetku poznoavarske-ga obdobja, njihova raba se v sosednjih slovanskih deželah nadaljuje še v 9. stoletje (Szameit 1992, 814). Kovinske najdbe Kovinske najdbe so med zgodnjesrednjeveškim gradivom na najdišču redke. Odkriti so bili bronast propelerski okov (G1174), bronasta pasna spona (G1076), bronast novec (G1129), odlomek ploščatega železnega predmeta - rezila (G932), odlomek železnega noža (G956), paličast železen predmet pravokotnega preseka (G957) in železen odlomek loka fibule (G1237). Bronast propelerski pasni okov je bil najden med številnimi odlomki zgodnjesrednjeveških glinenih posod v objektu št. 22 (SE 144). Okov je ulit iz belega brona, zlitine, ki vsebuje poleg bakra tudi veliko svinca in kositra.3 Konca okova sta zaobljena, reliefno privzdignjen rob okova je okrašen s prečnimi vrezi. Na sredini okova je luknjica za pritrditev na pas, obrobljena s slabo vidno reliefno rozeto. Okras je bil ulit skupaj s predmetom (G1174). Okovu geografsko najbližjo primerjavo in zaenkrat tudi edino na slovenskih najdiščih najdemo v bronastem propelerskem okovu z Ljubične nad Zbelovsko Goro, ki ima krilci okrašeni s stilizi-ranim rastlinskim okrasom (Bitenc/Knific 2001, 92, kat. št. 295; Karo/Knific/Lubšina Tušek 2011, 134, 138, t. 1: 8). Oba sta bila del ulitih kovinskih sestavov, s katerimi so bili opremljeni glavni jermeni pasov. Propelerski okovi so pogosti med predmeti avarskega izvora v Karpatski kotlini; najdenih je bilo skoraj 1000 primerkov (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Propeller). Okov iz Popave 1 je najbliže okovom iz Stadlerjeve ti-pološke skupine 650, za katero je značilen razčlenjen rob v podobi bisernega niza, ovalno zaobljeni konci krilc, gladek vzdolžni slemenast greben in krožno obrobljena luknjica za zakovico na sredini (Stadler 2005, CD, Propeller 00650). Okov iz Popave 1 so od omenjene skupine razlikuje le po tem, da osrednji del ni gladke krožne oblike, ampak je oblikovan kot rozeta (Tušek 2011, 134, 138, t. 1: 9). Predmet je datiran v poznoavarsko obdobje, natančneje med leti 760 in 825 (Pleterski 2010, 153). Datacija predmeta na podlagi analogij se ujema tudi z radiokar-bonsko analizo oglja iz jame SE 144, ki je pokazala starost (sl. 55): BP 1263±26, 1! cal AD 691-750 (58,7% verjetnost), 762-772 (9,6% 3 XRF meritve je opravil Zoran Milic iz Narodnega muzeja Slovenije: Cu 44 %, Pb 18,6 %, Sn 35,9 in Ag 1,2 % (Karo/Knific/Lubšina Tušek 2011). verjetnost), 2! cal AD 669-782 (90,6% verjetnost), 789-812 (3,8% verjetnost), 845-855 (1,0% verjetnost). Okvir drobne bronaste pasne spone rahlo trapezaste oblike z ostankom železnega trna, pritrjenega na okvir (G1076), je bil odkrit v objektu št. 17 (SE 390). Bronaste in železne pasne spone različnih oblik in velikosti so pogoste v zgodnjesrednjeveških kontekstih, vendar jih brez spremnega gradiva težko natančneje časovno določimo. Bronaste pasne spone kvadratne in trapezaste oblike z bronastim ali železnim trnom najdemo v moških in ženskih grobovih jezdecev iz avarskega obdobja. Po tipologiji Petra Stadlerja pripadajo tipoma 06380 in 06390 (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Schnalle). Pasne spone tipa 06390 so kvadratne oblike z ukrivljenimi stranicami in brez okova. Redke primerke tega tipa so našli na najdiščih Zwol-faxing v Avstriji (Lippert 1969, Taf. 18: 7), Bogojevo v Srbiji (Mrkobrad 1980, t. 131: 14) in na Madžarskem (Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Schnalle 06390). Spone tipa 06380 so kvadratne oblike z ravnimi stranicami in prav tako brez okova. Trn velikokrat ni ohranjen, zato se ne da ugotoviti, ali je bil bronast ali železen. Razširjene so na celotnem prostoru Kar-patskega bazena in njegovem obrobju (Budinsky Krička 1956, 29-31, t. 28; Čilinska 1963, 91-92, t. 6: 17; 1966, 65, Taf. 53: 6; Točik 1968, 57, 75, Taf. 58: 18; 67: 7; Čilinska 1973, 108, 151, 159, Taf. 68: 11; 103: 4; 110: 1; 1982, 361, t. 15: 15; Budinsky Krička/Točik 1991, 18-19, 60-61, Taf. 6: 10; 41: 28; Szoke 1992, Taf. 7: 48; Stadler 2005, CD, Verbreitungskarten archaologische Typen: Schnalle 06380). Pasne spone so del bogato okrašene pasne garniture, na katero so bili pritrjeni številni bronasti jezički in okovi z bogatim živalskim ali rastlinskim okrasom (Čilinska 1966, Abb. 19; Lippert 1969, Abb. 25-29). Datirane so v srednje- in poznoavarsko obdobje. V objektu št. 19 (SE 134) so med prazgodovinskim in zgodnjesrednjeveškim gradivom našli tudi izrabljen bronast novec, sesterc Marka Avrelija, skovan v Rimu (161-180). Novec poleg ostalih sicer redkih najdb iz rimskega obdobja na najdišču kaže obljudenost tega prostora tudi v rimskem obdobju, morda je bil sekundarno uporabljen še v zgodnjesrednjeveškem obdobju. Železni predmeti na najdišču so slabo ohranjeni. Med njimi je najbolje ohranjen železen nož (G956) iz druge plasti objekta št. 3 (SE 851). Nož je sicer razlomljen, vendar je bilo mogoče rekonstruirati njegovo obliko. Rezilo noža z ravnim hrbtom na zgornjem delu prehaja v širok trn pravokotnega preseka. Del železnega noža je najverjetneje tudi odlomek rezila (G932) iz prve plasti objekta št. 2 (SE 20). Železni noži so pogosti med zgodnjesrednjeveškim naselbinskim gradivom in v grobnih inventarjih. So različnih velikosti, razlikujejo se tudi po obliki in funkciji. Večji noži, še posebej tisti, ki imajo na rezilu žleb za odtok krvi, so interpretirani kot bojni noži in se v zgodnjesrednjeveških grobovih pojavljajo skupaj z drugimi vrstami orožja in bojne opreme. Na avarskodobnih grobiščih so pogosti predvsem v grobovih jezdecev. Najdeni so tudi v naselbinah in rekah. Manjši noži naj bi imeli predvsem uporabno funkcijo v vsakdanjem življenju. Nosili so jih obešene za pasom, kar dokazuje njihova lega v grobovih. Imeli so lesen ali koščen držaj, lahko so bili spravljeni v nožnici, obdani s kovinskimi okovi (Korošec 1979, 239-240 [1. del]). Zaradi razmeroma nespremenjene oblike skozi daljše časovno obdobje je nože težko natančneje kronološko opredeliti. Plast, v kateri so našli odlomek železnega rezila (G932), je s 14C analizami datirana v konec 6. stoletja in v prvo polovico 7. stoletja. V nekoliko mlajši čas so na podlagi radiokarbonskih datacij plasti datirani štirje podobno oblikovani železni noži z naselbini pripadajočega grobišča Popava 2, ki so jih našli v grobovih 1, 2 in 11 ter v jami 1 (Šavel 2008, 66-68). V drugi plasti objekta št. 3 (SE 851) je bil poleg železnega noža najden še paličast železen predmet pravokotnega preseka, ki je na enem koncu sploščen in rahlo zavit (G957). Njegove prvotne oblike ni mogoče rekonstruirati in prav tako ni mogoče ugotoviti, del katerega predmeta je. Med železnimi predmeti je tudi odlomek loka fibule (G1237) iz objekta št. 26 (SE 397). Verjetno gre za del fibule iz starejšega obdobja, prazgodovinskega ali rimskega. Steklene najdbe Med najdbami iz zgodnjesrednjeveške naselbine je bilo nekaj odlomkov stekla in posamezne steklene jagode. Odlomki stekla so majhni in neizraziti, zato ni mogoče ugotoviti, kateri obliki posode in kateremu obdobju pripadajo. Odlomek brezbarvnega stekla, rahlo ukrivljenega na zgornjem koncu, je bil odkrit v prvi plasti objekta št. 3 (SE 821), v objektu št. 14 (SE 392) so našli odlomek stekla svetlo zelene barve z narebreno zunanjo površino (G1053), v objektu št. 29 (SE 260) dva odlomka brezbarvnega stekla. V zgodnjesrednjeveških objektih je bilo najdenih pet steklenih jagod. V drugi plasti objekta št. 2 (SE 28) je bila drobna steklena jagoda bele barve (G941), v prvi plasti objekta št. 3 (SE 821) bi-konična jagoda olivno zelene barve (G947), v drugi plasti istega objekta (SE 851) drobna okrogla jagoda črne barve in bikonič-na jagoda modre barve (G958, G959) ter v objektu št. 29 (SE 260) večja steklena jagoda cilindrične oblike in rumeno rjave barve (G1242). Ogrlice iz steklenih jagod različnih oblik in barv so pogost pridatek v zgodnjesrednjeveških grobovih. Nanizane so bile na ogrlico ali na uhane iz bronaste žice (Bitenc/Knific 2001, 86: kat. št. 277, 88: kat. št. 282, 90: kat. št. 288, 91: kat. št. 290). V naselbinah so odkrite le posamezne, verjetno izgubljene jagode. Steklene jagode iz popavske naselbine so netipičnih oblik, zato natančnejša časovna opredelitev ni mogoča. Koščene najdbe Velika koščena jagoda oz. obesek valjaste oblike z luknjo na sredini je med popavskim gradivom edinstvena (G948). Okrašena je z vrezi v obliki ribje kosti in vodoravno vrezano linijo na zgornjem in spodnjem delu. Odkrita je bila v prvi plasti objekta št. 3 (SE 821/822). Po obliki in velikosti podoben koščen predmet, okrašen z vrezano cikcakasto črto, je bil odkrit v naselbini Mikul-čice in je opredeljen kot »škatlica« (Profantova 1992, 681, Taf 30: 3). Gre za enega izmed številnih predmetov avarskega izvora, ki so bili razširjeni tudi zunaj meja avarskega kraljestva, v tem primeru v slovanski naselbini (Profantova 1992, 638). Kamnite najdbe Med najdbami iz popavske naselbine je tudi nekaj kamnitih predmetov. V objektu št. 7 so v spodnjem delu ognjišča (SE 246) med kamni našli večji odlomek kamnitih žrmelj (G1004), tri manjše odlomke (G1051, G1052) v drugi plasti (SE 299) objekta 13, ki je z radiokarbonsko analizo datiran v čas med drugo polovico 7. in prvo četrtino 8. stoletja (66,8% verjetnost). Kamnite žrmlje so bile med drugim najdene tudi v zgodnjesrednjeveški naselbini v Slivnici pri Mariboru (Bitenc/Knific 2001, 85, kat. št. 274). Odlomek kamnitega brusa oranžno rjave barve (G1071) je iz objekta št. 16 (SE 388), kamnit brus, na enem koncu zaobljen, na drugem odlomljen (G1094) pa iz objekta št. 18 (SE 136). Bruse, s katerimi so brusili rezila nožev, orodij in orožja, najdemo tako med naselbinskim kakor tudi grobnim inventarjem. Večinoma so pridatek v moških bojevniških grobovih. Na zgornjem delu imajo lahko luknjico za usnjeno vrvico, s katero so bili pritrjeni na pas (Neumayer 2000) ali pa so jih nosili v usnjenem mošnjičku (Trugly 1987, 291). Na Ptujskem gradu sta bila brusa odkrita v grobovih 159 in 261. Oba sta bila izdelana iz drobnozrnatega peščenca in močno obrabljena. Najdena sta bila v predelu pasu skeleta skupaj z železnim nožem (Korošec 1999, 44, t. 15: 3; 30: 12). V prvi plasti objekta št. 3 (SE 821/822) je bil najden kamnit odbitek iz kremena rumeno rjave barve (G949). Morda gre za kresil-ni kamen, kakršni se na zgodnjesrednjeveških grobiščih pogosto pojavljajo v moških grobovih v kombinaciji z železnimi kresili. V isti plasti (SE 821/822) so bile sicer odkrite tudi najdbe iz bakrene dobe in rimskega obdobja. Sklep Zgodnjesrednjeveška naselbina na najdišču Popava 1 se je razprostirala na celotnem izkopnem polju, z večjo zgostitvijo objektov na nižjem osrednjem delu v kvadrantih 66-68, druga pa na vzdignjenem vrhu sipine v kvadrantih 20, 45-50, 74-77, 103 in 104. Med strukturami v naselbini prevladujejo v geološko osnovo vkopani objekti, ki so značilni za starejša obdobja zgodnjesrednjeveške poselitve slovenskega prostora. Devetindvajset objektov se je ohranilo kot ovalne ali nepravilne ovalne, redko krožne tlorisne zasnove različnih velikosti. Le redko so v njihovi bližini tudi jame za kole, ki jih lahko povežemo s posameznim objektom. Na podlagi velikosti jih lahko razdelimo v objekte večjih dimenzij s površino 4 m2 ali več, ki so rabili kot stanovanjske stavbe, in objekte manjših dimenzij, za katere domnevamo, da so bili shrambne ali morda odpadne jame. O gospodarskih objektih ne moremo govoriti, saj v njih ni bilo odkritega večjega števila najdb ali drugih sledov, ki bi pričali o določeni dejavnosti. Enoprostorske stanovanjske stavbe so razmeroma enotnih oblik. Od ognjišč, ki so sicer nepogrešljivi del bivanjskih objektov, sta bili odkriti le dve. Gre za preprost tip, izdelan iz kamnov, v enem primeru je bilo obloženo s kamni, v drugem pa je imelo kamne na dnu. Domnevamo, da so ognjišča obstajala tudi v drugih objektih, kar potrjujejo kosi ožgane gline in drobci oglja. Ta ognjišča so bila še preprostejša brez strukture, postavljena neposredno na tla. Na njih so stanovalci kuhali v lončenih posodah in pekli v žerjavici. Večja peč je bila odkrita na skrajnem vzhodnem robu izkopnega polja, tik ob strugi nekdanjega potoka. Peč podkvaste oblike je imela polkrožno glineno kupolo in je bila zapolnjena z osmimi plastmi. Postavljena je bila v kot in obrnjena proti centralnemu delu objekta. Med objekti v naselbini po strukturi izstopa objekt št. 20, ki ga predstavlja sedem v pravokoten tloris razporejenih jam za kole in malo večja jama. Obkrožen je z več večjimi objekti in zdi se, kakor da je bil z nekim namenom postavljen med njimi. Med najdbami v naselbini prevladujejo lončene posode. Le redke je bilo mogoče popolnoma rekonstruirati v majhne, srednje in velike lonce z različnimi kombinacijami okrasov, med katerimi prevladujejo skupine vodoravnih vzporednih žlebov in večkratnih valovnic. Poleg glinenih posod so bili odkriti še posamezni železni predmeti, od tega odlomki dveh nožev, bronast propelerski okov, bronasta pasna spona z železnim trnom, več glinenih vretenc, koščena jagoda ali obesek, nekaj steklenih jagod različnih oblik in barv, odlomki kamnitih žrmelj in kamnit brus. Kronologijo najdb in s tem tudi naselbine je bilo mogoče vzpostaviti na podlagi lončenine in redkih datacijsko natančneje opredeljivih najdb, denimo propelerskega okova in bronaste pasne spone. Domnevno najstarejša objekta sta objekta št. 2 in 3 v kvadrantih 57 in 85 na spodnjem delu izkopnega polja. V obeh so bili odkriti številni odlomki prostoročno izdelane luknjičaste lončenine. Analize ustij so pokazale, da gre za t. i. praški tip lončenine, ki kaže na najstarejšo fazo slovanske poselitve. V absolutnih letnicah to pomeni obdobje nekje med zadnjo četrtino 6. stoletja in prvo polovico 7. stoletja, kar nakazujejo tudi radiokarbonske datacije oglja iz objekta št. 2. Lončenina v obeh objektih je bila sorazmerno številna, v objektu št. 2 so bili odkriti tudi odlomek železnega rezila, okrašeni glineni vretenci, bela steklena jagoda, v objektu št. 3 pa odlomki železnega noža, železen paličast predmet in dve stekleni jagodi modre in črne barve. Kakor smo že omenili, se večja zgostitev zgodnjesrednjeveških struktur nahaja na osrednjem najnižjem delu najdišča, to je v kvadrantih 66-68, 125 in 127. Med njimi sta večja objekta št. 5 in 13, v katerih so našli veliko količino odlomkov lončenine. Ustja lahko uvrstimo v skupine od S2 do S6. Oba objekta sta tudi radio-karbonsko datirana, in sicer objekt št. 13 v drugo polovico 7. stoletja do konca prve četrtine 8. stoletja (2! cal AD 660-722, 66,8% verjetnost), objekt št. 5 v zadnjo četrtino 8. stoletja do konca 9. stoletja (2! cal AD 776- 8 9 9, 86,8% verjetnost). Glede na širok časovni razpon lončenine v obeh objektih lahko domnevamo, da z enim vzorcem oglja ni pokrito celotno trajanje uporabe objektov. Druga večja zgostitev zgodnjesrednjeveških objektov se nahaja na vzdignjenem vrhu sipine v kvadrantih 20, 45-50, 74-77, 103 in 104. Nekoliko ločen od ostalih je objekt št. 14 (SE 392). Glinene posode, med njimi sta tudi dva rekonstruirana lonca, pripadajo skupinam ustij od S2 do S5. Nekaj neokrašenih odlomkov iz luknjičaste keramike verjetno lahko pripišemo najstarejšemu tipu lončenine, izdelanem še prostoročno (z lepljenjem). Največja količina lončenine je bila odkrita v objektih št. 17 (SE 390), št. 18 (SE 136), št. 19 (SE 134), št. 21 (SE 140), št. 22 (SE 144), št. 23 (SE 142) in št. 24 (SE 138), ki so postavljeni blizu drug drugega, med njimi je prostor za objekt št. 20. Lončenina je izdelana iz luknjičaste in trde keramike ter vključuje vse oblikovne skupine ustij, tudi najstarejšo S1, kar morda kaže na dolgo uporabo objektov. Med najdbami so tudi odlomki dveh pražilnikov, v katerih so hranili žito ali sušili sadje. V objektu št. 22 so našli bronast propelerski okov iz poznoavarskega obdobja. Z radiokar-bonskimi analizami je bilo določeno oglje iz dveh objektov, in sicer iz objekta št. 22 v drugo polovico 7. stoletja do zadnje četrtine 8. stoletja (2! cal AD 669-782, 90,6% verjetnost) in iz objekta št. 17 v drugo četrtino 5. stoletja do polovice 6. stoletja (2! cal AD 420-540, 95,4% verjetnost). Datacija tega zadnjega je glede na lončenino in bronasto pasno spono z železnim trnom zanesljivo prestara. Na skrajnem robu naselbine, nekoliko odmaknjena od ostalih objektov, je bila postavljena že prej omenjena peč z ilovnato kupolo. Analiza naselbinskih ostankov in gradiva iz zgodnjesrednjeveške naselbine na Popavi kaže na obstoj naselja od konca 6. stoletja do začetka 9. stoletja, s čimer se vključuje v naselbinsko sliko vzhodnega dela sedanjega slovenskega ozemlja. Primerjave gradivu najdemo tako na drugih slovenskih najdiščih kakor tudi na širšem slovanskem naselitvenem prostoru. Hkrati poseben pečat naselbini dajejo nekatere kovinske najdbe, ki kažejo na povezavo z avarskim ljudstvom, ki je naseljevalo ozemlja vzhodno od našega. Katalog stratigrafskih enot Samo Sankovič, Irena Šavel Vse risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Okrajšave kv. kvadrant pr. premer vel. velikost dl. dolžina š. širina gl. globina Legenda keramika lep oglje žrmlje kamen železo J bron I kost J steklo ♦ posebna najdba SE 1 - vrhnja plast (ornica) Ornica se je razprostirala po celotni površini najdišča (gl. 10-40 cm). Plast temno rjavega mehkega peščenega melja je vsebovala 8 odlomkov prazgodovinskih keramičnih posod, glineno zajemalko (G1), odbitek (G2), večje kamne in zgodnjesrednjeve-ške keramične najdbe: 1 odlomek ustja (kv. 74), 1 odlomek okrašenega ostenja (kv. 17). Ležala je nad plastjo SE 2. SE 2 - plast pod ornico Premešana plast pod ornico, ki je nastala z občasnim globljim oranjem, se je razprostirala po celotni površini najdišča (gl. 10-40 cm). Plast temno do rumeno rjavega mehkega peščenega melja je vsebovala drobce oglja in najdbe. Ležala je pod ornico (SE 1) in nad večino struktur. V plasti so bile prazgodovinske najdbe: 31 odlomkov ustij loncev (G13-15, G45, G47, G48) in skled (G5, G7, G16, G27, G28, G37, G42, G49), 1 odlomek lončka (G17), 6 odlomkov nog posod (G9, G25, G38, G41), 1 odlomek vrča (G6), 96 odlomkov dnov posod (G8, G12, G18, G19, G24, G29-32, G44), 5 okrašenih ostenij posod (G10, G21) 34 ročajev posod (G36), 2 držaja posod (G20, G40), 1 odlomek cedila (G35), 825 odlomkov ostenij posod, 10 odlomkov glinenih zajemalk (G3, G11, G26, G33, G34, G39, G46), 1 odlomek kamnitih žrmelj, 3 odlomki kamnitih sekir (G22, G23, G43), 83 kosov ožgane gline. Rimskodobne najdbe: 3 odlomki ustja posod (G885, G888, G889), 1 spodnji del posode (G887), 1 odlomek dna posode, 1 noga tri-nožnika (G886), 1 odlomek sklede, 1 ostenje posode. Zgodnjesrednjeveške najdbe: 25 odlomkov ustij posod, 21 dnov posod, 29 okrašenih ostenij posod (G905-910), 1 glineno vretence (G904), 103 ostenij posod. Novoveške najdbe: 14 odlomkov različnih delov posod. V plasti je bilo tudi 82 kosov ožgane gline. SE 15 - plast Temno sivo rjava plast peščenega melja z manjšimi kamni (gl. 45 cm) je zapolnjevala plitko kotanjo na osrednjem delu najdišča, v kateri je najverjetneje pogosto stala voda (kv. 9-18, 36-45, 63-72, 91-99, 120128, 147-157, 182). Vsebovala je od prazgodovinske do zgodnjesrednjeveške najdbe. Bakrenodobne najdbe: 38 odlomkov ustij loncev (G60, G79, G98) in skled (G57, G59, G70, G71, G80, G81, G85, G86, G91, G92), 1 odlomek okrašenega lončka (G90), 4 odlomki nog posod (G65, G69, G72, G84), 55 odlomkov dnov posod (G50-52, G58, G61, G62, G64, G66, G67, G73, G76, G77, G78, G83, G93, G97), 61 odlomkov ročajev posod (G53, G63, G94, G99), 2 odlomka držajev posod (G87), 4 okrašena oste-nja posod (G54, G74, G82, G88), 622 ostenij posod, 2 uteži (G55, G89), 2 odlomka zajemalk (G95), 1 kamniti brus (G68), 7 odlomkov kamnitih žrmelj (G56, G96), 2 odlomka kamnitih sekir (G75, G100), 124 kosov ožgane gline in kos žlindre. Bronastodobne najdbe: 1 skleda (G879). Rimskodobne najdbe: 1 odlomek ustja posode (G890, G891, G892), 1 odlomek zgornjega dela trinožnika (G893), 3 okrašena ostenja posod (G899), 3 odlomki dnov posod (G894, G895, G896, G897, G898), 10 ostenij posod. Srednjeveške najdbe: 25 odlomkov ustij posod (G911-915), 21 dnov posod (G930, G931), 29 okrašenih ostenij posod (G916-929), 103 ostenij posod. Novoveške najdbe: 16 ostenij posod, 2 odlomka dna posod, 1 ročaj posode, 3 odlomki ustij posod. V plasti je bilo tudi 125 kosov ožgane gline. SE 101 - plast (M 1:200) Plast svetlega rumeno rjavega trdnega peščenega melja v kv. 5-6 in 5a-6a je vsebovala 83 odlomkov prazgodovinske keramike, med njimi je bila najdena tudi okrašena noga posode (G101) in 3 kosi ožgane gline. SE 189 - plast Nižji skrajno vzhodni del izkopne-ga polja je delno presekal nekdanjo strugo potoka (kv. 163-164, 27, 82, 109-110, 136-137), ki ga danes zaradi antropogeno spremenjenih vodnih razmer ni več (SE 189, SE 265 in SE 266). V plasti je bilo več prazgodovinskih najdb: 3 dna z ostenji posod (G102), 1 ročaj posode (G103), 20 ostenij posod, 1 odlomek rimsko-dobnega pokrova (G900) ter 1 oste-nje zgodnjesrednjeveške posode. A Bakrena doba Nadzemni objekt št. 1 (sl. 28, 30) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk: SE 168, SE 170, SE 172, SE 178, SE 217, SE 258. K objektu verjetno sodi tudi jama za kol SE 176, ki je sicer vsebovala odlomke ustja zgodnjesrednjeve-ške posode, vendar je bila tik ob večji jami SE 115, ki sodi k objektu in je vsebovala prazgodovinske najdbe. K objektu bi sodile tudi neopredeljene jame SE 113, SE 117 in SE 215. V bližini so bile večje in manjše jame: SE 123 s prazgodovinskimi najdbami in neopredeljene jame SE 105, SE 107, SE 111, SE 347, SE 351, SE 384 ter stojki SE 174 in SE 343. O1 ® SE 168/167 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,36 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 111 in 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek keramike. SE 170/169 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,34 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B I A B A B SE 172/171 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,37 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 217/216 - jama za kol Zelo slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,34 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A B B A B A B SE 178/177 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,45 * 0,40 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 258/257 - jama za kol Zelo slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,35 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A A B A B SE 176/175 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,38 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek ustja srednjeveške keramične posode. B A SE 115/114 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,64 * 1,40 m, gl. 0,52 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 2 odlomka ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. Ob jami je bila neopredeljena jama za kol SE 216 in jama za kol iz zgodnjega srednjega veka SE 175. B A B SE 117/116 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,55 * 1,32 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivo do rumeno rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 113/112 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,46 * 1,71 m, gl. 0,60 m) je bila odkrita v kv. 111. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 215/214 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,66 * 1,10 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 112. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rumeno rjavega mehkega peščenega melja brez najdb (SE 214). SE 123/122 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,14 * 1,46 m, gl. 0,95 m) je bila odkrita v kv. 113. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbama: 2 odlomka dnov (G104) prazgodovinskih keramičnih posod. A A B A B A B A B SE 105/104 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 1,42 * 1,24 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 111. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 111/110 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,90 * 1,60 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 111. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 107/106 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,15 * 0,60 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 111. Zapolnjena je bila s plastjo sivo do rdeče rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 347/346 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,56 * 1,26 m, gl. 0,28 m) je bila odkrita v kv. 141. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. B A A B A A B A B SE 351/350 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama rahlo ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,37 X 2,24 m, gl. 0,76 m) je bila odkrita v kv. 140. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z nekaj manjšimi kamni brez najdb. SE 384/383 - jama Zelo slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 X 0,38 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 140. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. A B ' B A B SE 174/173 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,44 X 0,42 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 111. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 343/342 - jama Slabo vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,33 x 0,29 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 141. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. A B I I Večje in manjše razpršene jame na zahodnem delu najdišča (sl. 28, 30) SE 19/18 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (š. 0,63 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 56-57, 84-85. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 okrašeno ostenje posode (G105) ter 10 kosov ožgane gline. Po strojni odstranitvi plasti SE 1 in SE 2 v sektorju IV jame nismo uspeli zaslediti, zato je bila izkopana samo polovica. SE 468/467 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,40 x 2,03 m, gl. 0,89 m) je bila odkrita v kv. 30 in 57. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek ostenja prazgodovinske keramike. A A B B A B A B SE 86/85 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,78 x 1,77 m, gl. 0,68 m) je bila odkrita v kv. 4 in 5. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek ostenja prazgodovinske keramike. A B A B SE 824/823 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,32 * 1,07 m, gl. 0,47 m) je bila odkrita v kv. 86. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod. SE 109/108 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,36 * 1,05 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 114 in 142. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbama: 2 ostenji prazgodovinskih posod. SE 339/338 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,80 * 1,31 m, gl. 0,43 m) je bila odkrita v kv. 142. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek ostenja prazgodovinske keramike. Skupina večjih in manjših jam na jugozahodnem delu najdišča (sl. 28, 30) SE 68/67 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,19 * 1,06 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 115. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja, v kateri so bila 4 ostenja prazgodovinskih keramičnih posod. SE 60/59 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,70 * 1,40 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 115. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja, v kateri je bilo 8 odlomkov ostenij prazgodovinske keramike in 1 kamniti odbitek (G106). A ' A A B A B B A A B A B SE 36/35 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,38 * 2,15 m, gl. 1,20 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo do rumeno rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in najdbami: 29 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomek spodnjega dela posode ter 1 rimsko-dobna okrašena opeka (G107). Sekala je jamo SE 42. A B SE 42/41 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,72 x 0,98 m, gl. 0,33 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 30 ostenij posod, 1 odlomek zajemalke, 2 odlomka dnov posod in 1 kos ožgane gline. Presekana je bila z jamo SE 36. SE 331/330 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,30 * 0,84 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 144. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja in najdbami: 1 odlomek ustja z ostenjem prazgodovinske posode in 3 ostenja prazgodovinskih posod. A B A A B SE 327/326 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,50 * 1,14 m, gl. 0,39 m) je bila odkrita v kv. 144. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek dna z ostenjem posode, 1 odlomek ročaja z ostenjem posode, 26 odlomkov ostenij posod in 1 glinena zajemalka (G108). SE 329/328 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,03 * 1,36 m, gl. 0,69 m) je bila odkrita v kv. 144. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja in najdbami: 6 ostenij prazgodovinskih posod in 2 odlomka ročajev prazgodovinskih posod (G109). B A A B A B SE 311/310 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,94 * 1,20 m, gl. 0,51 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in najdbami: 1 odlomek ustja z ostenjem sklede (G877), 3 ostenja prazgodovinskih posod, 1 glinena utež (G878) in 29 odlomkov ožgane gline. SE 315/314 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,25 * 0,96 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja s 4 ostenji prazgodovinskih posod in 2 kosoma ožgane gline. A A B SE 52/51 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,54 * 0,85 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 117. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in s 4 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod ter drobci oglja. SE 46/45 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,90 * 1,10 m, gl. 0,52 m) je bila odkrita v kv. 117. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in prazgodovinskimi keramičnimi posodami: 2 odlomka dna (G110), 1 odlomek ročaja z ostenjem in 27 ostenij. B A SE 323/322 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,26 x 0,80 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rumenega mehkega peščenega melja z enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. SE 828/827 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,80 * 0,79 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 89. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami: 6 odlomkov ostenij prazgodovinskih posod. A A B A B SE 830/829 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,18 * 0,80 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 89. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja posode (G111), 2 odlomka dna posod, 1 odlomek ročaja posode in 9 odlomkov ostenij posod. SE 832/831 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,34 * 0,29 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 89. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. B A A B A B SE 62/61 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,23 * 1,27 m, gl. 0,45 m) je bila v kv. 118 in 119. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja z ostenjem sklede (G112), 1 odlomek dna z ostenjem posode, 35 odlomkov ostenij posod in 1 kamniti odbitek (G113). SE 64/63 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,42 * 1,10 m, gl. 0,53 m) je bila odkrita v kv. 118 in 119. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja z ostenjem posode, 1 odlomek ročaja z ostenjem posode in 19 ostenij posod. B A A A B A B SE 838/837 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,98 * 0,90 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 90. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 1 odlomkom ustja in 5 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. A B Predstavlja jo velika jama SE 8 z jamami SE 482, SE 480 in SE 10. 482 O 464 O SE 8/7 - jama (M 1:100) Slabo vidna večja jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 4,10 * 2,63 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 8 in 35. Zapolnjena je bila s plastjo rdeče rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni in najdbami: 5 loncev (G114-118), 2 lončka (G123, G124), 17 ustij loncev (G119-122), 1 odlomek ustja vrča z ročajem (G125), 2 skle- di (G126, G127), 6 odlomkov skled (G128-133), 11 odlomkov dna posod (G134-138), 4 okrašena ostenja posod (G139, G140), 11 odlomkov ročajev posod (G141), 194 ostenij posod, 4 odlomki zajemalk (G142-145), 1 tolkač (G146), 1 odbitek (G148), 1 kamnita ploščata sekira (G147), 1 odlomek brusa (G149) in 9 odlomkov ožgane gline. Radiokar-bonska analiza oglja iz jame je po- kazala starost (sl. 49): BP 5417±32, Hcal BC 4330-4310 (21,1% verjetnosti), 4304-4259 (47,1% verjetnosti, 2Z cal BC 4342-4233 (94,4% verjetnosti), 4187-4182 (1,0% verjetnosti). SE 482/481 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,53 * 0,93 m, gl. 0,48 m) je bila odkrita v kv. 33. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja z ostenjem in 2 ostenji posod. SE 10/9 - jama (M 1:100) Slabo vidna večja jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,53 * 1,67 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 8. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega peščenega melja z manjšimi kamni in najdbami: 2 odlomka ustij posod, 2 odlomka dnov posod (G150, G151), 1 odlomek ročaja z ustjem vrča (G152), 2 okrašeni ostenji posod (G153), 103 odlomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 6 odlomkov ožgane gline. SE 480/479 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,43 * 1,75 m, gl. 0,64 m) je bila odkrita v kv. 34 in 35. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 14 odlomkov ustij z ostenjem loncev (G154-156), 1 skleda (G157), 7 odlomkov dna posod, 2 odlomka nog posod (G158, G159), 4 ročaji posod, 1 držaj posode, 5 okrašenih ostenij (G160, G161), 150 ostenij posod ter 1 ostenje zgodnjesrednjeveške posode. B i A A B A B B A B Predstavlja jo večja jama SE 540 z jamo SE 546. 546 SE 540/539 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 3,10 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 11. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 2 odlomka ustij posod (G162, G163), 9 odlomkov dnov keramičnih posod, 3 odlomki ročajev in 86 odlomkov ostenij keramičnih posod. SE 546/545 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,06 * 0,49 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 10. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja in z najdbami: 4 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. B B A A B A B Vkopan objekt večjih dimenzij št. 1 (sl. 28, 30) (M 1:400) 614 >55 5 Predstavlja ga plast SE 382 trdne- 610 . „ .. .. 597 ga rjavega peščenega melja z veli- 612 kim številom prazgodovinskih najdb, jamami za kole SE 614, SE 610, SE 612, SE 1012, SE 34, SE 975, SE 973 34 538 in jamami SE 597, SE 655, SE 538, SE 548, SE 550, SE 959, SE 961, SE 977, SE 97, SE 979, SE 981. 548 Z> D 977' > 961 1012 977 101 O 971 973 1 SE 382 - plast (M 1:400, presek M 1:200) Slabo vidna plast trdnega rjavega peščenega melja (dl. pribl. 32,15 m, š. do 12 m, gl. do 0,20 m) je bila odkrita v kv. 37-38, 63-65, 91-94, s prazgodovinskimi najdbami: 205 odlomkov ustij loncev (G164-184) in skled (G187-241), 1 odlomek lončka (G185), 1 odlomek vrčka (G186), 3 odlomki noge posod (G242-262), 221 odlomkov dnov podsod (G263-275), 2 odlomka cedila (G276, G277), 147 ročajev posod (G278-283), 50 odlomkov okrašenih ostenij posod (G284-318), 1 pokrov (G319), 2250 ostenij posod, 15 odlomkov zajemalk (G320-328), 7 kosov kamnitega orodja (G329-335) in 1 odlomek ustja rimskodobnega lonca (G336). V plasti so bile jame za kole SE 614, SE 610, SE 612, SE 1012, SE 34, SE 975 in SE 973 in jame SE 597, SE 655, SE 538, SE 548, SE 550, SE 959, SE 961, SE 977 in SE 971. V neposredni bližini objekta so bile jame za kole SE 669, SE 676, SE 678 in SE 680. B SE 614/613 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,30 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 38. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. \ a I I vy SE 610/609 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,43 X 0,38 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 38. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi. SE 612/611 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,35 m, gl. 0,47 m) je bila odkrita v kv. 38. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. \ b SE 1012/1011 - jama za kol Slabo vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 X 0,50 m, gl. 0,8 m) je bila odkrita v kv. 94. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 34/33 - jama za kol Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,57 x 0,42 m, gl. 0,04 m) je bila odkrita v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami: 4 ostenja prazgodovinskih keramičnih posod. A B SE 975/974 - jama za kol Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,68 X 0,48 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Sekala je jamo SE 977. SE 973/972 - jama za kol (M 1:20) Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,19 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega trdnega peščenega melja brez najdb. A B SE 655/654 - jama Slabo vidna manjša jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,80 X 0,90 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 37. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 1 odlomkom prazgodovinske keramike. I B B A A B A B A A B A B A B B A A SE 597/596 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,00 * 0,95 m, gl. 0,40 m) je bila odkrita v kv. 38. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike in 20 kosi ožgane gline. A A B SE 538/537 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,12 * 0,92 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ročaja in 16 odlomkov ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. SE 548/547 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,87 * 0,83 m, gl. 0,43 m) je bila odkrita v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in manjšimi ka-B mni s prazgodovinskimi najdbami: 2 odlomka ustij keramičnih posod, 2 odlomka dnov keramičnih posod, 3 odlomki ročajev keramičnih posod, 1 odlomek okrašenega ostenja z ročajem (G337) in 64 odlomkov ostenij keramičnih posod. A B A SE 550/549 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,05 * 1,80 m, gl. 0,51 m) je bila odkrita v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z 20 % grušča in s prazgodovinskimi najdbami: 23 odlomkov ustij loncev (G338-341) in skled (G343-350), 1 del okrašene skodelice z ročajem (G351), 2 odlomka vr-čev (G342), odlomek ostenja posode z bradavico, 2 odlomka nog posod (G352, G353), 26 odlomkov dnov keramičnih posod (G354-357), 8 odlomkov ročajev posod, 7 odlomkov okrašenih ostenij posod (G358), 1 odlomek preluknjanega ostenja posode, 195 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 kamnita klina (G360), 1 kos žrmelj (G359) in 10 kosov ožgane gline. A B SE 959/958 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,93 * 1,49 m, gl. 0,54 m) je bila odkrita v kv. 64-65 in 92-93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s prazgodovinskimi najdbami: dno posode z odlomljeno nogo (G361), 1 odlomek dna posode, 2 odlomka ročaja posod in 11 ostenij posod. SE 961/960 - jama Zelo slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,07 * 0,92 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 92 s plastjo iz sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. B A A B SE 979/978 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,20 * 0,68 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 981/980 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,85 * 1,14 m, gl. 0,50 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A A B A B SE 977/976 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,84 * 1,53 m, gl. 0,49 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in manjšimi kamni ter z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinske keramike. SE 971/970 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,35 * 1,00 m, gl. 0,54 m) je bila odkrita v kv. 93. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi z enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. Seka jamo SE 965-968/969 (krožna struktura poligonalnih tal). A B A B A B Nadzemni objekt 2 (sl. 28, 30) (M 1:500) Jame za kole SE 669, SE 676, SE 678 676 in SE 680 v neposredni bližini večjega vkopanega objekta nakazujejo na 678 možnost nadzemnega objekta. V bli- 680 žini so bile večje in manjše jame SE 725, SE 712, SE 803, SE 809, SE 696, SE 698 in SE 710. SE 669/668 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,47 * 0,37 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 122. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 676/675 - jama za kol Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,78 * 0,45 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 122. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A A B B A A B SE 678/677 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,30 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 122. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 680/679 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,50 * 0,47 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 122. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A A A B A B SE 725/724 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,65 * 0,82 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 121. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod. SE 803/802 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,10 * 1,07 m, gl. 0,62 m) je bila odkrita v kv. 149. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 20 % grušča ter s prazgodovinskimi najdbami: 1 okrašen del sklede (G363), 1 ostenje z ročajem (G364), 1 okrašeno ostenje (G365), 14 odlomki ostenij in 1 glinena zajemalka (G366). A A B SE 712/711, 740, 741 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,60 * 2,30 m, gl. 0,53 m) je bila odkrita v kv. 149. Zapolnjena je bila s tremi plastmi. Prva (SE 711) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (š. 1,25 m, gl. 0,09 m) sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z prazgodovinskimi najdbami: 18 odlomkov ostenij posod, 1 odlomek ustja posode, 2 odlomka dnov posod. Druga (SE 740) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 1,75 m, gl. 0,20 m) sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi s 40 % grušča in enim odlomkov okrašene skodele z ročajem (G362). Tretja (SE 741) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 1,90 m, gl. 0,11 m) sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi. Brez najdb. Seka jamo SE 807. SE 809/808 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (š. 0,82 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 148 in 149. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. Jama se nadaljuje izven izkopnega polja. SE 696/695 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 1,50 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 150. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja posode (G367), 2 odlomka dnov posod in 1 odlomek ostenja posode. A B A A B SE 698/697 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,65 x1,80 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 149 in 150. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod ter drobci oglja. SE 710/709 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,80 * 1,25 m, gl. 0,33 m) je bila odkrita v kv. 150. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s 6 osteniji prazgodovinskih posod. Jama je sekala krožno strukturo poligonalnih tal SE 703-707/708. A B A B Nadzemni objekt št. 3 (sl. 28, 30) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk: SE 256, SE 375, SE 361, SE 363, SE 365, SE 367, SE 369, SE 373 in 3 SE 71. V bližini je bil večji vkopan objekt št. 1 ter večje in manjše jame SE 532, SE 588, SE 586 in SE 80. SE 256/255 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,32 X 0,28 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z 1 kosom ožgane gline. SE 375/374 - jama za kol Dobro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,60 x 0,28 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in najdbami:1 odlomek ostenja prazgodovinske keramike in drobci oglja. I I O O 375 O 361 O 369 367 O 365 A A A B A B SE 361/360 - jama za kol (M 1:20) Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,20 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rumenega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B SE 363/362 - jama za kol Slabo vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,30 X 0,19 m, gl. 0,04 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. £7b AB A B SE 365/364 - jama za kol Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,30 X 0,28 m, gl. 0,03 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B I I SE 367/366 - jama za kol Slabo vidna jama za kol nepravilnega ovalnega tlorisa (vel. 0,32 x 0,24 m) je bila odkrita v kv. 66, vendar je pri ponovnem strganju nismo več zasledili. O SE 369/368 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,35 X 0,32 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. ■o A B I I SE 371/370 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,35 X 0,30 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in koščkom oglja. I I A B A B SE 373/372 - jama za kol Stojka, ki pri ponovnem strganju ni bila več vidna, je bila odkrita v kv. 66. SE 588/587 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,72 x 1,63 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 39 in 40. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. A A B SE 532/531 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,09 X 1,65 m, gl. 0,82 m) je bila odkrita v kv. 12. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdeče rjavega trdnega peščenega melja s 40 % grušča in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike ter 1 odlomkom ostenja zgodnjesrednjeveške keramike. B SE 586/585 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,73 x 0,42 m, gl. 0,42 m) je bila odkrita v kv. 40. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z 2 ostenji prazgodovinskih posod. SE 80/79 - jama Slabo vidna jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,86 X 0,85 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 13. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in najdbami: 4 odlomki prazgodovinske keramike. A A B B Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk: SE 428, SE 430, SE 434, SE 436 in jame SE 231, SE 432 in SE 438. V bližini so bile jame za kole SE 449, SE 945, SE 947 in jame SE 890, SE 953, SE 884 in SE 513. SE 428/427 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,24 m, gl. 0,04 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 430/429 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,31 * 0,22 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 434/433 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,27 * 0,31 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. \a A B I I A B I I A B I I 436 434 438 i P 2Q O 449 5 945 94^ O B A B B A SE 436/435 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,25 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. I I SE 231/230 - jama Dobro vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,80 * 0,67 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z 2 odlomkoma prazgodovinske keramike. B B A A B SE 438/437 - jama Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,98 * 0,60 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. SE 432/431 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,90 * 0,56 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B ' A B A B Jame in jame za kole v bližini nadzemnega objekta št. 4 (sl. 28, 30) SE 945/944 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,46 * 0,39 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 59 in 97. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 947/946 - jama za kol Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,45 * 0,33 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z odlomkom dna prazgodovinske keramične posode (G368). I I A B B A A B A B SE 449/448 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,50 * 038 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 69. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 890/889 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,90 * 1,84 m, gl. 0,60 m) je bila odkrita v kv. 96. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja posode, 3 odlomki dna posod (G369), 3 odlomki ročajev posod (G370) in 7 odlomkov ostenij posod. B B A A B A B SE 953/952 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,19 * 0,80 m, gl. 0,49 m) je bila odkrita v kv. 96. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinskih keramičnih posod. Presekana je bila z novodobno jamo SE 951. SE 884/883 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,30 * 0,88 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 96 in 124. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. A B I I A B SE 513/512 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in podolgovatega nepravilnega preseka (vel. 2,19 * 1,14 m, gl. 0,30/0,55 m) je bila odkrita v kv. 14 in 15. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega peščenega melja z enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. A B Nadzemni objekt št. 5 (sl. 28, 30) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 458, SE 460, SE 563, SE 565, SE 567 in SE 569 ter jam SE 440, SE 462. V bližini so bile jame: SE 455, SE 935 in oddaljena jama SE 509. SE 563/562 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,56 * 0,50 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 43. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. O o o 3 o o SE 565/564 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in »koničastega« preseka (pr. 0,45 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 43. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in koščki ožgane gline na dnu. SE 567/566 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,19 * 0,17 m, gl. 0,03 m) je bila odkrita v kv. 43. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B I I SE 569/568 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 0,33 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 43. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 458/456, 457 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 * 0,51 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 70. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 456) je bila dobro vidna plast okroglega tlorisa in ovalnega preseka (š. 0,34 m, gl. 0,16 m), sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Druga (SE 457) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 * 0,51 m, gl. 0,20 m), svetlo rumenega trdnega peščenega melja brez najdb. A B 456 —457 A A B A B B A A B SE 460/459 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,63 * 0,50 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 70. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi, brez najdb. SE 462/461 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,19 * 0,68 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 70. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 440/439 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,32 * 1,17 m, gl. 0,37 m) je bila odkrita v kv. 69 in 70. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in s prazgodovinskimi najdbami: 2 odlomka ostenij posod in 1 odlomek ročaja z ostenjem posode. SE 455/454 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,88 * 0,83 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 70. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja, ki je bil na dnu jame pomešan z gruščem in prazgodovinskimi najdbami: lonec (G371), spodnji del lončka (G372) in 61 odlomkov prazgodovinske keramike. 1 A B A A B A B B A B A B A B SE 935/934 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,76 * 1,78 m, gl. 0,80 m) je bila odkrita v kv. 98. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in manjšimi kamni ter s prazgodovinskimi najdbami: 3 odlomki dnov posod, 1 odlomek ročaja z okrašenim ostenjem (G373), 2 okrašeni ostenji posod in 52 odlomkov ostenij posod. Jama ob severnem robu najdišča (sl. 28, 30) SE 509/508 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,18 * 1,08 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 17. Zapolnjena je bila s plastjo rdečega do rumeno rjavega trdnega peščenega melja z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinskih keramičnih posod in 1 kosom žlindre. B A B O Predstavlja ga plast sivo rjavega pe- Q ščenega melja (SE 608) z jamami SE 628, SE 626 in zbiralnikom za vodo SE 783 ter velikim številom prazgodovinskih najdb. V plasti sta bili tudi dve geološki formaciji, tako imenovani krožni strukturi poligonalnih 608 tal SE 653 in SE 776. V bližini objekta je bilo več jam SE 603, SE 754, SE 770 in SE 772. V to skupino bi lahko prišteli tudi jame za kole SE 758, SE 760, SE 762, SE 764, SE 766 in neopredeljene jame SE 605, SE 607, SE 768, SE 811, SE 925 in SE 964. "O SE 608 - plast (M 1:300, odlomkov ročajev (G423-428), 67 presek M 1:150) okrašenih ostenij posod (G429-442), Dobro vidna plast sivo rjavega meh- 1822 ostenij posod, 3 odlomki zaje-kega peščenega melja (dl. 20,2 m, š. malk (G443-445) in 31 kosov ožgane 14,2 m, gl. do 0,28 m) z 10 % grušča gline. V objektu sta bili jami SE 628 je bila odkrita v kv. 99-100, 126- in 626 in zbiralnik za vodo SE 783. 128, 154-155. V plasti so bile prazgodovinske najdbe: 4 lonci (G374-377), 108 odlomkov ustij loncev (G378-395) in skled (G396-409), 5 nog posod (G410-412), 139 odlomkov dna posod (G413-422), 145 SE 628/627 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,18 * 0,86 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 155. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 8 ostenij posod in 1 odlomek dna posode. A B SE 626/625 - jama (M 1:100, presek M 1:50) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,20 * 1,43 m, gl. 0,45 m) je bila odkrita v kv. 127. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva plast (SE 625) je bila slabo vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,20 * 1,43 m, gl. 0,38 m) rdečkasto rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni in drobci ožgane gline. Dru- ga plast (SE 624) je bila slabo vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 1,01 m, gl. 0,36 m), sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi, manjšimi kamni in s prazgodovinskimi najdbami: 91 odlomkov ostenij posod, 6 odlomkov ustij posod, 1 odlomek ročaja posode, 4 odlomki okrašenih ostenij posod in 3 kosi ožgane gline. Jama seka zbiralnik za vodo SE 783. SE 783/782 - zbiralnik za vodo (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,39 * 2,03 m, gl. 1,80 m) je bila odkrita v kv. 127. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja s 30 % grušča, ki je na dnu pomešan z muljem. V plasti so bile prazgodovinske najdbe: 2 lonca (G446, G453), spodnji del lonca (G448), 1 odlomek okrašene posode (G454), 1 odlomek ostenja lonca z ročajem (G455), 2 skledi (G457, G458), 12 odlomkov ustij loncev (G449-452) in skled (G459-462), zgornji del skodelice (G463), vrček (G456), zgornji del okrašenega vrča (G447), 2 odlomka nog posod (G464, G465), 6 odlomkov dnov posod (G466), 9 odlomkov ročajev posod, 9 odlomkov okrašenih ostenij (G467, G468) in 164 odlomki ostenij posod. Jamo smo interpretirali kot zbiralnik za vodo. SE 653/738, 652 - krožna struktura poligonalnih tal (M 1:100) Slabo vidna jama nesklenjenega krožnega tlorisa in preseka (vel. 3,30 * 3,15 m, gl. 0,57 m) je bila odkrita na meji kv. 126-127, 154-155. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 738) je bila slabo vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka iz rumeno rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (vel. v pr. 0,81 m, gl. 0,57 m). Brez najdb. Druga (SE 652) je bilo dobro vidna plast nesklenjenega krožnega tlorisa in nepravilnega preseka iz sivega trdne- ga peščenega melja z rdečimi oksidi (pr. 1,08 m, gl. 0,52 m). V plasti je bila prazgodovinska keramika: 3 odlomki ustij posod (G469), 1 odlomek skodele (G470), 3 odlomki dnov posod, 5 odlomkov ročajev posod, 4 odlomki okrašenih ostenij posod (G471, G472) in 82 odlomkov ostenij posod. SE 776/778, 777, 775, 780, 779 -krožna struktura poligonalnih tal Jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,30 m * 1,70 m, gl. 0,54 m) je bila odkrita v kv. 127. Zapolnjena je bila z več plastmi. Prva (SE 778) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka iz rumeno rjavega trdnega peščenega melja (š. 0,52 m, gl. 0,37 m), z drobci keramike. Druga plast jame (SE 777) je bilo dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka iz sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (š. 0,22 m, gl. 0,44 m) in z 8 odlomki ostenij prazgodovinske keramike. Tretja plast v jami (SE 775) je bilo dobro vidno polnilo nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka iz sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi. Plasti SE 775 in SE 780 sta lahko sočasni (š. 0,67 m, gl. 0,20 m) s prazgodovinskimi keramičnimi posodami: 1 lonec (G473), 2 odlomka ustij posod, 1 noga posode (G474), 6 odlomkov dnov posode (G475), 2 odlomka ročajev posod in 30 odlomkov ostenij posod. Četrta plast v jami (SE 780) je bila dobro vidna nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka iz rumeno rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in 15 % grušča (š. 0,49 m, gl. 0,38 m). V plasti so bile prazgodovinske najdbe: 1 odlomek ustja posode in 1 odlomek ostenja posode. Peta plast v jami SE 779 je bila dobro vidna, nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, iz rdeče do rumeno rjavega trdnega peščenega melja z 45 % grušča (š. 1,55 m, gl. 0,16 m). SE 754/753 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,20 x 1,10 m, gl. 0,37 m) je bila odkrita v kv. 100 in 128. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. SE 603/602 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,10 x 1,28 m, gl. 0,56 m) je bila odkrita v kv. 128 in 129. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 602) in s prazgodovinskimi najdbami: 6 odlomkov ostenij posod in 2 odlomka dna posod. Sekala je jamo SE 964. A A B A B A B SE 605/604 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,25 x 0,68 m, gl. 0,21 m) je bila odkrita v kv. 128. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 607/606 - jama za kol Slabo vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,47 X 0,44 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 128. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A A B A B SE 964/963 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,90 X 0,68 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 128 in 129. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. Presekana je bila z jamo SE 603. SE 770/769 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,25 x 0,78 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. b 101. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 1 odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. A A A B A B SE 772/771 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,88 x 0,62 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 101. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 3 odlomki ustij posod (G476, G477), 1 odlomek ročaja posode, 2 odlomka dnov posod, 36 odlomkov ostenij posod in 1 odlomek zajemalke. SE 768/767 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,30 x 0,75 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 101. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B A B SE 811/810 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,06 x 0,68 m, gl. 0,22 m) je bila odkrita v kv. 101. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 925/924 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,95 X 1,15 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja brez najdb. ^ A A A B A B SE 758/757 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,50 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 760/759 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,51 X 0,47 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 762/761 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 X 0,51 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 764/763 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,46 X 0,39 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B A B B A A A B A B SE 766/765 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,54 X 0,50 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A B Predstavlja ga plast sivo rjavega trdnega peščenega melja (SE 300) z jamami za kole SE 409, SE 498, SE 496, SE 485, SE 487, jamami SE 489, SE 491, SE 411, SE 476 in SE 478 in večjim številom prazgodovinskih najdb. o 478 O o SE 300 - plast (M 1:200) Plast svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja z najdbami je bila odkrita v kv. 157-158, 183-184, v vel. 11,8 m * 19,12 m in gl. 0,40 m. V plasti so bile prazgodovinske najdbe: 4 lonci (G478-481), 7 skled (G505-510, G542), 149 odlomkov ustij loncev (G482-501) in skled (G511-541, G543-550), lonček (G502), vrček (G503), ročaj vrča (G504), 2 skodeli (G551, G552), 5 odlomkov noge po- sode (G553-557), 203 odlomki dnov posod (G558-570), 1 odlomek cedila (G571), 109 odlomkov ročajev posod (G572-583), 22 okrašenih ostenij posod (G584-606), 1 cela zajemal ka (G609), 14 odlomkov zajemalk (G610-615), 1 odlomek votlega ro čaja (G607), 1740 ostenij posod, 1 amulet (G608), 8 kosov kamnitega orodja (G616-623), 17 odlomkov žrmelj (G624-626), 1 kos žlindre in 37 kosov ožgane gline A B 1 SE 409/408 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,44 * 0,28 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 157. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z odlomkom ostenja in ročaja prazgodovinskih keramičnih posod. SE 498/497 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,47 * 0,42 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 183. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja z najdbami: 5 odlomkov prazgodovinske keramike. B A A A B A B SE 496/495 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,42 * 0,29 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 183. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. SE 485/484 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,38 * 0,34 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 184. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. ......B A B A B A B SE 487/486 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,44 * 0,35 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 184. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I SE 489/488 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,50 * 1,08 m, gl. 0,35 m) je bila odkrita v kv. 184. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja s 5 ostenji prazgodovinskih posod. SE 491/490 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,70 * 3,37 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 184. Zapolnjena je bila s plastjo rdeče rjavega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 1 lonec (G627), 13 odlomkov ustij posod (G628-630), 11 odlomkov dnov posod, 10 ročajev posod, 19 okrašenih ostenij posod (G631), 149 ostenij posod in 3 odlomki glinenih zajemalk (G632-634). SE 411/410 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,32 * 1,60 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 158. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 21 ustij posod (G636-641), 1 odlomek ustja z ostenjem vrča (G635), 1 odlomek noge posode (G642), 16 odlomkov dnov posod (G643, G644), 9 ročajev posod (G645), 2 držaja posod, 1 okrašeno ostenje posode z odlomljenim ročajem (G646), 1 odlomek ostenja z barbotinom, 162 ostenij posod, 1 glinena zajemalka (G647), koščki ožgane gline in oglja. A A B A B 1 A A B SE 478/477 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,02 * 0,94 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 157. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 2 odlomka ustij posod in 10 odlomkov ostenij posod. SE 476/475 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,95 * 0,77 m, gl. 9,33 m) je bila odkrita v kv. 156 in 157. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. A B Predstavlja ga plast trdnega peščenega melja (SE 499), stojki SE 132, SE 552, jame SE 592, SE 594, SE 556, SE 503, SE 554, SE 501 in večje število prazgodovinskih najdb. 554 ^ ^ 503 556 592 ■a ) 132 SE 499 - plast (M 1:300) Plast trdnega rjavega peščenega melja (dl. 21,44 m, š. 11,45 m, gl. do 0,40 m) je bila odkrita v kvadrantih: 19-21, 46-48, 74-75 s prazgodovinskimi najdbami: 364 odlomkov ustij loncev (G648-667, G671-672) in skled (G673-731), 3 lončki (G668-670), 6 odlomkov skodelic (G732-737), spodnji del lonca (G738), 39 odlomkov nog posod (G739-755), 376 dnov posod (G756-790), 1 odlomek cedila (G791), 212 ročajev posod (G792-798), 111 okrašenih ostenij posod (G799-818), 1 okrašeno vretence (G819), 1 luknjičast kos glinene cevi (G820), 1 odlomek vretenca (G821), 4792 ostenij posod, 1 cela zajemal- SE 132/131 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,26 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 74. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z večjimi kamni na vrhu in s 5 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod in 25 kosi ožgane gline. ka (G822), 42 odlomkov zajemalk (G823-848), del glinastega obročka (G849), 22 kamnitih orodij (G850-871) in 4 odlomki žrmelj. V plasti je bil tudi 1 odlomek ustja in 5 okrašenih ostenij srednjeveških keramičnih posod ter 87 kosov prežgane gline. Radiokarbonska analiza oglja iz objekta je pokazala starost (sl. 48): BP 5396±31, 11 cal BC 4325-4285 (38,9% verjetnost), 4269-4239 (29,4% verjetnost), 21 cal BC 43374228 (85,9% verjetnost), 42014169 (7,6% verjetnost), 4092-4079 (1,9% verjetnost). V objektu in v njegovi bližini sta bili stojki SE 552, SE 132 in jame SE 592, SE 594, SE 556, SE 503, SE 554, SE 501. A B I I SE 552/551 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,37 * 0,36 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 47. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja s 3 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. A B A A B D B A SE 592/595 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,65 * 1,38 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 13 ostenij posod, 2 odlomka ročajev posod in 1 odlomek dna posode. SE 594/593 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,62 * 1,14 m, gl. 0,46 m) je bila odkrita v kv. 74. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 21 odlomkov ostenj posod, 5 odlomkov dnov posod in 3 odlomki ročajev posod. A A B SE 556/555 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,92 * 0,74 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 48. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 3 odlomki ročajev posod, 1 odlomek dna posode, 3 ostenja posod in kamniti odbitek (G872). SE 503/502 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,06 * 1,00 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 48 in 75. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinskih posod. B a i A B SE 554/553 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,43 * 1,06 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 48. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdeče rjavega trdnega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 9 odlomkov ostenijj posod, 1 odlomek ročaja posode. SE 501/500 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,02 * 1,14 m, gl. 0,58 m) je bila odkrita v kv. 20 in 21. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega finega peska s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek ustja posode (G873), 2 odlomka dnov posod, 13 ostenij posod in 1 kos ožgane gline. A A B A B Ostale jame na vzhodnem delu najdišča (sl. 28, 30) SE 211/210 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,78 * 0,50 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 131. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinskih posod. SE 262/261 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,78 x 1,23 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 163. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja in zgostitvijo manjših kamnov s prazgodovinskimi najdbami: 6 odlomkov ustij posod (G874), 2 odlomka dna posod (G875, G876) in 13 kosov ožgane gline. Bronasta doba (sl. 28, 36) SE 345/344 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,82 X 1,30 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 141. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja in 1 odlomkom prazgodovinske keramike. SE 38/37 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,06 X 0,95 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 60. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami: 6 ostenij posod, 1 odlomek ustja posode (G880) in 9 kosov ožgane gline. SE 309/308 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,95 x 0,81 m, gl. 0,56 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 11 ostenji prazgodovinskih posod in 2 odlomkoma ustij prazgodovinskih posod (G881, G882). SE 321/320 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,77 x 0,69 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z enim odlomkom prazgodovinske (verjetno bronastodobne) keramike. SE 401/400 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,82 x 0,72 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja s prazgodovinskimi najdbami: 1 vrč (G883), 1 skledica (G884), 4 ostenja posod in 7 kosov ožgane gline. A B A B A B A B A A B Rimska doba (sl. 28) SE 164/163 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,44 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami: 4 odlomki ustja (G901), 1 dno čaše (G902), 2 odlomka ročaja (G903), 12 ostenij rimskodobnih keramičnih posod, 1 odlomek dna čaše in 4 odlomki ostenij zgodnjesrednje-veških keramičnih posod ter 4 kosi ožgane gline. Zgodnjesrednjeveško obdobje (sl. 28, 39) Objekt št. 1 SE 1000 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,05 x 1,35 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 111a. Zapolnjena je bila z dvema plastema: prva (SE 999) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,05 x 1,35 m, gl. 0,08 m) iz temno sivega mehkega peščenega melja z 2 odlom- koma ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod in veliko drobci oglja. Druga (SE 1015) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,05 x 1,35 m, gl. 0,19 m) iz sivega mehkega peščenega melja, brez najdb. A B Objekt št. 2 20 28 SE 21 - jama Zelo dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,98 X 1,99 m, gl. 0,54 m) je bila odkrita v kv. 57. Zapolnjena je bila z dvema plastema: prva (SE 20) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,98 X 1,99 m, gl. 0,26 m) iz temno sivega mehkega glinenega melja z nekaj kamni in najdbami: 10 odlomkov ustij (G933-938), 81 odlomkov ostenij, 5 odlomkov okrašenih ostenij (G939, G940), odlomki železnega noža (G932) in 31 kosov ožgane gline. Druga (SE 28) je bila zelo dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,78 x 1,52 m, gl. 0,28 m) iz črnega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni in najdbami: 135 odlomkov ostenij in 5 odlomkov okrašenih ostenij (G944), 2 odlomka dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G945, G946), 2 glineni vretenci (G942, G943), steklena jagoda (G941), drobci kosti, oglja in 11 kosov ožgane gline. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost (sl. 53): BP 1439±19, 11 cal AD 608-641 (68,3% verjetnost), 21 cal AD 585650 (95,4% verjetnost). A B SE 822 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,32 * 2,18 m, gl. 0,62 m) je bila odkrita v kv. 85. Zapolnjena je bila z dvema plastema: prva (SE 821) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,32 * 2,18 m, gl. 0,45 m) iz temno sivega mehkega peščenega melja z ožganimi kamni in najdbami: 2 odlomka ustij (G950), 101 odlomek ostenij, 6 odlomkov okrašenih ostenij (G951) in 3 odlomki dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G952, G953), 1 odlomek stekla, steklena jagoda (G947), koščena jagoda (G948), 1 kamniti odbitek (G949), 1 odlomek okrašenega ostenja rimskodobne glinene posode (G955) in 62 kosov ožgane gline. V jami je bilo tudi ka- meno orodje (G954). Druga (SE 851) je bila zelo dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (dl. 2,70 m, gl. 0,28 m) iz črnega zelo mehkega peščenega melja z ožganimi kamni in najdbami: 23 odlomkov ustij (G962-967), 3 odlomki okrašenih ustij (G960, G961), 112 odlomkov ostenij, 9 odlomkov okrašenih ostenij (G968-970) in 7 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G971-973), železen nož (G956), 1 odlomek železnega predmeta (G957), 2 stekleni jagodi (G958, G959), živalske kosti in 89 kosov ožgane gline. Objekt št. 4 SE 58 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,75 * 1,68 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 115 in 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z 20 % prodnikov, vel. 2-7 cm (SE 57) in najdbami: 3 odlomki ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod. SE 727 - jama Dobro viden vkop jame nesklenjenega krožnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,80 m x 3,70m, gl. 0,48 m) je bil odkrit v kv. 148. V jami sta bili dve plasti: prva (SE 752) je bilo slabo vidna plast, nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka iz rumeno rjavega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi (pr. 0,74 m, gl. 0,57 m), brez najdb. Druga (SE 726) je bilo dobro vidna plast, nesklenjenega krožnega tlorisa in nepravilnega preseka iz sivega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi (pr. 1,31 m, gl. 0,33 m) in z najdbami: 1 odlomek ustja in 1 odlomek dna (G975), 8 odlomkov ostenij (G974) zgodnjesrednjeveških glinenih posod, 1 odlomek rimskodobnega pladnja ter 5 odlomkov ostenij prazgodovinskih glinenih posod. Objekt št. 5 SE 252 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,67 x 2,33 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 66 in 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi, večjimi in manjšimi kamni (SE 251) ter najdbami: 9 odlomkov ustij (G983-985), 8 odlomkov okrašenih ustij (G976-982), 106 odlomkov ostenij (G986-993), 18 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G994-998), 1 odlomek pražilnika (G999), 1 železen predmet, 10 kosov ožgane gline, 1 odlomek ustja (G1000), 1 odlomek noge posode, 8 odlomkov ostenij prazgodovinskih glinenih posod, 7 odlomkov ostenij in 1 odlomek okrašenega ostenja rimskodobnih glinenih posod. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost (sl. 56): BP 1173±25, 11 cal AD 782-789 (6,1% verjetnost), 810-848 (29,4% verje- tnost), 854-891 (32,8% verjetnost), 2Z cal AD 776-899 (86,8% verjetnost), 919-948 (8,6% verjetnost). Objekt št. 6 SE 254 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,87 x 1,26 m, gl. 0,54 m) je bila odkrita v kv. 66. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja (SE 253) z najdbami: 1 odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške glinene posode in 3 odlomki ostenij prazgodovinskih glinenih posod. B A B Objekt sestavljajo SE 250 (jama), SE 246 (ognjišče) in SE 248 (jama). SE 246 - ognjišče Dobro vidna lisa-kurišče nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,12 * 1,00 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s tremi plastmi: prva (SE 244) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,77 * 0,66 m, gl. 0,11 m) iz temno sivega mehkega peščenega melja z večjimi kamni ter kosi ožgane gline in oglja. Druga (SE 245) je bila dobro vidna plast temno sivega do rdečega trdnega peščenega melja s 50 % ožgane gline. V plasti nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,12 * 1,00 m, gl. 0,11 m) so bili 1 kos žlindre in 24 odlomkov ožgane gline. Tretja plast (SE 274) je bila ovalna konstrukcija iz večjih kamnov na dnu kurišča (dl. 0,90 m, š. 0,74 m), med katerimi so ležali odlomki žrmelj (G1004). Ognjišče je verjetno zgodnjesrednjeveško, ker je povezano z jamama SE 248 in SE 250, v katerih so bile zgodnjesre-dnjeveške najdbe. Radiokarbonska analiza oglja iz kurišča je pokazala starost (sl. 50): BP 1666±24,1Z cal AD 350-368 (19,1% verjetnost), 379-416 (49,2% verjetnost), 2Z cal AD 263-278 (3,8% verjetnost), 329-427 (91,6% verjetnost). SE 250 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,03 * 1,46 m, gl. 0,13 m) s plastjo iz sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi, kamni (SE 249) in z najdbami: 16 odlomkov ostenij, 3 odlomki okrašenih ostenij (G1001, G1002) in 4 odlomki dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1003), 2 kosa žlindre, 4 kosi ožgane gline, drobci oglja, 3 odlomki ostenij, 2 odlomka dnov prazgodovinskih glinenih posod in 1 odlomek ostenja rimskodobne glinene posode. Vkop za jamo SE 250 seka jamo SE 248. SE 248 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,88 * 0,65 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja (SE 247) ter 4 odlomki ožgane gline in drobci oglja. Jame je bila presekana z vkopom za jamo SE 250. Verjetno je bila v zvezi z jamama SE 246 in SE 250, zato je opredeljena kot zgo-dnjesrednjeveška. A B A B Objekt sestavljata SE 688 (jama), SE 686 (ognjišče). A B SE 688 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,55 * 1,15 m, gl. 0,21 m) je bila odkrita v kv. 151. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni (SE 687) in najdbami: 1 odlomek okrašene- ga ostenja prazgodovinske posode, 1 odlomek ostenja prazgodovinske posode, 3 odlomki okrašenih oste-nij zgodnjesrednjeveških posod, 1 odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške posode in 48 kosov ožgane gline. Jama je presekana z vkopom za ognjišče SE 686. SE 686 - ognjišče Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,27 * 0,92 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 151. Zapolnjena je bila s tremi plastmi, ki tvorijo ognjišče. V njem ni bilo najdb. Prva (SE 683) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,27 * 0,92 m, gl. 0,09 m) iz sivo rjavega trdnega peščenega melja, drugo (SE 684) pa plast oranžne ožgane gline (dl. 1,17 m, gl. 0,05 m). Tretjo plast (SE 685) je sestavljala plast kamnov, v vel. 1-4 cm (dl. 1,20 m, gl. 0,05 m). Za jamo, ki seka jamo SE 688, sklepamo, da je zgodnjesrednjeveška. Radiokarbonska analiza oglja iz prve plasti kurišča je pokazala starost (sl. 52): BP 1552±26,1Z cal AD 436-490 (45,8% verjetnost), 509-517 (5,5% verjetnost), 529-548 (17,1% verjetnost), 2Z cal AD 428-567 (95,4% verjetnost). Objekt št. 9 SE 235 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,26 * 1,15 m, gl. 0,33 m) je bila odkrita v kv. 67 in 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 234) in najdbami: 1 odlomek ustja, 3 odlomki ostenij in 1 odlomek okrašenega ostenja zgodnjesrednjeveških glinenih posod. SE 227 - jama Dobro vidna jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 1,95 m, gl. 0,82 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s štirimi plastmi: prva (SE 226) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (š. 1,40 m, gl. 0,38 m) iz trdnega sivega peščenega melja z rdečimi oksidi in nekaj večjimi kamni ter najdbami: 3 odlomki ostenij in 1 odlomek okrašenega ostenja zgodnje-srednjeveških glinenih posod. Druga (SE 267) je bila plast okroglega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 1,95 m, gl. 0,48 m) iz sivo rjavega rahlo sprijetega meljastega peska z rdečimi oksidi in 25 % grušča, brez najdb. Tretja (SE 268) je bila plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,23 * 1,17 m, gl. 0,24 m) iz sivega rahlo sprijetega meljastega peska z rdečimi oksidi in 15 % grušča, brez najdb, četrta (SE 269) pa plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 1,20 * 1,00 m, gl. 0,21 m) iz svetlo sivega rahlo sprijetega meljastega peska z rdečimi oksidi in 40 % grušča, brez najdb. V jami je bil 1 kos ožgane gline. Objekt št. 11 SE 647 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,15 * 0,70 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 125. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 646) in enim odlomkom ostenja zgodnjesrednjeveške glinene posode. Posamezne jame za kole na osrednjem delu najdišča SE 523 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,37 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 16. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 512) in z 2 odlomkoma ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod. Morda je v povezavi s časovno neopredeljenimi jamo SE 515 in jamami za kole SE 517, SE 519 in SE 521, ki so brez najdb. A B SE 756 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,59 * 0,57 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 100. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 755) ter odlomkom ostenja zgodnjesrednjeveške glinene posode in kosom ožgane gline. B A A B A B Objekt št. 12 SE 205 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,33 * 1,02 m, gl. 0,28 m) je bila odkrita v kv. 125. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (SE 204) in najdbami: 1 odlomek ostenja zgodnjesrednjeveške glinene posode, 2 odlomka ostenij prazgodovinskih glinenih posod, 1 odlomek ustja (G1005), 5 odlomkov ostenij rimskodobnih glinenih posod in 2 kosa ožgane gline. A B Objekt št. 13 SE 203 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,66 * 2,79 m, gl. 0,75 m) je bila odkrita v kv. 127. Zapolnjena je bila z dvema plastema: prva (SE 202) je bila dobro vidna plast nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,66 * 2,79 m, gl. 0,40 m) iz temno rjavega trdnega peščenega melja s kamni in z najdbami: 16 odlomkov ustij (G1006-1012), 266 odlomkov ostenij, 80 odlomkov okrašenih ostenij (G1013-1018), 37 od lomkov dnov zgod njesred njeveški h glinenih posod (G1019-1024), 38 kosov ožgane gline in 1 odlomek dna (G1025), 1 odlomek pekve (G1026), 4 odlomki ročajev (G1027, 1028), 2 odlomka okrašenih ostenij (G1029), 15 odlomkov ostenij prazgodovinskih glinenih posod in 11 ostenij rimsko-dobnih glinenih posod. Druga plast jame (SE 299) je bila nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,20 * 1,72 m, gl. 0,35 m) iz temno sivega trdnega peščenega melja s kamni in z najdbami: 20 odlomkov ustij (G1038-1043), 11 odlom- kov okrašenih ustij (G1030-1037), 109 odlomkov ostenij, 50 odlomkov okrašenih ostenij (G1044-1048) in 9 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1049, G1050), 2 odlomka kamnitih žrmelj (G1051, G1052) ter 5 kosov ožgane gline. Radiokarbonska analiza oglja je pokazala starost (sl. 54): BP 1305±21, 11 cal AD 666-694 (43,7% verjetnost), 703-706 (2,7% verjetnost), 748-765 (21,9% verjetnost), 21 cal AD 660-722 (66,8% verjetnost), 740-770 (28,6% verjetnost). Objekt št. 14 SE 392 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,87 * 2,31 m, gl. 0,47 m) je bila odkrita v kv. 45. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega trdnega peščenega melja z ožganimi kamni in razlomljeni-mi prodniki (SE 391) ter najdbami: 2 lonca (G1054, G1055), 3 fragmentira-nimi lonci (G1056-1058), 17 odlomkov ustij (G1060-1065), 5 odlomkov okrašenih ustij (G1059), 133 odlomkov ostenij, 54 odlomkov okrašenih ostenij (G1066, G1067) in 8 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških gline- nih posod (G1068, G1069), 1 odlomek stekla (G1053) in 1 odlomek dna prazgodovinske posode (G1070) ter odlomki zajemalke, 60 kosov ožgane gline, drobci oglja in kosti. Objekt št. 15 SE 506 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,93 * 1,04 m, gl. 0,79 m) je bila odkrita v kv. 46. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 505) z bronastodobnimi najdbami: 10 odlomkov ostenij glinenih posod ter 1 odlomek ostenja z bradavico. V jami so bili tudi 3 odlomki zgodnjesrednjeveške lončenine. SE 388 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,00 * 1,32 m, gl. 0,36 m) je bila odkrita v kv. 20 in 47. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni (SE 387) in najdbami: 8 odlomkov ustij, 2 odlomka okrašenega ustja (G1072, G1073), 26 odlomkov ostenij, 12 odlomkov okrašenih ostenij (G1074, G1075) in 3 odlomki dnov zgodnje-srednjeveških glinenih posod, 1 odlomek kamnitega brusa (G1071) ter 79 odlomkov ostenij, 5 odlomkov dnov in 4 odlomki ročajev prazgodovinskih glinenih posod, 1 odlomek dulca zajemalke. V jami je bilo 10 kosov prežgane gline. B A B Objekt št. 17 SE 390 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,88 * 1,31 m, gl. 1,18 m) je bila odkrita v kv. 47. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega do sivega mehkega peščenega melja z ožganimi kamni (SE 389) in številnimi najdbami. Največ je zgodnjesrednjeveških: odlomki pražilnika (G1089), 18 odlomkov ustij (G1079-1083), 2 odlomka okrašenih ustij (G1077, G1078), 140 odlomkov ostenij, 41 odlomkov okrašenih ostenij (G1084-1087) in 10 odlomkov dnov glinenih posod (G1088) ter bronasta pasna spona (G1076). V jami so bile tudi prazgodovinske najdbe: 1 kos žlindre, 5 odlomkov ustij (G1090), 81 odlomkov ostenij, 1 odlomek okrašenega ostenja, 1 odlomek ustja sklede z bradavico (G1091) in 2 odlomka ročajev glinenih posod, ter časovno neopredeljene najdbe: 2 kamnita odbitka (G1092, G1093), 81 kosov ožgane gline in drobci oglja. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost (sl. 51): BP 1584±24,1I cal AD 430-443 (11,7% verjetnost), 449-463 (10,3% verjetnost), 483-533 (46,2% verjetnost), 2Z cal AD 420-540 (95,4% verjetnost). Objekt št. 18 SE 136 - jama (M 1:100) Zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,60 * 2,60 m, gl. 0,46 m) je bila odkrita v kv. 47 in 74. Zapolnjena je bila s plastjo črnega mehkega peščenega melja z veliko kamni (SE 135) in zgodnjesrednjeveškimi najdbami: 2 lonca (G1096, G1097), 1 pražilnik (G1121), 25 odlomkov ustij (G1100-1108), 3 odlomki okrašenih ustij (G1098, G1099), 192 odlomkov ostenij, 43 odlomkov okrašenih ostenij (G1109-1117) in 24 odlomkov dnov (G1118-1120) ter 1 glineno vretence (G1095). V plasti so bile tudi prazgodovinske (bakrenodobne in bronastodobne) najdbe: 5 odlomkov ustij (G1122-1125), 5 odlomkov dnov (G1126), 1 odlomek noge, 4 odlomki ročajev, 1 odlomek držaja, 91 odlomkov ostenij glinenih posod, 1 odlomek zajemalke (G1127), 1 kamniti brus, 1 kamniti odbitek (G1128). V jami je bilo tudi 400 kosov ožgane gline, koščki oglja ter 1 odlomek ustja rimskodobne glinene posode. A B SE 134 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,90 x 2,36 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 74. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega do rumeno rjavega mehkega peščenega melja z nekaj kamni (SE 133) in najdbami: 5 odlomkov ustij (G1131-1135), 1 odlomek okrašenega ustja (G1130), 38 odlomkov ostenij, 1 odlomek okra- šenega ostenja in 3 odlomki dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1136, G1137) ter rimski bronasti novec (G1129). V plasti so bili, poleg 235 kosov ožgane gline, tudi odlomki prazgodovinske lončenine: 1 odlomek ustja sklede z ostenjem, 3 odlomki dna z ostenjem, 2 odlomka ročajev z ostenjem (G1138) in 22 ostenij posod. A B A B Objekt št. 20 (M 1:200) Objekt pravokotne oblike sestavljajo jame za kole SE 148, SE 158, SE 150, SE 152, SE 154, SE 156, SE 160 in SE 162. O 156 160 148 O o 158 o 154 u o 1,0 SE 160 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,52 x 0,41 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 74. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 159) z 2 odlomkoma ostenij prazgodovinske lončenine. Čeprav so bile v njej samo prazgodovinske najdbe, z drugimi jamami za kol tvori tloris objekta, zato sklepamo, da je tudi ta zgodnjesrednje-veška. ' A A B SE 148 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,46 X 0,37 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 74. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 147) z najdbami: 4 odlomki ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod, 18 odlomkov ostenij, 3 odlomki dnov, 1 odlomek ročaja in 1 odlomek držaja prazgodovinskih glinenih posod ter drobci oglja. \ B \ SE 158 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,38 X 0,27 cm, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z drobci oglja (SE 157). SE 162 - jama za kol Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,35 x 0,33 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja, brez najdb (SE 161). I I B Xa A B I I B A A A B A B SE 150 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,38 X 0,32 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s kamni (SE 149), z enim odlomkom zgodnjesrednjeveške glinene posode in drobci oglja. A B SE 154 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,32 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 153), z drobci lončenine in oglja. A B B A SE 152 - jama za kol Dobro vidna jama za kol nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,76 * 0,53 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja (SE 151) z najdbami: 1 neokrašen odlomek ostenja in 31 okrašenih ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod ter drobci oglja. SE 156 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,38 * 0,34 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 135) z najdbami: 2 odlomka ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod in 1 odlomek ročaja prazgodovinske glinene posode. I B A B 1 A A B A B Objekt št. 21 SE 140 - jama (M 1:100) Zelo dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,72 * 2,10 m, gl. 0,48 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja z večjimi kamni (SE 139) in najdbami: 1 fragmenti-ran lonec (G1140), 42 odlomkov ustij (G1146-1158), 7 odlomkov okrašenih ustij (G1141-1145), 358 odlomkov ostenij, 140 odlomkov okrašenih ostenij (G1159-1166) in 50 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1167-1170), 1 odlomek dna z ostenjem, del glinenega vretenca (G1139), 1 odlomek držaja (G1171), 11 odlomkov ostenij prazgodovinskih glinenih posod, 2 kamnita odbitka (G1172, G1173) in odlomek rimskodobne glinene posode. V jami je bilo 58 kosov ožgane gline. A A B Objekt št. 22 SE 144 - jama (M 1:100) Zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 3,60 * 2,55 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 75 in 76. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja z večjimi kamni (SE 143) in najdbami: 8 odlomkov ustij (G1180-1182), 6 odlomkov okrašenih ustij (G1176-1179), 203 odlomkov ostenij, 53 odlomkov okrašenih ostenij (G1183-1205) in 12 od lomkov dnov zgod njesred njeveški h glinenih posod (G1206-1209), bronast okov (G1174) ter del glinenega vretenca (G1175). V jami je bilo tudi 18 odlomkov ostenij prazgodovinskih glinenih posod, odlomek ročaja z ostenjem posode, odlomek dna posode (G1210) in držaj posode (G1211) ter 61 kosov ožgane gline. Radiokarbonska analiza oglja iz jame je pokazala starost (sl. 55): BP 1263±26, 11 cal AD 691-750 (58,7% verjetnost), 762-772 (9,6% verjetnost), 21 cal AD 669-782 (90,6% verjetnost), 789-812 (3,8% verjetnost), 845-855 (1,0% verjetnost). A B A B SE 142 - jama Zelo dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,88 * 1,40 m, gl. 0,38 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja s kamni (SE 141) in z najdbami: 12 odlomkov ustij (G1213-1221), 1 odlomek okrašenega ustja (G1212), 108 odlomkov ostenij, 34 odlomkov okrašenih ostenij (G1222-1224) in 11 odlomkov dnov zgo-dnjesrednjeveških glinenih posod ter 6 kosi ožgane gline. A B Objekt št. 24 SE 138 - jama Zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,77 * 1,60 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 75. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja z večjimi kamni (SE 137) in z zgodnjesrednjeve-škimi najdbami: 2 lonca (G1226, G1227), 5 odlomkov ustij (G1230, G1231), 5 odlomkov okrašenih ustij (G1228, G1229), 21 odlomkov ostenij, 7 odlomkov okrašenih ostenij glinenih posod (G1232) in glineno vretence (G1225) V jami je so bile tudi prazgodovinske najdbe: 11 od lomkov ostenij, 1 odlomek dna (G1233), 1 odlomek ročaja praz- godovinskih glinenih posod in 1 odlomek zajemalke (G1234). V jami sta bila tudi 1 kos žlindre in 1 kos ožgane gline. B Objekt št. 25 (M 1:100) Objekt sestavljajo jama (SE 737) in morda tudi bližnji jami za kol (SE 743 in SE 745), ki sta sicer brez najdb. O O SE 737 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,66 * 1,42 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 103. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja (SE 736) z zgo-dnjesrednjeveškimi najdbami: 1 fra-gmentiran lonec (G1235), 1 odlomek ustja, 31 odlomkov ostenij, 5 odlomkov okrašenih ostenij, 4 odlomki dnov (G1236), 1 ožgan kamen, 1 kos opeke in 3 kosi ožgane gline. V jami so bile tudi prazgodovinske najdbe: 2 odlomka ustij posod, 1 odlomek dna posode in 11 odlomkov ostenij posod. A SE 743 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,38 x 0,33 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 103. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 742), brez najdb. B ' SE 745 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,49 x 0,46 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 103. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja, brez najdb (SE 744). A B B A B Objekt št. 26 (M 1:100) Objekt sestavljata jama (SE 397) in jama za kol (SE 447), vkopana v dno jame SE 397. A B SE 397 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,53 x 1,62 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 49 in 50. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja z ožganimi in z nekaj večjimi kamni (SE 396) ter najdbami: 1 fragmentiran lonec (G1238), 3 odlomki ustij (G1239), 23 odlomkov ostenij, 7 odlomkov okrašenih ostenij (G1240) in 2 odlomka dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod. Najdeni so bili tudi železen lok fibule (?) (G1237), 1 odlomek opeke ter 32 kosi ožgane gline. Na dnu je bila vkopana jama za kol SE 447. SE 447 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 33 x 22 cm, gl. 20 cm) je bila odkrita v kv. 50. Vkopana je bila v dno jame SE 397. Ker smo jo po pomoti izkopali, še preden smo jo dokumentirali, ima samo številko vkopa. Objekt št. 27 Objekt št. 28 SE 735 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 1,63 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 78 in 104. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja (SE 734) z najdbami: 2 odlomka okrašenih ostenij (G1241) in 2 odlomka ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod, 1 odlomek ostenja prazgodovinske posode ter 3 kosi ožgane gline. Velik del jame po strojnem odstranjevanju ornice (SE 1) in SE 2 v kv. 78 ni bil viden. SE 195 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,53 X 1,33 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 78 in 79. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečega mehkega peščenega melja (SE 194) z odlomkom dna zgodnjesrednjeve-ške glinene posode in 7 kosi ožgane gline. A B Objekt št. 29 (M 1:100) Objekt sestavljata jama (SE 260) in jama za kol (SE 335), vkopana v dno jame SE 260. SE 260 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 4,04 * 3,10 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 163. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivo rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi in z večjimi ožganimi kamni ter najdbami: 2 odlomka ustij (G1244), 1 odlomek okrašenega ustja (G1243), 18 odlomkov ostenij in 8 odlomkov okrašenih ostenij zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1245-1247), 1 odlomek stekla, steklena jagoda (G1242), 2 kosa žlindre, 1 odlomek ustja, 1 odlomek noge posode (G1248), 32 odlomkov ostenij, 9 odlomkov dnov (G1249, G1250) in 1 odlomek ročaja prazgo- V dovinskih glinenih posod, 7 odlomkov ostenij in 1 odlomek dna rim-skodobnih glinenih posod ter drobci oglja in 88 kosi ožgane gline. Na dnu je bila vkopana jama za kol SE 335. SE 335 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,42 * 0,35 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 163. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja (SE 334) z drobci oglja in ožgane gline. Vkopana je bila v dno jame SE 260. I I A A B A B SE 733 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,80 * 1,70 m, gl. 0,66 m) je bila odkrita v kv. 108 in 136. Zapolnjena je bila z osmimi plastmi, ki predstavljajo ostanke peči. Prva (SE 732) je bila dobro vidna plast ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 2,35 m, gl. 0,24 m) iz sivo rjavega peščenega melja z najdbami: 2 odlomka ustja, 2 odlomka ostenij zgo-dnjesrednjeveških glinenih posod in 2 odlomka ostenja, 2 odlomka dna prazgodovinskih glinenih posod ter drobci oglja. Druga plast (SE 746) je bila kupola peči iz rdeče ožgane gline (š. 0,15 m), tretja (SE 747) pa plast nepravilnega preseka (dl. 1,65 m, gl. 0,32 m) iz temno sivega mehkega peščenega melja z najdbami: 2 odlomka okrašenih ustij (G1251, G1252) in 1 odlomek dna zgodnje-srednjeveških glinenih posod ter 2 odlomka ostenij prazgodovinskih glinenih posod, drobci oglja in ožgane gline. Četrta plast (SE 749) je bila dobro vidna plast nepravilnega preseka (dl. 0,53 m, gl. 0,10 m) iz rumeno rjavega mehkega finega peska, brez najdb. Plasti SE 749 in SE 773 bi lahko bili tudi istočasni. Peta plast (SE 773) je bila nepravilnega preseka (dl. 1,15 m, gl. 0,15 m) iz umazano belega do rjavkastega mehkega finega peska z nekaj manjšimi kamni in s kosi oglja, šesta (SE 748) pa dobro vidna plast nepravilnega preseka (dl. 1,02 m, gl. 0,13 m) iz rdečega do rdeče rjavega mehkega finega peska, brez najdb. Sedma plast (SE 750) je bila dobro vidna plast nepravilnega preseka (dl. 0,40 m, gl. 0,11 m) iz rumenega do rdeče rjavega mehkega finega peska, osma (SE 774) pa plast pepela in oglja na dnu jame (dl. 0,40 m, gl. 0,07 m). ■ Jame na vzhodnem delu najdišča SE 146 - jama Zelo dobro vidna jama oglatega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,92 * 0,77 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 76. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja (SE 145) z najdbami: 6 odlomkov ostenij in 1 odlomek dna zgo-dnjesrednjeveških glinenih posod in 2 kosa ožgane gline. SE 207 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,84 * 0,48 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 132 in 160. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja (SE 206) z 2 odlomkoma ostenij zgo-dnjesrednjeveških glinenih posod. A B A B A B SE 223 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,76 * 0,63 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 135. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščene- ga melja (SE 222) z najdbami: 1 odlomek ustja, 1 odlomek okrašenega ustja (G1253), 14 odlomkov ostenij, 3 odlomki okrašenih ostenij in 5 odlomkov dnov zgodnjesrednjeveških glinenih posod (G1254) ter drobci oglja. B ' A i Novi vek SE 353/352, 393, 394 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 4,20 x 1,70 m, gl. 0,66 m) je bila odkrita v kv. 139. Zapolnjena je bila s tremi plastmi. Prva (SE 352) je bila dobro vidna plast nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,20 x 1,70 m, gl. 0,66 m), sivega do rdeče rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike. Ta SE je hkrati tudi plast jame SE 395. Druga (SE 393) je bila dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (gl. 0,21 m), svetlo sivo rjavega meh- a ' A B _394 393 kega peščenega melja. Tretja plast (SE 394) je bila dobro vidno polnilo nepravilnega tlorisa in nepravilnega (v obliki kupa) preseka (gl. 0,23 m) rahlo sivega grušča pomešanega z rdeče rjavim peskom in muljem. Polnilo je nastalo z izkopom prsti iz jame SE 395. SE 395/352 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,74 x 0,70 m, gl. 0,45 m) je bila odkrita v kv. 139, na dnu jame SE 353. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdeče rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb (SE 352). Prst, izkopana pri kopanju te jame, se je nahajala na dnu jame SE 353 (SE 394), obe sta bili hkrati zapolnjeni, saj sta imeli isto polnilo (SE 352). SE 14/13 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,55 x 0,48 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 56. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. A A B SE 25/24 - jama (M 1:100) Dobro vidna globoka jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,30 x 2,00 m, gl. 2,08 m) je bila odkrita v kv. 58. Zapolnjena je bila s plastjo trdnega peščenega melja z manjšimi kamni ter posameznimi lečami rumenega peščenega melja (SE 24), kar je bila posledica krušenja sten in posledično mešanja s plastjo, v katero je bila jama vkopana (SE 3). Vsebovala je 1 odlomek dna prazgodovinske keramične posode, 11 ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 2 ostenji rimskodobnih posod, 1 kos usnja in 8 kosov ožgane gline. SE 337/336 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,76 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 143. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. Jama je bila odkrita ob južnem robu izkopnega polja, segala je izven njega, zato ni bila v celoti izkopana. A B A B SE 40/39 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,63 * 1,28 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni z 2 ostenji in odlomki ročaja prazgodovinskih keramičnih posod. SE 56/55 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,55 * 1,39 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in drobci keramike ter 2 kosi ožgane gline. A A B A B SE 74/73 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,45 * 0,48 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 88 in 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in s 4 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. SE 44/43 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,70 * 1,98 m, gl. 0,36 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z nekaj kamni in 34 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. i A B A B B A B SE 317/316 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,38 * 0,92 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 144. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z 2 ostenjema in 1 držajem prazgodovinskih posod. b : SE 325/324 - jama Dobro vidna jama oglatega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,50 * 0,92 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 144. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni, 1 kovinskim predmetom in 2 kosoma ožgane gline. B A A B A B SE 27/26 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,10 * 1,84 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 34 in 61. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rumeno rjavega mehkega melja z manjšimi kamni in 4 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. SE 48/47 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,53 * 1,52 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 117 in 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in 1 ostenjem prazgodovinske keramične posode. A B A SE 319/318 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 1,94 m, gl. 0,52 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s posameznimi kamni in 1 odlomkom ostenja prazgodovinske (verjetno brona-stodobne) keramične posode. SE 305/304 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,77 * 1,44 m, gl. 0,34 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z 2 ostenjema prazgodovinskih posod in 1 kosom ožgane gline. A A B A B SE 307/306 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,92 * 0,90 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja s 5 ostenji prazgodovinskih posod. SE 30/29 - jama Slabo vidna jama pravokotnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,00 * 1,10 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni (SE 29) in 10 odlomki ustij in 1 odlomkom okrašenega ostenja (G1256) srednjeveških keramičnih posod ter 1 kosom ožgane gline. B A B A A B SE 32/31 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,50 * 1,36 m, gl. 0,06 m) je bila najdena v kv. 64. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega mehkega peščenega melja z nekaj kamni in drobci keramike, 1 kovinskim predmetom in 2 odlomkoma ožgane gline. SE 527/526 - jama Zelo dobro vidna jama ovalnega tlorisa in pravokotnega preseka (vel. 0,84 * 0,78 m, gl. 0,47 m) je bila odkrita v kv. 12. Zapolnjena je bila s plastjo iz temno sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. Seka jamo SE 525. A A A B A B SE 530/528, 529 - jama Dobro vidna jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 1,00 m, gl. 0,45 m) je bila odkrita v kv. 12. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 528) je bila dobro vidna plast okroglega tlorisa in ovalnega preseka (š. 0,72 m, gl. 0,37 m) temno sivega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi in manjšimi kamni, z enim odlomkom ostenja prazgodovinske keramike in drobci oglja. Druga (SE 529) je bila dobro vidna plast okroglega tlorisa in ne- pravilnega preseka (pr. 1,00 m, gl. 0,45 m) iz temno sivega do rumeno rdečega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in manjšimi kamni brez najdb. A SE 534/533 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,45 x 1,02 m, gl. 0,55 m) je bila odkrita v kv. 11 in 12. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega do rumeno rjavega mehkega peščenega melja z drobci keramike in oglja. SE 536/535 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,42 X 1,00 m, gl. 0,66 m) je bila odkrita v kv. 12. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rumeno rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B B A A B SE 591/589, 590 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,02 x 1,47 m, gl. 0,71 m) je bila odkrita v kv. 39. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 589) je bila dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,86 x 0,70 m, gl. 0,34 m), temno sivega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. Druga (SE 590) je bila dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,02 x 1,47 m, gl. 0,71 m), sive- ga do rumenega trdnega peščenega melja s 15 % grušča in enim odlomkom keramike. SE 894/893 - jama Zelo dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,52 x 0,94 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 96 in 97. Zapolnjena je bila s plastjo oranžno rjavega mehkega finega peska brez najdb. Jama seka jamo SE 899. SE 951/950 - jama (M 1:100) Zelo dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 5,10 x 1,80 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 96. Zapolnjena je bila s plastjo oranžno rjavega mehkega finega peska z 1 okrašenim ostenjem in 5 ostenji prazgodovinskih keramičnih posod. Seka jamo SE 953. SE 298/297 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,22 x 1,33 m, gl. 0,38 m) je bila odkrita v kv. 152. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in prazgodovinskimi najdbami: 4 ostenja posod, 1 odlomek dna posode, 1 kovinski predmet in 1 kos ožgane gline. A B A B A B A B SE 661/660, 751 - jama (M 1:300, presek M 1:100) Dobro vidna jama skoraj okroglega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 14 m; gl. 0,43 m) je bila odkrita v kv. 152-153 in 178-179. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 660) je bila dobro vidna plast skoraj okroglega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 14 m; gl. 0,15 m) sivo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami: 1 odlomek ustja, 2 odlom- ka dna, 3 odlomki ostenij prazgodovinskih keramičnih posod, 1 odlomek okrašenega ostenja, 3 odlomki ostenij srednjeveških keramičnih posod, 1 ustje novoveške keramične posode, 1 košček stekla, 24 kamnov in 168 kosov opeke. Druga (SE 751) je bila plast razlomljene opeke oranžne do rdeče barve (š. 3,23 m; gl. 0,37 m) z najdbami: 1 odlomek prazgodovinske keramične posode, 145 kosov opeke, 2 kosa žlindre in 71 večjih kamnov. A B SE 840/839 - jama (M 1:20) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,23 * 0,19 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 153. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. SE 842/841 - jama (M 1:20) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,21 * 0,21 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 153. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. A B A A B SE 844/843 - jama (M 1:20) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,13 * 0,12 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 153. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. I I SE 286/285 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,91 * 0,82 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in drobci ožgane gline. N B B A A B A B SE 282/281 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,30 * 1,70 m, gl. 0,40 m) je bila odkrita v kv. 154 in 155. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z najdbami: 1 odlomek ostenja prazgodovinske posode, 1 kovinski predmet in 1 kos ožgane gline. SE 284/283 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,27 * 1,42 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni in prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek okrašenega ostenja posode, 2 odlomka ročajev posod, 2 odlomka ostenij posod. A A A B SE 292/291 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,70 * 0,45 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. * b SE 599/598 - jama Dobro vidna jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,21 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 47. Zapolnjena je bila s plastjo sivkasto rdečega trdnega finega peska brez najdb. \ A B I I vy A B SE 601/600 - jama Dobro vidna manjša jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,55 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 47. Zapolnjena je bila s plastjo sivkasto rdečega trdnega finega peska z 1 odlomkom ročaja in 1 odlomkom ostenja prazgodovinskih keramičnih posod. \ a A B SE 386/385 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,68 * 1,26 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 49. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega finega peska z manjšimi kamni in s prazgodovinskimi najdbami: 1 odlomek dna z ostenjem posode, 1 odlomek ročaja posode in 8 odlomkov ostenij posod. SE 399/398 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,06 * 1,82 m, gl. 0,82 m) je bila odkrita v kv. 50. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega finega peska z odlomki novoveške keramike in koščki oglja. SE 213/212 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,60 * 0,74 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 132. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdeče rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B B A B A B SE 225/224 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,24 * 0,83 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 133 in 161. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z drobci keramike. SE 271/270 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,04 * 0,90 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 161. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečkastega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. B /' a B A B SE 273/272 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,80 * 0,75 m, gl. 0,21 m) je bila odkrita v kv. 161. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečkastega mehkega finega peska brez najdb. a , SE 278/277 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,90 * 1,05 m, gl. 0,22 m) je bila odkrita v kv. 161. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečkastega mehkega finega peska brez najdb. A ' A B A B SE 280/279 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,39 * 0,49 m, gl. 0,28 m) je bila odkrita v kv. 161. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečkastega mehkega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. b,' SE 276/275 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,20 * 2,90 m, gl. 0,49 m) je bila odkrita v kv. 161 in 162. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečkastega mehkega finega peska z manjšimi kamni in najdbami: 3 odlomki ostenij prazgodovinskih posod, 1 odlomek ostenja novoveške posode in 1 kovinski predmet ter 6 kosov ožgane gline. A A A B A B SE 182/181 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,33 * 3,41 m, gl. 1,78 m) je bila odkrita v kv. 77. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega finega peska s 3 odlomki prazgodovinske keramike. SE 166/165 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,15 * 1,72 m, gl. 0,64 m) je bila odkrita v kv. 76 in 77. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega finega peska z enim odlomkom dna rimskodobne keramične posode (G1255). B B A A B SE 188/187 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,74 * 1,00 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 77. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z 1 odlomkom ustja zgo-dnjesrednjeveške posode. SE 184/183 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,50 * 2,30 m, gl. 0,68 m) je bila odkrita v kv. 77, 78, 105 in 106. Zapolnjena je bila s plastjo iz sivega mehkega finega peska brez najdb. A B A A B SE 186/185 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,60 x 1,00 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 77. Zapolnjena je bila s plastjo temno sivega mehkega peščenega melja z zgodnjesrednjeveškimi najdbami: 1 lonec (G1257), 4 odlomki ustij (G1258-1261), 2 odlomka okrašenih ustij, 6 odlomkov ostenij, 4 odlomki okrašenih ostenij (G1262) in 1 odlomek dna ter 17 kosov ožgane gline. SE 191/190 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,85 x 1,62 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 78. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdeče rjavega mehkega peščenega melja z odlomki novoveških posod: 1 odlomek ustja in 3 odlomki ostenij. SE 193/192 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,51 x 0,90 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 78. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega finega peska z drobci keramike. A A B SE 180/179 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,90 x 1,28 m, gl. 0,55 m) je bila odkrita v kv. 77 in 78. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rdečega trdnega peščenega melja z drobci keramike. B Neopredeljene strukture SE 987/986 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,06 x 0,67 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 1c. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 991/990 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,86 x 1,13 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 1c. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B SE 989/988 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,94 * 0,63 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 1c. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. a SE 998/997 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,32 * 0,26 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 55a in 83a. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I B A B A B SE 1004/1003 - jama Dobro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,88 * 0,70 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 83a. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 1002/1001 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,80 * 0,55 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 111a. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A A B A B SE 1006/1005 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,35 * 0,27 m, gl. 0,21 m) je bila odkrita v kv. 139a. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I w SE 1008/1007 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,25 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 139a. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I u B A B A A B AB SE 846/845 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,10 * 1,40 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 83. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 848/847 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,73 * 1,27 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 83. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B A B SE 850/849 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,90 * 1,55 m, gl. 0,49 m) je bila odkrita v kv. 83, s plastjo iz svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 17/16 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,20 * 0,73 m, gl. 0,21 m) je bila odkrita v kv. 55. Zapolnjena je bila s plastjo rdečega do sivo rjavega trdnega peščenega melja z najdbami (129 koščki ožgane gline - okoli 20% celotne prostornine jame). A B A B SE 474/473 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,09 X 1,08 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 29. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 472/471 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,30 x 0,70 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 29 in 30. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 12/11 - jama za kol (M 1:20) Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in okroglega preseka (pr. 0,14 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 56. Zapolnjena je bila s plastjo mehkega peščenega melja brez najdb. SE 23/22 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,82 x 0,90 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 56. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. B A A B A B B A A B 1 A A B SE 88/87 - jama Zelo slabo vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,72 X 0,61 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 3. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 90/89 - jama za kol Zelo slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,41 x 0,35 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 3. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A B B A B A B SE 826/825 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,69 X 0,60 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 85. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z drobci keramike. A B SE 103/102 - jama (M 1:100) Zelo slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,63 x 1,94 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 114. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B A B SE 357/356 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,50 x 1,10 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 142. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 333/332 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,30 x 0,84 m, gl. 0,25 m) je bila odkrita v kv. 143. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B SE 355/354 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,81 * 0,61 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 115 in 143. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 470/469 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,91 m * 1,24 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 31 in 58. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. Ko smo strojno odstranjevali ornico v sektorju III, jame več nismo zasledili, zato ni izkopana v celoti. A B A B SE 92/91 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,06 * 0,88 m, gl. 0,28 m) je bila odkrita v kv. 4a. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 84/83 - jama Zelo slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,64 * 0,42 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 5. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B I I v B B B SE 6/5 - jama Manjša dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,68 * 0,33 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 6. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peska brez najdb. SE 94/93 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,60 * 0,50 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 6. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B A B A B SE 96/95 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,33 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 6. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I SE 100/99 - jama Slabo vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,94 * 0,69 m, gl. 0,3 m) je bila odkrita v kv. 6 in 7. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A A B A B SE 98/97 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,32 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 6 in 7. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I SE 464/463 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,67 * 1,25 m, gl. 0,33 m) je bila odkrita v kv. 33. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B SE 466/465 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,49 * 0,39 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 32 in 33. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. \ A SE 76/75 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,87 * 0,57 m, gl. 0,37 m) je bila odkrita v kv. 60. Zapolnjena je bila s plastjo rumeno rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. b/ B A B A B SE 70/69 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,62 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 115. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 72/71 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,80 * 0,46 m, gl. 0,22 m) je bila odkrita v kv. 115. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z drobci oglja. B B A B A B SE 349/348 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,78 * 1,08 m, gl. 0,44 m) je bila odkrita v kv. 116 in 144. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 50/49 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,54 * 0,43 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 116. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A A B A B SE 313/312 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,48 * 1,18 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 145. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja s posameznimi kamni in nekaj drobci keramike. SE 834/833 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,54 * 0,47 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 89. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B A B SE 836/835 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,82 * 0,89 m, gl. 0,35 m) je bila odkrita v kv. 90. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 54/53 - jama Zelo slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,73 * 0,62 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 118. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z najdbami (drobci keramike in 1 kos ožgane gline). B A B A B SE 66/65 - jama Zelo slabo vidna jama okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,60 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 118. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z manjšimi kamni brez najdb. '.B SE 403/402 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,33 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. I I B A A B A B SE 405/404 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,67 * 0,52 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 407/406 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,01 * 0,52 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 146. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. B B A A A B A B SE 544/543 - jama Dobro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,45 * 0,25 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 10. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. SE 124/121 - jama Dobro vidna jama oglatega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,45 * 0,94 m, gl. 0,40 m) je bila odkrita v kv. 10. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja z drobci keramike (SE 121). A B A B A B A B SE 379/378 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,00 * 1,78 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 65. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 381/380 - jama Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,68 * 0,76 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 65. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B SE 542/541 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,39 * 1,07 m, gl. 0,31 m) je bila odkrita v kv. 12. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 525/524 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,26 * 0,77 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 12 in 13. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Jama je presekana z jamo SE 527. SE 792/791 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,00 * 0,86 m, gl. 0,41 m) je bila odkrita v kv. 148. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. SE 794/793 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,26 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 148. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A B vy A B SE 796/795 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,58 * 0,40 m, gl. 0,37 m) je bila odkrita v kv. 148. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 805/804 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,86 * 0,55 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 149. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B B A B A A B SE 807/806 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,74 * 0,40 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 149. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Presekana je bila z jamo SE 712. SE 694/693 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,94 * 1,05 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 151. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi (na dnu precej pomešan z gruščem) brez najdb. B » A A B A A B SE 904/903 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,36 m, gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 95. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. I I SE 1010/1009 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,32 * 0,27 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 95. Zapolnjena je bila s plastjo svetlo sivo rjavega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. ■•o' A A B A B SE 859/858 - jama za kol Dobro vidna jama za kol okroglega tlorisa in ovalnega preseka (pr. 0,39 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 95. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 861/860 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,44 * 0,42 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 95. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 983/982 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,31 * 0,29 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 95. Zapolnjena je bila s plastjo iz sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B I I SE 241/240 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,45 * 0,33 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 243/242 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,56 * 0,45 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in najdbami (1 odlomek keramike in 1 kos ožgane gline). SE 264/263 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (š. 0,40 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Druge polovice jame za kole pri strojnem odstranjevanju SE 1 in SE 2 nismo uspeli zaslediti. B A A A B A B A A B B B A B A B SE 424/423 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,80 * 0,55 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. \ B SE 237/236 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,43 * 1,04 m, gl. 0,51 m) je bila odkrita v kv. 40 in 67. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A l A A B A B SE 580/579 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,65 * 0,58 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 40. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 582/581 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,47 * 0,37 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 40. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B SE 584/583 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,65 * 0,50 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 40. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in drobci oglja. SE 573/572 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,10 * 0,70 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 41. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B A B A B SE 985/984 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,32 * 0,22 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B A--- i i SE 233/232 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,30 * 0,28 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. V B A B A B SE 426/425 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,00 * 1,14 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 229/228 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,40 * 0,35 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. a B B A B A A B SE 239/238 - jama Dobro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,78 * 0,66 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 68. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. Seka plast SE 414 v krožni strukturi poligonalnih tal SE 415. B / SE 949/948 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,30 * 0,92 m, gl. 0,24 m) je bila odkrita v kv. 68 in 96. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 892/891 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,10 * 0,96 m, gl. 0,45 m) je bila odkrita v kv. 96. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 886/885 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 2,40 * 1,47 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 96 in 124. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B A B B SE 888/887 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,31 x 0,97 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 96-97 in 124-125. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 910/909 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,70 x 1,07 m, gl. 0,26 m) je bila odkrita v kv. 97 in 125. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in z drobci keramike. A B SE 912/911 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,85 X 0,65 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 97. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 906/905 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,84 x 0,65 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 124. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B A B SE 908/907 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,07 x 0,80 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 124. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 788/787 - jama Dobro vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,66 X 0,48 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 153. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A A B A B SE 638/637 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 3,87 X 1,00 m, gl. 0,27 m) je bila odkrita v kv. 125. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 923/922 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,71 x 1,33 m, gl. 0,29 m) je bila odkrita v kv. 97 in 98. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in nekaj manjšimi kamni, brez najdb. SE 943/942 - jama za kol Slabo vidna jama za kol okroglega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 0,31 m, gl. 0,34 m) je bila odkrita v kv. 97. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B B A A B A B SE 511/510 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,16 * 1,24 m, gl. 0,39 m) je bila odkrita v kv. 15. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 515/514 - jama (M 1:100) Slabo vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,40 * 1,40 m, gl. 0,42 m) je bila odkrita v kv. 15. Zapolnjena je bila s plastjo sivega do rumeno rjavega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B SE 517/516 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,42 * 0,39 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 16. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 519/518 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,31 * 0,20 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 16. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A / A B I I B A A B SE 521/520 - jama za kol Slabo vidna jama za kol ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,26 * 0,23 m, gl. 0,08 m) je bila odkrita v kv. 16. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. B A B I I SE 941/940 - jama Slabo vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,90 * 0,44 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 98. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi in drobci oglja. B A B SE 937/936 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,84 * 0,54 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 98. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 931/930 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 4,60 * 1,13 m, gl. 0,45 m) je bila odkrita v kv. 98 in 99. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A A A B SE 933/932, 1018 - jama (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,50 * 1,20 m, gl. 0,70 m) je bila odkrita v kv. 98. Zapolnjena je bila z dvema plastema. Prva (SE 932) je bila dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 2,50 * 1,20 m, gl. 0,25 m) rumeno rjavega trdnega peščenega melja brez najdb. Druga (SE 1018) je bila dobro vidna plast nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (š. 0,83 m, gl. 0,45 m) sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A SE 939/938 - jama za kol Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,39 * 0,28 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 98. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. I I B A A B SE 619/618 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,03 * 0,70 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 126. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. / A SE 288/287 - jama za kol Dobro vidna jama za kol ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,30 * 0,25 m, gl. 0,05 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z enim odlomkom keramike. G: A B I I A B SE 290/289 - jama za kol (M 1:20) Dobro vidna jama za kol nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,24 * 0,19 m, gl. 0,04 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z drobci ožgane gline. SE 294/293 - jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 0,60 * 0,28 m, gl. 0,04 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. B A A B A B SE 632/631 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,02 * 0,41 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. SE 649/648 - jama Slabo vidna manjša jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,46 * 0,44 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 154. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega trdnega peščenega melja z rdečimi oksidi brez najdb. A B A B B A B SE 126/125 - jama Dobro vidna manjša jama nepravilnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,70 * 0,59 m, gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 72. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 128/127 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,26 * 0,52 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 72. Zapolnjena je bila s plastjo iz sivega do sivo rjavega mehkega peščenega melja z drobci keramike. A A A B A B SE 130/129 - jama Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (vel. 1,44 * 0,94 m, gl. 0,52 m) je bila odkrita v kv. 72. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 296/295 - jama Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 1,08 * 0,88 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 130 in 158. Zapolnjena je bila s plastjo sivo rjavega mehkega peščenega melja brez najdb. A A B SE 209/208 - jama za kol Slabo vidna jama nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka (pr. 0,64 m, gl. 0,13 m) je bila odkrita v kv. 132. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja brez najdb. SE 219/218 - jama Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,90 * 0,77 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 135. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z drobci keramike in oglja. A A B B A B A B SE 221/220 - jama Dobro vidna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in ovalnega preseka (vel. 0,72 * 0,60 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 135. Zapolnjena je bila s plastjo sivega mehkega peščenega melja z drobci oglja. A AB SE 77 - plast Kulturno sterilna naplavinska plast sivega do rdečega mehkega peščenega melja z rdečimi oksidi (gl. do 0,35 m) je bila odkrita v kv. 9-18, 36-45, 63-72, 91-99, 120-128, 147-157, 182. Pojavlja se neposredno pod SE 15. Meja med njima je nejasna in ni ostra. Na robovih SE 15 in nad njo se pojavlja še SE 3, ki proti sredini oz. največji globini SE 15 in največji kotanji na najdišču popolnoma izgine. Težko je bilo tudi določiti mejo med plastema SE 3 in SE 77, saj je ta precej zabrisana (sonda 2 in 3). Ker se ti dve plasti vseeno nekoliko razlikujeta, smo pri vseh jamah, ki so bile pod SE 15, napisali, da so vkopane v SE 77. SE 78 - plast Kulturno sterilna naplavinska plast sivega do rjavo rdečega mehkega trdnega glinenega melja z rdečimi oksidi (gl. do 0,50 m) je bila odkrita v kv. 9-11 in 13 (sonda 2 in 3). Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog predmetov sta uredili Irena Šavel in Špela Karo, katalog kamnitih predmetov pa Boris Kavur. Pri najdbah iz srednjega veka so zajete tudi tiste prazgodovinske in rimskodobne najdbe, ki so bile odkrite v srednjeveških strukturah. Okrajšave kv. kvadrant v. višina SE stratigrafska enota š. širina vel. velikost ost. ostenje pr. premer nv. največji/a u. ustje inv. št. inventarna številka d. dno o. obod dl. dolžina db. debelina Bakrena doba SE 1 - vrhnja plast, oinica, G1-2 1 Kv. 161, SE 1, inv. št. AI 11240 Odlomek dulca zajemalke, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, š. 4,4 cm, db. 2,9 cm. 2 Kv. 4a, SE 1, inv. št. AI 11064 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na dorzalni strani in na ventralni strani proksimalnega dela se nahajajo retuše - odbitek je okrcan. Vel. 2,7 * 2,1 * 0,5 cm. SE 2 - plast pod oinico, paleooinica, G3-49 3 Kv. 2, SE 2, inv. št. AI 11070 Odlomek dulca zajemalke, drobnozr-nata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, š. 4,2 cm, dl. 4,8 cm, v. 3,1 cm. 4 Kv. 8, SE 2, inv. št. AI 11080/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, pr. u. 19,3 cm, v. 5,5 cm. 5 Kv. 8, SE 2, inv. št. AI 11080/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, š. 5,2 cm. 6 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11098/1 Odlomek ustja z ostenjem vrča s pre-segajočim ročajem, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, š. 3,9 cm. 7 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11095/4 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 29,8 cm. 8 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11096/2 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. d. 26,4 cm. M 1:1 2 M 1:2 9 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11097 18 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11126/1 Odlomek noge posode, drobnozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, ta keramika, svetlo rjave barve, pro- drobnozrnata keramika, sive barve, storočna izdelava, v. 3,5 cm, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. noge 9,8 cm. pr. d. 10,7 cm. 10 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11100/2 Odlomek ostenja posode, okraše- ne v pasovih z odtisi ostrega predme- ta, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, š. 6,2 cm. 11 Kv. 19, SE 2, inv. št. AI 11104 Odlomek zajemalke, groba kerami- ka, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 4,8 cm. 12 Kv. 20, SE 2, inv. št. AI 11090/2 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,7 cm. 13 Kv. 33, SE 2, inv. št. AI 11109 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 19,4 cm. 14 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11124/1 Odlomek ustja z ostenjem posode, groba keramika, rdeče barve, pro- storočna izdelava, v. 6,5 cm, pr. u. 27,7 cm. 15 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11124/5 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, pr. u. 19,2 cm. 16 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11123 Del sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 19,2 cm, pr. d. 13,1 cm. 17 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11124/4 Odlomek zgornjega dela lončka, na najširšem obodu je okrašen z dvema vrstama globokih vtisov, drobnozr- nata keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 7,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 132 19 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11126/3 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 10,5 cm. 20 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11128 Odlomek ostenja sklede z odlomkom držaja na najširšem obodu, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. nv. oboda 37,8 cm. 21 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11129/1 Odlomek ostenja posode s pasom poševnih vrezov, zunanja vreza sta dodatno okrašena s prečnimi kratkimi vtisi, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 4,8 cm. 22 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11134 Odlomljeno rezilo miniaturne sekirice iz svetlo rjave kamnine. Na ven-tralni strani so negativi odbitkov. Vel. 3,5 X 3,2 x 1,3 cm, teža 22 g. 23 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11234 Odlomljeno rezilo sekire iz zelenkasto sive kamnine (verjetno ser-pentinita). Vel. 5,8 x 6,4 x 1,7 cm, teža 63 g. 24 Kv. 74, SE 2, inv. št. AI 11163/2 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. d. 13,8 cm. 25 Kv. 74, SE 2, inv. št. AI 11164 Odlomek dna posode z nizko nogo, groba keramika, sivo oranžne barve, prostorčna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 15,8 cm. 26 Kv. 74, SE 2, inv. št. AI 11168 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 5,7 cm, š. 7 cm. 27 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11169/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 6,8 cm. 28 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11169/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede z manjšo bradavico, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 5,4 cm. 29 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11170/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 15,3 cm. 30 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11170/3 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 13,2 cm. 31 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11170/4 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 7,1 cm. 32 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11170/5 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 5,1 cm. 33 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11173/1 Odlomek dulca zajemalke, drobno-zrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, dl. 3,3 cm, š. 3,5 cm. 34 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11173/2 Odlomek dulca zajemalke, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, dl. 5,4 cm, š. 3,8 cm. 35 Kv. 91, SE 2, inv. št. AI 11186 Odlomek dna z ostenjem cedila, groba keramika, rdeče sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, pr. d. 10 cm. 36 Kv. 102, SE 2, inv. št. AI 11190 Odlomek ostenja posode z ročajem, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. oboda 27,9 cm. 37 Kv. 105, SE 2, inv. št. AI 11192 Odlomek zgornjega dela sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 29,7 cm. 38 Kv. 108, SE 2, inv. št. AI 11195 Trebušasta noga posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 12,8 cm, pr. noge 12,2 cm. 39 Kv. 117, SE 2, inv. št. AI 11212 Odlomek dulca zajemalke, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, dl. 3,7 cm, š. 3,7 cm. 40 Kv. 118, SE 2, inv. št. AI 11215 Odlomek ostenja posode z manjšim držajem, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 3,5 cm. 41 Kv. 119, SE 2, inv. št. AI 11217 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. noge 10,8 cm. 42 Kv. 129, SE 2, inv. št. AI 11229 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 25,6 cm. 43 Kv. 46, SE 2, inv. št. AI 11114/1 Odlomek dna posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 5 cm. 44 Kv. 132, SE 2, inv. št. AI 11235 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 10,9 cm. 45 Kv. 137, SE2, inv. št. AI 11239 Odlomek ustja z ostenjem posode, groba keramika, svetlo rjave barve z rdeče rjavo površino, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 8,7 cm. 46 Kv. 155, SE 2, inv. št. AI 11243 Odlomek zajemalke, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, dl. 7,4 cm, š. 4,4 cm. 47 Kv. 158, SE 2, inv. št. AI 11256/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 17,9 cm. 48 Kv. 158, SE 2, inv. št. AI 11256/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 11,9 cm. 49 Kv. 158, SE 2, inv. št. AI 11259 Odlomek ustja sklede, okrašena z odtisom prsta na robu ustja, drob-nozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 5,9 cm. SE 15 - temno siva plast peščenega melja, G50-100 50 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11293/6 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. d. 14,1 cm. 51 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11293/2 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, pr. d. 17 cm. 52 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11293/5 Odlomek dna z ostenjem posode groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. d. 14,1 cm. 53 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11294/1 Ročaj posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 6,3 cm, š. 3 cm. 54 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11295 Odlomek ostenja posode, okrašena z vrezi, drobnozrnata keramika, zunanja površina sive barve, notranja rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 4,5 cm. 55 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11298 Utež, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 10,2 cm, š. 6,5 cm. 56 Kv. 10, SE 15, inv. št. AI 11296 Odlomek kamnitih žrmelj, v. 5,4 cm, š. 6,9 cm. 57 Kv. 16, SE 15, inv. št. AI 11311 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 30 cm. 58 Kv. 16, SE 15, inv. št. AI 11312 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 12 cm. 59 Kv. 17, SE 15, inv. št. AI 11315/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 21,9 cm. 60 Kv. 17, SE 15, inv. št. AI 11315/2 Odlomek ustja z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. u. 17,8 cm. 61 Kv. 37, SE 15, inv. št. AI 11321/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 13,9 cm. 62 Kv. 37, SE 15, inv. št. AI 11321/2 72 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11355/3 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek noge z ostenjem, groba ke- groba keramika, rjavo rdeče barve, ramika, svetlo oranžne barve, pro- prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, storočna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 12 cm. pr. u. 25,9 cm. 63 Kv. 37, SE 15, inv. št. AI 11322 73 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11356/1 Ročaj z ostenjem posode, groba ke- Odlomek dna posode z odlomljeno ramika, rjavo rdeče barve, prosto- nogo, drobnozrnata keramika, sivo ročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 3,1 cm. rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 14 cm. 64 Kv. 42, SE 15, inv. št. AI 11333/1 Odlomek spodnjega dela posode z odlomljeno nogo, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va, v. 3,3 cm, pr. d. 15,4 cm. 65 Kv. 43, SE 15, inv. št. AI 11335 Odlomek noge posode, drobnozrna- ta keramika, svetlo rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 4 cm, š. 4,4, cm. 66 Kv. 43, SE 15, inv. št. AI 11337 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 9,6 cm. 67 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11342/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 8,8 cm. 68 Kv. 46, SE 15, inv. št. AI 11350 Odlomek brusa ali sekire iz zelenka- sto sive kamnine. Levi in desni rob ter dorzalna stran so zbrušeni. Vel. 11,2 * 6,4 * 3,7 cm, teža 287 g. 69 Kv. 63, SE 15, inv. št. AI 11351/1 Odlomek noge posode, groba kera- mika, sive barve, prostoročna izde- lava, v. 3,4 cm, pr. noge 14,1 cm. 70 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11355/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 21,9 cm. 71 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11355/4 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 17,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 142 74 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11357 Odlomek v obliki trikotnikov izme-njajočimi se polji vrezov okrašenega ostenja posode, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 7,2 cm. 75 Kv. 64, SE 15, inv. št. AI 11539 Odlomek rezila sekire iz zelenkasto rjave kamnine (verjetno serpentini-ta). Rezilo sekire je potolčeno. Vel. 3,3 * 5,7 * 2,7 cm, teža 47 g. 76 Kv. 65, SE 15, inv. št. AI 11360/3 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. d. 13,8 cm. 77 Kv. 65, SE 15, inv. št. AI 11360/2 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 6,8 cm. 78 Kv. 66, SE 15, inv. št. AI 11364/3 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 11,8 cm. 79 Kv. 101, SE 15, inv. št. AI 11398 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 11,9 cm. 80 Kv. 102, SE 15, inv. št. AI 11402/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede z odlomljenim držajem (bradavico), groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 34,8 cm. 81 Kv. 103, SE 15, inv. št. AI 11407 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 24 cm. 82 Kv. 103, SE 15, inv. št. AI 11410 Odlomek ostenja posode, okrašena z bradavico, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. 20 cm. 83 Kv. 120, SE 15, inv. št. AI 11415/1 Odlomek dna posode, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 10,5 cm. 84 Kv. 120, SE 15, inv. št. AI 11416 Odlomek dna z nogo, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 13,9 cm. 85 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11423/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 25,7 cm. 86 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11423/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,1 cm. 87 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11426 Odlomek ostenja posode in s prstnimi odtisi okrašenim držajem, drobnozr-nata keramika, oranžne barve na zunanji površini, na notranji sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. 30,2 cm. 88 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11428 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi navpičnih vrezov, ki so dodatno okrašeni s prečnimi vtisi, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,6 cm. 89 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11560 Utež, drobnozrnata keramika, oranžno rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 10,7 cm, š. 6,6 cm. 90 Kv. 126, SE 15, inv. št. AI 11442/3,11443,11444 Fragmentiran lonček, okrašen na ramenu z vodoravno črto in izme-njajočimi se vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, pr. ost. 12,3 cm, pr. d. 4,4 cm. 91 Kv. 126, SE 15, inv. št. AI 11441/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 30 cm. 92 Kv. 126, SE 15, inv. št. AI 11441/2; Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 25,9 cm. 93 Kv. 128, SE 15, inv. št. AI 11445/3 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 9,8 cm. 94 Kv. 128, SE 15, inv. št. AI 11446/2 Ustje vrča z odlomkom ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 4,5 cm. 95 Kv. 128, SE 15, inv. št. AI 11447 Odlomek zajemalke, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, dl. 3,4 cm, š. 3,6 cm. 96 Kv. 129, SE 15, inv. št. AI 11452 Odlomek kamnitih žrmelj, v. 5,2 cm, š. 9,4 cm. 97 Kv. 147, SE 15, inv. št. AI 11453 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 12 cm. 98 Kv. 152, SE 15, inv. št. AI 11463 Odlomek ustja z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 19,8 cm. 99 Kv. 155, SE 15, inv. št. AI 11469 Odlomek ročaja, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, š. 2,8 cm. 100 Kv. 155, SE 15, inv. št. AI 11559 Odlomek rezila miniaturne sekirice iz zelenkaste kamnine (verjetno ser-pentinita). Vel. 3,12 x 3,3 x 1,4 cm, teža 24 g. SE 101 - plast svetlo rumeno ijavega peščenega melja, G101 101 Kv. 5, 5a, 5,6a, SE 101, inv. št. AI 11524 Odlomek dna posode z odlomljeno nogo, okrašeno z vodoravnimi vrezi, na katere so nanizane vtisnjene jamice, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. d. 19 cm. SE 189 - struga nekdanjega potoka, G102-103 102 Kv. 163, SE 189, inv. št. AI 11629 Odlomek dna z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, pr. d. 13,8 cm. 103 Kv. 163, SE 189, inv. št. AI 11630 Odlomek ročaja z ostenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, dl. 7,3 cm, š. 4,6 cm. SE 123 - jama ob objektu št. 1, G104 104 Kv. 113, SE 123, inv. št. AI 11527/1 Odlomek dna z odlomljeno nogo, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 12,2 cm. SE 19 - jama na zahodnem delu najdišča, G105 105 Kv. 56/57, SE 19, inv. št. AI 11475 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasom navpičnih vrezov in pasom, izpolnjenim z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 4,2 cm. SE 60 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G106 106 Kv. 115, SE 60, inv. št. AI 11510 Odlomek odbitka iz svetlo sivega ro-ženca. Vel. 1,8 x 1,2 x 0,2 cm. SE 36 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G107 107 Kv. 116, SE 36, inv. št. AI 11491 Odlomek na zunanji strani s kanelu-rami okrašene antične opeke, groba keramika, oranžne barve, v. 14,7 cm, š. 8,4 cm. SE 327 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G108 108 Kv. 144, SE 327, inv. št. AI 11781 Zajemalka z dulcem, drobnozrna-ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, dl. 11,6 cm, š. 9,1 cm. SE 329 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G109 SE 62 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G112-113 109 Kv. 144, SE 329, inv. št. AI 11772/1 Ročaj z ostenjem posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 4,6 cm. SE 46 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G110 112 Kv. 118/119, SE 62, inv. št. AI 11511 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 17,6 cm. 110 Kv. 117, SE 46, inv. št. AI 11502 Spodnji del lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 18,7 cm, pr. d. 13,7 cm. SE 830 - jama na jugozahodnem delu najdišča, G111 111 Kv. 89, SE 830, inv. št. AI 12256 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 13,9 cm. 113 Kv. 118/119, SE 62, inv. št. AI 11514 Odlomek praskala na klini iz temno rjavega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel. 1,2 * 1,3 * 0,3 cm. SE 8 - zemljanka št. 1, G114-149 114 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11262 Trebušast vrč z ročajem, ki povezuje rob ustja z ramenom posode. Na ramenu in največjem obodu je okras pasov poševnih vrezanih črt, ki jih zgoraj zaključujejo okrogli vtisi, drobnozrnata keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 22,3 cm, pr. u. 17,4 cm, pr. d. 15 cm. 115 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11263 Lonec bikonične oblike z dvema ročajema na ramenu, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 17 cm, pr. u. 12,4 cm, pr. d. 10,3 cm. M 1:3 114 115 SE 8 116 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11268 Lonec, trebušaste oblike, z dvema ročajema na stožčastem vratu, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 35,1 cm, pr. u. 18,7 cm, pr. d. 14,5 cm. 117 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11266 Lonec, bikonične oblike, z dvema ročajema tik nad največjim obodom, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 23,7 cm, pr. u. 18,5 cm, pr. d. 14,3 cm. 118 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11267 Lonec, bikonične oblike z dvema ročajema tik nad največjim obodom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 27,6 cm, pr. u. 18,7 cm, pr. d. 12,3 cm. 118 SE 8 119 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11279/3 Odlomek zgornjega dela lonca z ročajema, ki izhajata iz ustja in se priključita na ramenu, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, pr. u. 15,2 cm. 120 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11277/14 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 11,8 cm. 121 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11277/15 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 11,9 cm. 122 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11277/2 Odlomek ustja posode, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. u. 7,8 cm. 123 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11272 Skledica z rahlo navznoter nagnjenim vratom, poudarjenim prehodom vratu v rame posode in klekastim prehodom v spodnji konkavno uslo-čeni del posode. Na najširšem obodu je okras izmenjajočih se pasov poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 9,1 cm, pr. d. 4,8 cm. 124 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11271 Lonček, bikonične oblike, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,1 cm, pr. u. 8,2 cm, pr. d. 3,2 cm. 125 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11279/1 Odlomek vrča z ročajem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 13,2 cm. M 1:2 126 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11269 Skleda z usločenim spodnjim delom, rob ustja je rahlo uvihan, groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 27,3 cm, pr. u. 39 cm, pr. d. 13,6 cm. 130 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11277/5 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 7,3 cm. 127 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11264 Skleda, konične oblike, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 17,5 cm, pr. u. 32,3 cm, pr. d. 9,2 cm. 128 Kv. 8, Se 8, inv. št. AI 11277/8 Odlomek ustja z ostenjem sklede, oranžno sive barve, groba keramika, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 23,9 cm. 129 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11277/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, rjave barve, groba keramika, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 31,8 cm. 131 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11273 Skleda polkroglaste oblike, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,6 cm, pr. u. 12,6 cm, pr. d. 8,8 cm. 136 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11278/2 Dno posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 5,4 cm. 132 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11270 Nizka skleda, polkroglaste oblike, okrašena z nepravilno razporejenimi grobimi vtisi, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,7 cm, pr. u. 17,3 cm, pr. d. 10,8 cm. 137 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11278/11 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. d. 3,5 cm. 141 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11279/4 Odlomek ročaja s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, dl. 2,9 cm, š. 2,2 cm. 133 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11276 Odlomek ustja sklede z ostenjem, okrašene na največjem obodu z odtisom prsta, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 10 cm. 134 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11278/8 Odlomek dna posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. d. 10,8 cm. 135 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11278/1 Odlomek dna posode, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 7,9 cm. 138 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11265 Dno posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,2 cm, pr. d. 11,2 cm. 139 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11280/2 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vzporednih vrezanih poševnih črt, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. oboda 17,9 cm. 140 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11280/1 Odlomek ostenja posode, okrašene s poševnimi vrezi, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. nv. o. 17,8 cm. 142 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11274 Zajemalka s kratkim dulcem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 8,8 cm, š. 7,5 cm. 143 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11275 Zajemalka z dulcem, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, dl. 9,7 cm, š. 7,9 cm. 144 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11285/2 Odlomek dulca zajemalke, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 2,7 cm, š. 3,9 cm. 145 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11285/1 Odlomek skledice zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, dl. 3,6 cm, š. 4,3 cm. 146 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11283 Tolkač iz sivo zelene kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 4,6 * 4,3 * 4,5 cm, teža 148 g. 147 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11282 Odlomek kamnite sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Zatilje odlomka, prelom ter levi in desni lateralni rob so močno potol-čeni. Vel. 6,1 * 5,5 x 4,5 cm, teža 211 g. 148 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11281 Praskalo na odlomljeni klinici z za-gladitvami in drobtinčasto retušo. Na proksimalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste re-tuše. Na distalnem delu levega la-teralnega roba na dorzalni strani se nahajajo zagladitve. Vel. 2,1 *1 x 0,3 cm. 149 Kv. 8, SE 8, inv. št. AI 11284 Odlomek brusnega kamna iz temno zelenkasto rjave kamnine. Dorzalna in ventralna stran sta oglajeni. Vel. 6 * 3 * 2 cm, teža 69 g. SE 10 - jama ob zemljanki št. 1, G150-153 150 Kv. 8, SE 10, inv. št. AI 11288/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, zunanja površina je svetlo rjave barve, notranja sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 14 cm. 151 Kv. 8, SE 10, inv. št. AI 11288/2 Odlomek dna z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. d. 12,7 cm. 152 Kv. 8, SE 10, inv. št. AI 11290/3 Odlomek ustja vrča z odl. ročajem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,5 cm. 153 Kv. 8, SE 10, inv. št. AI 11289 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. nv. o. 11,2 cm. SE 480 - jama ob zemljanki št. 1, G154-161 154 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11921/7 Odlomek ustja lonca, groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, pr. u. 17,9 cm. 155 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11921/9 Odlomek ustja lonca, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 15,8 cm. 156 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11921/14 Odlomek ustja lonca, groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 5,5 cm. 157 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11920 Skledica, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, pr. u. 9 cm, pr. d. 1,6 cm. 158 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11921/11 Odlomek noge posode, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. noge 18,1 cm. 159 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11921/12 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. noge 18 cm. 160 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11922/2 Odlomek s pasom poševnih vrezanih črt okrašenega ostenja lončka, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. nv. o. 14,8 cm. 161 Kv. 34/35, SE 480, inv. št. AI 11922/5 Odlomek z vtisi in poševnimi vrezi okrašenega ostenja posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,6 cm. SE 540 - zemljanka št. 2, G162-163 162 Kv. 11, SE 540, inv. št. AI 12043/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 15,8 cm. 163 Kv. 11, SE 540, inv. št. AI 12043/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 19,7 cm. Vkopan objekt št. 1, G164-336 164 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/13 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 8,9 cm, pr. u. 19,1 cm. 165 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 15,9 cm. 166 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/5 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 12 cm. 167 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/1 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 22 cm. 168 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/25 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 24 cm. 169 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/5 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 13,8 cm. 170 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/2 Odlomek ustja z ostenjem lonca z odlomljenim ročajem na ustju, groba keramika, rjavo sive brave, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, pr. u. 10,5 cm. U / / // 171 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca z ročajema, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 9,4 cm, pr. u. 12,7 cm. 172 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/14 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 13,8 cm. 173 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/18 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 19,7 cm. 174 Kv. 92, SE 382, inv. št. AI 11840/4 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 17,8 cm. 175 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/29,79,82 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm, pr. u. 19,8 cm. 176 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/23 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 13,8 cm. 177 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/35 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 22,9 cm. 178 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/9,80,90 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 16,8 cm. 179 Kv. 91, SE 382, inv. št. AI 11832/5 Odlomek ustja z ostenjem lonca z odlomljenim ročajem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, pr. u. 17,4 cm. 180 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11810/1 Odlomek z vtisi okrašenega roba ustja lonca, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, pr. u. 11 cm. 181 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/95 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, š. 5,8 cm. 182 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/32 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 5 cm. 183 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/5 Odlomek ustja z ostenjem lonca z ročajem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm, š. 4,6 cm. 184 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/8 Odlomek ustja sklede bikonične oblike s kratkim izvihanim ustjem, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava. v. 3,2 cm, pr. u. 8,1 cm. 185 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11793 Odlomek ustja lončka z navpično preluknjanima držajema, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 9 cm. 186 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/3 Odlomek vrčka z ročajem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 5,5 cm. 187 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/4 Odlomek sklede z bradavico, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 30,1 cm. 188 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/49 Odlomek ustja sklede z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 23,9 cm. 189 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/94 Odlomek ustja sklede z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 25,7 cm. 190 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/70 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 15,9 cm. 191 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/103 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 19,6 cm. 192 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/87,113 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 29,6 cm. 193 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/36 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 29,9 cm. 194 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/11 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 29,9 cm. 195 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/2 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 29,9 cm. 196 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/20 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 29,1 cm. 197 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/26 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 29,8 cm. 198 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/58 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 29,8 cm. 199 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/5 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. u. 29,8 cm. 200 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/81 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, na notranji strani sive barve, na zunanji oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 29,8 cm. 201 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/110 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 27,8 cm. 202 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11819/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede z jezičasto bradavico na največjem obodu, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 28,9 cm. 203 Kv. 65, SE 382, inv. št. AI 11825 Odlomek ustja z ostenjem sklede z vodoravno preluknjanima bradavicama pod ustjem, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 29,9 cm. M 1:3 202 204 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11819/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede z jezičasto bradavico, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 19,8 cm. 205 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 19,9 cm. 206 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/4 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 19,8 cm. 207 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 19,9 cm. 208 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/6,12; Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 13,9 cm. 209 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/19 Odlomek ustja z ostenjem sklede, dro-bozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. u. 19,8 cm. 210 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/17 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 21,9 cm. 211 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11801/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 31 cm. 208 210 211 SE 382 212 Kv. 64, SE 382, 220 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11809/64 inv. št. AI 11801/24 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče drobnozrnata keramika, rdeče bar- barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, ve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 19,8 cm. š. 4 cm. 213 Kv. 64, SE 382, 221 Kv. 92, SE 382, inv. št. AI 11809/72 inv. št. AI 11840/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave drobnozrnata keramika, rjave barve, barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 19,9 cm. pr. u. 27,9 cm. 214 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11803 222 Kv. 64, SE 382, Odlomek ostenja sklede z jezičasto inv. št. AI 11819/3 bradavico, drobnozrnata kleramika, Odlomek ustja z ostenjem sklede sive barve, prostoročna izdelava, z gumbastim nastavkom na robu v. 3 cm, pr. u. 20,5 cm. ustja, svetlo rjave barve, prostoroč- na izdelava, v. 2,9 cm, š. 4,7 cm. 215 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/47,93 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 17,9 cm. 216 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. u. 27,8 cm. 217 Kv. 91, SE 382, inv. št. AI 11832/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 29,8 cm. 218 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/33 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 4,4 cm. 219 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11801/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 178 223 Kv. 91, SE 382, 231 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11832/4 inv. št. AI 11809/19 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem miniatur- drobnozrnata keramika, rdeče bar- ne skledice, drobnozrnata keramika, ve, prostoročna izdelava, v. 7,2 cm, sivo rjave barve, prostoročna izdela- š. 5,8 cm. va, v. 2,2 cm, pr. u. 6 cm. 224 Kv. 92, SE 382, 232 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11840/3 inv. št. AI 11800/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja s pasom vodoravnih drobnozrnata keramika, rjavo rdeče vrezov okrašenim ostenjem posode, barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, drobnozrnata keramika, svetlo sive pr. u. 19,9 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 19,9 cm. 225 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/3 233 Kv. 37, SE 382, Odlomek ustja z ostenjem skled ice, inv. št. AI 11800/2 drobnozrnata keramika, sivo rjave Odlomek ustja sklede, na robu ustja barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, je ploščati gumbasti nastavek, pod pr. u. 9,3 cm. njim pa bradavica, drobnozranta keramika, rjavo rdeče barve, prosto- 226 Kv. 37, SE 382, ročna izdelava, v. 4,1 cm, š. 4,2 cm. inv. št. AI 11801/16 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rdeče bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 29,7 cm. 227 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oran- žne barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 19,9 cm. 228 Kv. 91, SE 382. Inv.št. AI 11832/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 25,9 cm. 229 Kv. 91, SE 382. Inv.št. AI 11801/21 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oran- žne barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 15,8 cm. 230 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/28 Odlomek ustja z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 180 223 225 \ \ 224 226 227 228 231 SE 382 234 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11801/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 6,1 cm. 235 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 30 cm. 236 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/77 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 30 cm. 237 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/104 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. u. 29,6 cm. 238 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/34 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 3,8 cm. 239 Kv. 65, SE 382, inv. št. AI 11829/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede s ploščatim gumbastim nastavkom na robu ustja, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, š. 5,2 cm. 240 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11792 Odlomek ustja z ostenjem sklede s ploščatim gumbastim nastavkom na robu ustja, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 5,3 cm. 241 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11811/6 Odlomek skodelice s presegajočim ročajem, drobnozrnata keramika svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 6 cm. 242 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/63 Odlomek trebušaste noge posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, pr. noge 13,2 cm. 243 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/21 Odlomek konične noge posode, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. noge 16 cm. 244 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/99 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. noge 14 cm. 245 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11812 Odlomek trebušaste noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,4 cm pr. noge 14 cm. 246 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11810/2 Odlomek noge posode, okrašena z vodoravnimi vrezi, nad katerimi je preplet vtisa in drobni okrogli vtisi, ki tvorijo križ, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. noge 27,6 cm. 247 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/4 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, pr. 16 cm. 248 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/71 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. 20,1 cm. 249 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/96 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. 20,2 cm. 250 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/69 Odlomek konične noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. 7,1 cm. 251 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11788/2 Odlomek konične noge posode, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. 9,4 cm. 252 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11809/86 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 4 cm. 253 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/134 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. 10,8 cm. 254 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11789 Odlomek dna z nogo posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. d. 10,2 cm. 255 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11790/13 Odlomek dna z odlomljeno trebuša-sto nogo posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. d. 15,8 cm. 256 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/35 Odlomek dna z odlomljeno nogo posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. d. 13,9 cm. 257 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/38 Odlomek dna z odlomljeno nogo posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. d. 13,4 cm. 258 Kv. 92, SE 382, inv. št. AI 11841/4 Odlomek dna z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 11,8 cm. 259 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/95 Odlomek dna z odlomljeno nogo posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 11,5 cm. 260 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11804/19 in 21 Odlomek dna z odlomljeno nogo posode, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 11,7 cm. 261 Kv. 37, SE 382, 269 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11804/1 inv. št. AI 11814/84 Odlomek dna posode z odlomlje- Odlomek dna z ostenjem skledice, no nogo in z barbotinom okraše- drobnozrnata keramika, sivo rjave nim ostenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 11 cm, barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, pr. d. 2,6 cm. pr. d. 23,9 cm. 270 Kv. 64, SE 382, 262 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/113 inv. št. AI 11814/45 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z nogo posode, drob- drobnozrnata keramika, sive barve, nozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 9,6 cm. pr. d. 9,9 cm. 271 Kv. 63, SE 382, 263 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11790/1 inv. št. AI 11814/116 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, drobnozrnata keramika, sivo rjave prostoročna izdelava, v. 4 cm, barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 13,9 cm. pr. d. 5,4 cm. 272 Kv. 63, SE 382, 264 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11790/9 inv. št. AI 11814/10 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem lončka, drobnozrnata keramika, sivo rjave drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. d. 8 cm. pr. d. 3,7 cm. 273 Kv. 37, SE 382, 265 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11804/11 inv. št. AI 11814/33 Odlomek dna z ostenjem lonca, Odlomek dna z ostenjem majhne bi- drobnozrnata keramika, rjave barve, konične posode, drobnozrnata kera- prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, mika, sivo rjave barve, prostoročna pr. d. 11,5 cm. izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 4,4 cm. 274 Kv. 92, SE 382, 266 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11841/1 inv. št. AI 11814/34 Odlomek dna, groba keramika, rjave Odlomek dna z ostenjem posode, barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, drobnozrnata keramika, sivo rjave pr. d. 22 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 6,3 cm. 267 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/26 Odlomek vbočenega dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 8,8 cm. 268 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11814/47 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. d. 16,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 186 275 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11804/8 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 13,5 cm. 276 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11818/1 Odlomek dna cedila, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 8 cm. 277 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11818/2 Odlomek dna cedila, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,5 cm, pr. d. 7,9 cm. 278 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11802/10 Odlomek ročaja s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 3,7 cm, š. 2,5 cm. 279 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11802/9 Odlomek ročaja s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, dl. 4,1 cm, š. 3,3 cm. 280 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11815/23 Ročaj z bradavico, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, dl. 5,8 cm, š. 3,6 cm. 281 Kv. 92, SE 382, inv. št. AI 11842 Odlomek ročaja posode, okrašene z vodoravnimi pasovi vrezov na ročaju in s polkrožno linijo drobnih okroglih vtisov ob dnu ročaja, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 6,2 cm, š. 5,8 cm. 282 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11815/100 Odlomek ročaja posode s prevrtano luknjo, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 3,1 cm, š. 4,2 cm. 283 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11791/8; Ročaj z ostenjem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 8,3 cm, š. 6,3 cm. 284 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11795/2 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem. Posoda je tik pod ročajem okrašena s polkrožnimi vrezi in poševnimi drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,8 cm. 286 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11794/2 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, nv. pr. ost. 11,7 cm. 285 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11794/3 Odlomek posode, okrašena z izme-njajočimi se vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, š. 4,7 cm. 287 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11805/1 Odlomek ostenja posode, okrašen z izmenjajočimi se vrezanimi šrafira-nimi trikotniki, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 4,3 cm, nv. pr. o. 10,1 cm. 288 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11805/2 Odlomek ostenja posode, okrašen s pasovi vodoravnih in poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 6,5 cm. 289 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/12 Odlomek ostenja posode, okrašen s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 6,5 cm, nv. pr. o. 11,2 cm. 290 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/15 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi izmenjajočih se poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,6 cm, nv. pr. o. 17,8 cm. 291 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/11 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi vrezov, ki tvorijo motiv ribje kosti, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 4,4 cm, nv. pr. o. 14,6 cm. 292 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/9 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,8 cm. 293 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/6 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 4,3 cm. 294 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/3 Od lomek ostenja posode, okrašena s pasovi vodoravnih in poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 4,4 cm. 295 Kv. 64, SE 382, inv. št. Al 11813/14 Odlomek ostenja posode z odlomljenim ročajem, nad katerim je okras pasov poševnih vrezov, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,3 cm, nv. pr. o. 14,5 cm. 296 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11794/4 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi poševnih vrezov, drobnozr-nata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4 cm. 297 Kv. 63. SE 382, inv. št. AI 11794/6 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem, pod katerim je okras poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, nv. pr. o. 12 cm. 298 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11805/6 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se pasovi poševnih vrezov, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 6,1 cm, nv. pr. o. 26,7 cm. 299 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11795/1 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem, kjer je okras poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 5,8 cm. 300 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/5 Odlomek ostenja posode, okrašena s polkrožnimi vrezi, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,4 cm. 301 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/22 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi poševnih vrezov, ki jih spodaj zaključuje vodoravna črta, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, nv. pr. o. 27,5 cm. 302 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/27 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se pasovi vodoravnih in navpičnih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 3,6 cm. 303 Kv. 63, SE 382. Inv. št. AI 11794/5 Odlomek ostenja posode, okrašena s poševnimi vrezi, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, š. 3,5 cm. 304 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11794/8 Odlomek ostenja posode okrašen s pasovi poševnih in navpičnih vrezov, drobnbozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 3,1 cm. 305 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11805/3 Odlomek ostenja posode okrašen s pasovi izmenjajočih se poševih vrezov, drobnozrnata keramika, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, nv. pr. o. 15,1 cm. 306 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/25 Odlomek ostenja posode, okrašena z vrezi v obliki ribje kosti, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 2,8 cm. 307 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/10 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se vrezanimi šrafira-nimi trikotniki, med katerimi so nizi drobnih okroglih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 3,4 cm. 308 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/18 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se pasovi poševih vrezov, zunanji vrez je dodatno okrašen z nizom navpičnih kratkih vtisov, drobnozrnata keramika, sve tlo sive barve, prostoročna izdelava v. 4,6 cm, pr. nv. o. 18,2 cm. 309 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/7 Odlomek ostenja posode, okrašena z vodoravno vrezano črto in vodoravnimi pasovi vtisnjenega prepleta, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 6,1 cm, nv. pr. ost. 17,4 cm. 310 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/2 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasovi vodoravnih vrezov, ki ga zaključujejo vodoravni drobni vtisi, pod katerimi je okras izmenjajočih se pasov poševnega vreza, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 6,6 cm, nv. pr. o. 28 cm. 311 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/16 Odlomek ostenja posode, okrašena s pasom vodoravnih vrezov, ki jih zgoraj in spodaj zaključujejo drobni vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 5,3 cm, nv. pr. o. 16,9 cm. 312 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/23 Odlomek ostenja posode, okrašena z izmenjajočimi se pasovi poševnih vrezov, ki jih zgoraj zaključujejo drobni vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 4,5 cm. 313 Kv. 64, SE 382, inv. št. Al 11813/24 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnim vrezom in vodoravnimi drobnimivtisi, pod katerimi so pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. k,k cm, š. 3,4 cm. 314 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11813/26 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnimi pasovi vrezov, ki jih prekinja preplet vtisa, spodaj pa jih zaključuje niz drobnih okroglih vtisov, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 4,4 cm. 315 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11805/5 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnimi pasovi vrezov, ki jih zaključuje dvojni niz okroglih vtisov in vodoravni vrez, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 3,6 cm. 316 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11794/1 Odlomek ostenja posode s plosko okroglo bradavico na ramenu, okrašena z vrstami večjih in manjših vtisnjenih okroglih jamic, drobnozrna-ta keramika, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 6,7 cm, nv. pr. o. 17,2 cm. 320 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11817/1 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, dl. 5,8 cm, š. 6,4 cm. 321 Kv. 37, SE 382, inv. št. AI 11807 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 3 cm, š. 3,8 cm. 317 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11820/1 Odlomek ostenja posode s plosko okroglo bradavico, drobnozrnata keramika, sive barve, prostročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 6,2 cm. 318 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11796 Odlomek ost posode z jezičasto bradavico, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 5 cm. 319 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11816 Pokrov ploske oblike z majhnim ročajem, ki je odlomljen, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 10,9 cm. 322 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11797/1 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, dl. 4 cm, š. 4,5 cm. 323 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11797/2 Odlomek zajemalke, drobnozrnta keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, dl. 4,6 cm, š. 3,7 cm. 324 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11817/2 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, dl. 4,3 cm, š. 4,6 cm. 325 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11817/3 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, dl. 4,8 cm, š. 5 cm. 326 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11817/7 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, dl. 4,4 cm, š. 6,3 cm. 327 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11817/9 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, dl. 4,4 cm, š. 4 cm. 328 Kv. 91, SE 382, inv. št. AI 11836 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, dl. 4,7 cm, š. 7,8 cm. SE 382 329 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11801/10 Odlomek sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. u. 29,8 cm. 330 Kv. 37,63/64,91/92, SE 382, inv. št. AI 11822 Odlomek rezila sekire iz sivo zelenkaste kamnine (verjetno serpentini-ta). Vel. 4,6 * 2,2 * 2,8 cm, teža 46 g. 331 Kv. 91, SE 382, inv. št. AI 11837 Klina iz sivo rjavega roženca. Talon je gladek. Vel. 2,9 * 1,6 * 0,5 cm. 332 Kv. 91, SE 382, inv. št. AI 11838 Odlomek sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 2,7 * 2,4 * 1 cm, teža 4 g. 333 Kv. 92, SE 382, inv. št. Al 11846 Odlomeksekire izsivozelene kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 4,2 x 2,8 * 0,7 cm, teža 8 g. 334 Kv. 64, SE 382, inv. št. AI 11821 Odlomek tolkača iz sive kamnine. Vel. 4,2 * 4,4 * 5 cm, teža 148 g. 335 Kv. 63, SE 382, inv. št. AI 11798 Tolkač iz sive kamnine (kremena). Distalni del je močno potolčen. Vel. 6,7 * 3,4 * 4 cm, teža 148 g. 336 Kv. 92, SE 382, inv. št. AI 11840/2 Odlomek ustja z ostenjem rimsko-dobnega lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 5 cm, pr. 25,3 cm. SE 548 - jama v vkopanem objektu št. 1, G337 337 Kv. 64, SE 548, inv. št. AI 12050 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem, okrašena z izmenja-jočimi se pasovi polkrožnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 8,2 cm, pr. ost. 32 cm. SE 550 - jama v vkopanem objektu št. 1, G338-360 338 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/16 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 29,8 cm. 339 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/8 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 29,8 cm. 340 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12054 Odlomek ustja posode, okrašene z drobnimi vrezi, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 11,5 cm. 341 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12057/1,12061/2 Odlomek ustja vrča, pod ročajem je okras dvojnega polkrožnega vreza, pod njim so pasovi polkrožnih kratkih poševnih vrezov, sledijo pasovi polkrožnih vrezov, ki se zaključujejo s pasovi poševnih vrezov, mreže in drobnih vrezanih kvadratov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 11,1 cm, š. 15,3 cm. 342 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12057/2 Odlomek ustja z ročajem vrča, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,2 cm, pr. u. 8,5 cm. 343 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/1 Odlomek ustja z ostenjem skledice, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 11,4 cm. 344 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. u. 21,5 cm. 345 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede z manjšo jezičasto bradavico, ki je nameščena na največjem obodu, ki klekasto prehaja v spodnji del, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 41,4 cm. 346 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/4 Odlomek sklede bikonične oblike z uvihanim robom ustja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 23,9 cm. 347 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 29,7 cm. 348 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12053/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 22 cm. 349 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12055/5,10 Odlomek ustja z ostenjem sklede z izrazito jezičasto bradavico pod ustjem, drobnozrnata keramika, sive barve, v. 3,9 cm, pr. u. 31,8 cm. 350 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12059 Odlomek ustja sklede z jezičasto bradavico na največjem obodu, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 23,6 cm. M 1:2 M 1:3 \ \ 345 346 347 348 350 SE 550 351 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12058 Odlomek skodelice s presegajočim ročajem, okrašene na največjem obodu s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,9 cm, pr. u. 9 cm, š. 7,6 cm. 357 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12055/9 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 13 cm. 352 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12056/1 Odlomek dna posode, okrašene z nepravilno razporejenimi grobimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. noge 15,9 cm. 353 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12056/2 Odlomek noge posode, okrašene z večjimi zarezami, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. noge 13,9 cm. 354 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12055/4,7 Odlomek lončka, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. d. 12,9 cm. 355 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12055/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, na notranji strani črne barve, na zunanji rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. d. 12,9 cm. 356 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12055/26 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 8,2 cm, pr. d. 14,1 cm. 358 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12061/1 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, nv. pr. o. 15,3 cm, š. 4,4 cm. 359 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12063 Odlomek kamnite žrmlje, v. 15,8 cm, š. 17,5 cm. SE 959 - jama v vkopanem objektu št. 1, G361 361 Kv. 64/65,92/93, SE 959, inv. št. AI 12288 Dno posode z odlomljeno trebuša-sto nogo, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. d. 12 cm. SE 712 - jama v bližini nadzemnega objekta št. 2, G362 362 Kv. 149, SE 712, inv. št. AI 12151 Vrček z ročajem, okrašen na največjem obodu z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8 cm, pr. u. 7,8 cm. 360 Kv. 64, SE 550, inv. št. AI 12109 Odlomljena klina iz svetlo sivega ro-ženca. Talon je gladek. Vel. 4,2 x 2,2 * 0,6 cm. SE 803 - jama v bližini objekta št. 2, G363-366 363 Kv. 149, SE 803, inv.št. Al 12228 Odlomeksklede, okrašene tik pod ustjem s pasovi navpičnih vrezov, ki jih prekinja vtisnjen preplet in dvojni nizi drobnih okroglih vtisov, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, pr. u. 37,2 cm. 364 Kv. 149, SE 803, inv. št. Al 12230 Odlomek ostenja posode z ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 8,5 cm,š. 5,3 cm. 365 Kv. 149. SE 803, inv.št. Al 12229/1 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom ribje kosti, pod katerimi so vodoravni in navpični vrezi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, š. 10,4 cm. 366 Kv. 149, SE 803, inv. št. AI 12231 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, dl. 3,9 cm, š. 4,2 cm. SE 696 - jama v bližini nadzemnega objekta št. 2, G367 367 Kv. 150, SE 696, inv. št. AI 12138 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 17,7 cm. SE 947 - jama za kol v nadzemnem objektu št. 4, G368 368 Kv. 69, SE 947, inv. št. AI 12275 Odlomek dna posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, pr. d. 15,8 cm. SE 890 - jama v bližini objekta št. 4, G369-370 369 Kv. 96, SE 890, inv. št. AI 12268/1 Odlomek dna posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. d. 18,6 cm. 370 Kv. 96, SE 890, inv. št. AI 12269/1 Ročaj z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, dl. 6,6 cm, š. 6,1 cm. SE 455 - jama v bližini nadzemnega objekta št. 5, G371-372 371 Kv. 70, SE 455. Inv.št. AI 11916 Lonec bikonične oblike, drobnozrnata keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 21,5 cm, pr. u. 13,7 cm, pr. d. 11,8 cm, 372 Kv. 70, SE 455, inv. št. AI 11915 Spodnji del vrčka z odlomljenim ročajem, okrašen na največjem obodu s pasovi navpičnih vrezov, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 8,3 cm, pr. d. 4,7 cm. SE 935 - jama v bližini nadzemnega objekta št. 5, G373 373 Kv. 98, SE 935, inv. št. AI 12272 Odlomek posode z odlomljenim ročajem, ob ročaju je okras vodoravne vrezane črte, iz katere izhaja vrezan motiv ribje kosti, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 4,2 cm, š. 6,8 cm. M 1:2 M 1:3 SE 608 - vkopan objekt št. 2, 376 Kv. 127/155, SE 608, G374-445 inv. št. AI 12106 Lonec bikonične oblike z rahlo izvi- 374 Kv. 127/155, SE 608, hanim ustjem, drobnozrnata kera- inv. št. AI 12100 mika, rjavo sive barve, prostoročna Lonec bikonične oblike, nad najšir- izdelava, v. 28 cm, pr. u. 16,8 cm, šim obodom sta ročaja, drobnozrna- pr. d. 9,6 cm. ta keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 33,4 cm, pr. u. 18,7 cm, pr. d. 12,8 cm. 375 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12101 Lonec bikonične oblike z ročajema nad najširšim obodom, drobnozrna-ta keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 30,9 cm, pr. u. 14 cm, pr. d. 14,1 cm. M 1:4 374, 376 374 375 SE 608 377 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/51, AI 12090/32,54, AI 12102, AI 12108 Fragmentiran lonec bikonične oblike z odlomljenim ročajem, ki je bil pritrjen na rob ustja, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 26,8 cm, pr. u. 14,3 cm, pr. d. 10,6 cm. 378 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/34 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 19,8 cm. 379 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/15 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 19,8 cm. 380 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/18 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 8,8 cm. 381 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/31 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 15,8 cm. \ \ \ \ \ \ SE 608 382 Kv. 127/155, SE 608, 390 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/57 inv. št. AI 12090/12 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob- Odlomek ustja z ostenjem lonca, nozrnata keramika, sivo rdeče barve, groba keramika, rjave barve, pro- prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, storočna izdelava, v. 6,3 cm, pr. u. 15,9 cm. pr. u. 17,9 cm. 383 Kv. 127/155, SE 608, 391 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/72 inv. št. AI 12090/46 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob- Odlomek ustja z ostenjem lonca, nozrnata keramika, svetlo rjave barve, drobnozrnata keramika, svetlo rjave prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 13,9 cm. pr. u. 17,8 cm. 384 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/77 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob- nozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 11,7 cm. 385 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/89 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 11,7 cm. 386 Kv. 127/15, SE 608, inv. št. AI 12090/41 Odlomek ustja z ostenjem lončka s kratkim cilindričnim vratom, drob- nozrnata keramika, sive barve, pro- storočna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 9,8 cm. 387 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/22 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 15,7 cm. 388 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/14,49 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 15,8 cm. 389 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/16 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 11,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 216 392 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/50 in 65 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 18,1 cm. 393 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/9 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 29,9 cm. 394 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12096/2,4 Odlomek lonca z ročajem, ki povezuje ustje z ramenom, pod ročajem je okras prepleta pasov poševnih in navpičnih vrezov, zunanji vrezi so dodatno okrašeni z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, pr. u. 25,5 cm, v. 10,4 cm. 395 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12092/1 Odlomek posode z ročajema na ustju, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 28,9 cm. 396 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/11 Odlomek ustja z ostenjem bikonič-ne sklede. Drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 13,7 cm. 397 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/90 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 13,7 cm. 398 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/8 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 19,8 cm. 399 Kv. 127/155, SE 608, 407 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/51 inv. št. AI 12093/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja lonca z bradavico tik groba keramika, rjavo sive barve, pod robom ustja, drobnozrnata ke- prostoročna izdelava, v. 4 cm, ramika, rjave barve, prostoročna iz- pr. u. 19,8 cm. delava, v. 3,6 cm, pr. u. 19,6 cm. 400 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/3, AI 12088/2, AI 12090/3 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, pr. u. 29,4 cm. 401 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/10 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. u. 29,8 cm. 402 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/58 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, drobnozrnata keramika, rja- vo rdeče barve, prostoročna izdela- va, v. 3,9 cm, pr. u. 36 cm. 403 Kv. 127/155, SE 608. Inv.št. AI 12090/44 Odlomek ustja u ostenjem bikonič- ne sklede, drobnozrnata keramika, oranžno rjave barve, prostoročna iz- delava, v. 3,7 cm, pr. u. 29,8 cm. 404 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/7 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 15,6 cm. 405 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/80 in 83 Odlomek ustja z ostenjem skledice, drobnozrnata keramika, rdeče bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 15,9 cm. 406 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12092/2 Odlomek sklede z ušescema, ki izha- jata iz ustja in sta pritrjeni na največji obod, groba keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 28,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 220 408 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12093/2 Odlomek ustja sklede s ploščatim gumbastim nastavkom na robu ustja in dvema bradavicama na ostenju, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 5,8 cm. 409 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12090/13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, ki klekasto prehaja v konkaven spodnji del, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 4,2 cm. 410 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12089/2 Odlomek dna z odlomljeno trebuša-sto nogo, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. noge 14,7 cm. 411 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12089/1 Odlomek dna z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. noge 13,8 cm. 412 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12099 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. noge 30,2 cm. 413 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/43 Dno posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. d. 7,9 cm. 414 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/38,103 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. d. 8,7 cm. 415 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/7,56 in 74 Odlomek dna lončka z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, pr. d. 4,5 cm. 416 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/12 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 7,6 cm. 417 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/104 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. d. 11,8 cm. 418 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12987/137 Odlomek dna posode z ostenjem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 15,5 cm. 419 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12087/138 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. d. 13,8 cm. 424 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12094/4 Odlomek ročaja posode z bradavicama na vrhu ročaja, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročne izdelave, dl. 3,2 cm, š. 4,3 cm. 420 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12987/43 Dno z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. d. 15,4 cm. 421 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. Al 12987/138 Odlomek dna posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. d. 12,4 cm. 422 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12088/1 Odlomek dna posode z odtisi prstov na notranji strani, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,7 cm, pr. d. 10,9 cm. 423 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12094/3 Odlomek ročaja posode s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, dl. 5,3 cm, š. 3,1 cm. 425 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12094/2 Odlomek ročaja posode z bradavicama na vrhu ročaja, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 8,4 cm, š. 3,4 cm. 426 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12091/79 Odlomek vodoravnega ročaja posode z ostenjem, groba keramika, na zunanji strani rjavo rdeče barve, na notranji temno sive barve, prostoročna izdelava, dl. 5,4 cm, nv. pr. o. 27 cm. 427 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12091/1 Odlomek ročaja posode z ostenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 7,1 cm, š. 3,7 cm. 428 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12091/87 Odlomek ročaja posode z ostenjem, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, dl. 5,4 cm, š. 5 cm. 429 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12094/1 Odlomek ostenja posode z navpično preluknjano plosko okroglo bradavico, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, š. 8,6 cm. 430 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/12 Odlomek posode, okrašene s pasovi prepletajočih se poševnih vrezov, ki so na zunanji strani dodatno okrašeni s prečnimi drobnimi vtisi, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, š. 8,1 cm. 431 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/45 Odlomek posode, okrašene s kratkimi vrezi v obliki ribje kosti, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, nv. pr. o. 13 cm. 432 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/24 Odlomek posode, okrašene s pasom vodoravnih vrezov, ki jih na zgornjem delu posode zamejuje vrezana črta in niz drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, š. 6,1 cm. 433 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/16 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezi v obliki ribje kosti, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, nv. pr. o. 26,3 cm. 434 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/60 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, nv. pr. o. 25,9 cm. 435 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/50 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vrezov, ki tvorijo križ, zunanji vrezi so dodatno okrašeni z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, nv. pr. o. 22,1 cm. 436 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/30 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnim vrezom, pod katerim so pasovi prepletajočih se poševnih in vodoravnih vrezov, na zunanji strani je pas poševnih vrezov dodatno okrašen z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, na zunanji sive barve, na notranji strani rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 4,8 cm. 437 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/22 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi polkrožnih in navpičnih vrezov, ki jih na zunanji strani za-mejujejo drobni vtisi, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, nv. pr. o. 34,1 cm. 438 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12091/49 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem, ob ročaju je pas poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 6 cm. 439 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/21,34 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov, po sredini katerih je vodoravno vrezana črta, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 8,2 cm. 440 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/53 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom cikacaka, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 6,8 cm. 441 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/46 Odlomek ostenja posode okrašen s snopom poševnih vrezov, ki je na zunanjih straneh dodatno okrašen z drobnimi zarezami, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, š. 5,8 cm. 442 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12097/40 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnimi in poševnimi nizi žigosanih linij, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, š. 4,3 cm. 443 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12098/1 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, dl. 4,6 cm, š. 4,8 cm. 444 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12098/2 Odlomek zajemalke groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, dl. 4,3 cm, š. 4,3 cm. 445 Kv. 127/155, SE 608, inv. št. AI 12098/3 Odlomek zajemalke, drobnozrna-ta keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, dl. 4 cm, š. 6,4 cm. SE 783 - zbiralnik za vodo v vkopanem objektu št. 2, G446-468 446 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12208 Lonec bikonične oblike z dvema ploskima okroglima bradavicama na največjem obodu, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 27,9 cm, pr. u. 17,8 cm, pr. d. 17,7 cm. 447 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12205 Fragment vrča bikonične oblike z ročajem, ki izhaja iz ustja in je pritrjen na vrat, na vrhu ročaja je okras pasov vodoravnih drobnih vtisov, pod ročajem pa pas polkrožnih vrezov, ki ga zaključujejo izmenjajoči se pasovi poševnih vrezov in pasovi poševnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 18,4 cm, pr. u. 14 cm. M 1:2 M 1:3 M 1:4 447 446 SE 608 445 SE 783 446, 447 448 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12204 Spodnji del lonca, ohranjen je do najširšega oboda, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 36,4 cm, pr. d. 19,7 cm. 449 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/3 in 4, AI 12215/2, 12217/2 in 3, AI 12219/4 Odlomek ustja lonca z ročajem, pod ročajem je okras vrezanega cikcaka, ki ga spodaj zaključujejo pasovi vo-doranih vrezov, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, pr. u. 15,2 cm. 450 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12206 Lonec z ročajem na ustju, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 12,6 cm. 451 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/8 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 11,7 cm. 452 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/9 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 13,6 cm. 453 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12211 Lonček, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, pr. u. 8 cm, pr. d. 4,7 cm. 454 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12212 Fragmentiran vrč z odlomljenim ročajem nad največjim obodom, okrašen s prepletajočimi se poševnimi in polkrožnimi pasovi vrezov, ki so na zunanjih robovih dodatno okrašeni z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, vel. 1. d. 8,3 cm, š. 12,9 cm, 2. d. 11,1 cm, š. 16 cm, 3. v. 2,6 cm, pr. d. 9,8 cm. 455 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12219/9 Odlomek ostenja lonca z ušescema, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 16,8 cm, nv. pr. o. 34 cm. \\ I / SE 783 456 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12207 Vrč z ročajem na ustju, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 18,9 cm, pr. u. 11,8 cm, pr. d. 10 cm. 457 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12209 Skleda z gumbastima nastavkoma na robu ustja, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,7 cm, pr. u. 13,2 cm, pr. d. 6,5 cm. 458 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12210 Skleda z jezičastima bradavicama pod ustjem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 14,8 cm, pr. d. 7,5 cm. 459 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. u. 17,8 cm. 460 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/5 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 21,1 cm. 461 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 25,9 cm. 458 462 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12216 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavico pod ustjem, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 6,3 cm. 463 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12217/1 Odlomek ustja z ostenjem skodelice z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 14,7 cm. 464 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/10 Odlomek noge z ostenjem, drobno-zrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. n. 15 cm. 465 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12213/11 Odlomek noge z ostenjem, drobnozr-nata keramika, svetlo rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. noge 9,8 cm. 466 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12214/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. d. 8,5 cm. 467 Kv. 127, SE 783, inv. št. AI 12215/4 in 5 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom ribje kosti, ki na sredini oblikujejo križ, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, nv. pr. o. 18,1 cm. 468 Kv. 127, SE 783, inv. št. Al 12215/8 Odlomek ostenja posode, okrašenez vrezanim lestvičastim motivom, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, š. 4,2 cm. SE 653 - krožna struktura poligonalnih tal, v vkopanem objektu št. 2, G469-472 469 Kv. 126/127, 154/155, SE 653, inv. št. AI 12119/1,3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, pr. u. 19,7 cm. 470 Kv. 126/127, 154/155, SE 653, inv. št. AI 12120 Odlomek ustja z ostenjem skodele z ročajem, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, pr. u. 11,6 cm. 471 Kv. 126/127, 154/155, SE 653, inv. št. AI 12123/1 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov, drobno-zrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, nv. pr. o. 19,8 cm. 472 Kv. 126/127, 154/155, SE 653, inv. št. AI 12123/4 Odlomek ostenja posode, okrašene s prepletajočimi se pasovi poševnih vrezov, ki so na zunanji strani dodatno okrašeni z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, rjave barve prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, nv. pr. o. 33,6 cm SE 776 - krožna struktura poligonalnih tal, v vkopanem objektu št. 2, G473-475 473 Kv. 127, SE 776, inv. št. AI 12199 Lonec bikonične oblike z ročajema tik nad oziroma na največjem obodu, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 23,8 cm, pr. u. 17,7 cm, pr. d. 16,2 cm. 475 Kv. 127, SE 776, inv. št. AI 12196/1 Odlomek dna lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. d. 11,7 cm. SE 772 - jama v bližini vkopanega objekta št. 2, G476-477 476 Kv. 101, SE 772, inv. št. AI 12185/2 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 11,7 cm. 477 Kv. 101, SE 772, inv. št. AI 12185/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 4,9 cm. 474 Kv. 127, SE 776, inv. št. AI 12194 Trebušasta noga posode, bikonične oblike, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 17,1 cm, pr. noge 15,2 cm. M 1:3 472, 473 SE 300 - vkopan objekt št. 3, G478-626 478 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11722 Lonec z dvema ročajema na najširšem obodu, groba keramika, rjave barve, prostročna izdelava, v. 27,8 cm, pr. u. 15,6 cm, pr. d. 17 cm. 479 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11721 Lonec trebušaste oblike z dvema ročajema, ki povezujeta rob ustja z ramenom posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 21,1 cm, pr. u. 14 cm, pr. d. 12 cm. 480 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11724 Lonec bikonične oblike z dvema ročajema na najširšem obodu, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 21,3 cm, pr. u. 11 cm, pr. d. 10,2 cm. 481 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11712 Lonec trebušaste oblike z dvema ročajema na največjem obodu, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 14,6 cm, pr. u. 10 cm, pr. d. 8,8 cm. 482 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/7 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 8,2 cm, pr. u. 17,7 cm. 483 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, 490 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/11 inv. št. AI 11726/55 Odlomek lonca z vodoravnim ro- Odlomek ustja z ostenjem lonca, čajem na ramenu, groba keramika, groba keramika, sivo rjave barve, sivo rjave barve, prostoročna izdela- prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, va, v. 8,8 cm, pr. u. 26,1 cm. pr. u. 16 cm. 484 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, 491 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/18 inv. št. AI 11726/57 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 11,9 cm. pr. u. 11,9 cm. 485 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, 492 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/25 inv. št. AI 11726/66 Odlomek ustja z ostenjem lonca, Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, drobnozrnata keramika, rjave bar- prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, ve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 14 cm. pr. u. 9,9 cm. 486 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, 493 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/30 inv. št. AI 11726/95 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob- Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob- nozrnata keramika, rjavo sive barve, nozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 11,9 cm. pr. u. 16 cm. 487 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/40 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, oranžne bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 11,8 cm. 488 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/52 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 13,8 cm. 489 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/53 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,8 cm, pr. u. 13,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 246 494 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/136 Odlomek ustja z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, pr. u. 8,7 cm. 495 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/114 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, na zunanji strani rdeče rjave barve, na notranji strani sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 10 cm. 496 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/124 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 15,8 cm. 497 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/5 Odlomek zgornjega dela lonca z ročajem, drobnozranata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 15 cm. 498 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/129 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 5,4 cm. 499 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/131 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 4,4 cm. 500 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/112 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, na zunanji strani rdeče rjave barve, na notranji strani sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 17,7 cm. 502 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11718 Lonček, konične oblike z bradavicama na ustju, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, pr. u. 5,2 cm, pr. d. 2,2 cm. 503 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11715 Lonček z ročajem, konične oblike, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,3 cm, pr. u. 5,6 cm, pr. d. 4,2 cm. 504 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/4 Odlomek ustja vrča z ročajem, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostročna izdelava, v. 8,6 cm, š. 5,3 cm. 501 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/31 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, š. 4,1 cm. 505 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11713 Visoka skleda z rahlo uvihanim ustjem, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 33,5 cm, pr. u. 48,5 cm, pr. d. 18,8 cm. 506 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11711 Visoka skleda z ploščatima gumbastima nastavkoma na robu ustja, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 23 cm, pr. u. 41,1 cm, pr. d. 12,5 cm. 507 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11723 Skleda, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. u. 20,5 cm, pr. d. 8,8 cm. 508 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11720 Skleda z bradavicama pod ustjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,4 cm, pr. u. 26 cm, pr. d. 7,9 cm. 512 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/8 Odlomek zgornjega dela sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 23,8 cm. 509 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11717 Skleda z bradavicama pod ustjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,1 cm, pr. u. 27,8 cm, pr. d. 9,8 cm. 510 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11719 Skleda z dvema ušescema na ustju ter bradavicama pod njima, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. u. 17,6 cm, pr. d. 2,5 cm. 511 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/5 Odlomek bikonične sklede z bradavicama na kleku, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 35,8 cm. M 1:2 M 1:3 511 509 511 512 SE 300 513 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11742 Odlomek zgornjega dela sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostročna izdelava, v. 8,1 cm, pr. u. 29,7 cm. 514 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11738/2 Odlomek sklede z bradavicama pod ustjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. u. 22,5 cm. 515 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/4 Odlomek sklede z bradavicama na kleku, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 30,1 cm. 516 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/68 Odlomek ustja z ostenjem sklede z odlomljeno bradavico, drobnozrnata keramika, oranžno rjave rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 19,8 cm. 517 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/138 Odlomek ustja z ostenjem skodele z odlomljenima ušescema na ustju in pod njim, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 33,4 cm. 518 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/128 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. u. 23,7 cm. M 1:2 M 1:3 517 513 515 516 517 518 SE 300 519 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/106 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 29,6 cm. 520 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/122 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 29,9 cm. 521 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/12 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 35,4 cm. 522 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/21 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 19,7 cm. 523 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/67 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 34,1 cm. 524 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/4 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 29,8 cm. 525 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/111 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. u. 19,7 cm. M 1:2 M 1:3 521, 523 519 520 521 522 523 524 525 SE 300 526 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 30,1 cm. 527 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/33 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 31,9 cm. 528 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/ 61 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 34 cm. 529 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/14 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 19,7 cm. 530 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/38 Odlomek ustja z ostenjem bikonične sklede, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 19,7 cm. 531 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/105 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 29,8 cm. 532 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede z odlomljeno bradavico, drobnozrnata keramika, na zunanji strani rjavo oranžne barve, na notranji strani sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,8 cm, pr. u. 27,2 cm. 533 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/91 Odlomek ustja z ostenjem sklede s trikotnim nastavkom na robu ustja, drobnozrnata keramika, sivo rjave rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 14,8 cm. M 1:2 M 1:3 528 526 529 534 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/121 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 31,8 cm. 535 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/10 Odlomek sklede z uvihanim ustjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 19,8 cm. 536 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/11 Odlomek ustja z ostenjem polkro-glaste sklede, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. u. 21,9 cm. 537 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/13 Odlomek bikonične sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 10,1 cm, pr. u. 17,3 cm. 538 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 19,7 cm. 539 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/19 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 31,9 cm. M 1:3 534 540 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/37 Odlomek ustja z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 25,8 cm. 541 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/51 Odlomek ustja z ostenjem skledice, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 12,8 cm. 542 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11714 Skleda, konične oblike, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. u. 11 cm. 547 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/58 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,4 cm. 548 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/108 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, š. 3,8 cm. 549 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/127 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 5 cm. 543 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/44 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drob-nozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4 cm. 544 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/35 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, š. 4,8 cm. 545 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/50 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 4,5 cm. 546 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/56 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 4,1 cm. 550 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11738/1 Odlomek sklede z bradavico pod ustjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 5,1 cm. 551 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11725 Skodela z dvema ročajema na ustju, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 19,8 cm, pr. u. 32,2 cm, pr. d. 12,3 cm. 552 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/3 Odlomek skodele z ročajem na ustju, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,7 cm, pr. u. 17,4 cm. 553 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/24 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. noge 14,1 cm. 554 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/70 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, pr. noge 17,8 cm. 555 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11726/90 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 3,2 cm. 556 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11729 Odlomek dna z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 10,4 cm. 557 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/5 Odlomek dna z ostenjem in odlomljeno nogo lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8,6 cm, nv. pr. d. 20,6 cm. 558 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/3 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,3 cm, pr. d. 17,9 cm. 559 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/61 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. d. 13,7 cm. 560 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI11727/4 Odlomek dna z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, pr. d. 10,5 cm. 561 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/69 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. d. 12,8 cm. 562 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/30 Dno z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. d. 9,1 cm. 563 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/11 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 10,6 cm. 564 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/59 Dno z ostenjem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 16,1 cm. 565 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/50 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. d. 19,8 cm. 566 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/2 Odlomek prstanastega dna z oste-njem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 10,7 cm. 567 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/23 Dno z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 4 cm. 568 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/1 Dno lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,8 cm, pr. d. 13,6 cm. 569 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/67 Dno z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 6,2 cm. 570 Kv. 157-158, 184-185, SE 300, inv. št. AI 11727/203 Lonček konične oblike, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, pr. d. 1,2 cm. 571 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11730 Odlomek cedila, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostročna izdelava, v. 2,2 cm, š. 5 cm. 572 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/2 Ročaj na ustju posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 7,2 cm, š. 6,4 cm. 573 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11734/26 Ročaj na ustju posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 6,4 cm, š. 4,6 cm. 574 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/1 Odlomek ročaja posode, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostročna izdelava, dl. 6,1 cm, š. 5,5 cm. 575 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11734/1 Odlomek ročaja skodelice s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 6,7 cm, š. 3,4 cm. 576 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/10 Odlomek ročaja na ustju posode, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, dl. 3,4 cm, š. 3,5 cm. 577 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/9 Odlomek ročaja na ustju posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 2,5 cm, š. 3,9 cm. 578 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/6 Odlomek ročaja na ustju posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, dl. 4,6 cm, š. 5 cm. 579 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/8 Odlomek ročaja na ustju posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 2,3 cm, š. 4,5 cm. 580 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11734/77 Odlomek ročaja posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 4,2 cm, š. 5,8 cm. 581 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11735/7 Odlomek ročaja na ustju posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, dl. 2,3 cm, š. 3,9 cm. 582 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11736 Odlomek ostenja posode z vodoravno preluknjanim držajem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 4,7 cm. 583 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11734/109 Držaj posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 5 cm, š. 5,9 cm. 584 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/14 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, nv. pr. o. 11,5 cm. 585 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/21 Odlomek ostenja posode, okrašene z dvojnimi linijami poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, nv. pr. o. 15,5 cm. 586 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/20 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vrezanega cikcaka, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 4 cm. 587 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/9 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi navpičnih vrezov, drobnozrnata keramika, na zunanji strani rjave barve, na notranji sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, nv. pr. o. 16 cm. 588 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/3 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vrezanega cikcaka, pod katerimi so neenakomerno razporejeni drobni vrezi, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 3,7 cm. 589 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/16 Odlomek ostenja posode, okrašene s trojnimi linijami poševnih vrezov, ki jih zgoraj zamejuje niz vodoravnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, nv. pr. o. 11,8 cm. 590 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/22 Od lomek ostenja posode, okrašene s pasovi cikcakastega vreza, ki ga zgoraj zaključuje niz drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 10,5 cm, š. 11,9 cm. 591 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/11 Odlomek ostenja posode, okrašene z izmenjajočimi se pasovi poševnih vrezov, ki zgoraj zaključuje niz drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 4,3 cm. 592 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/7 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov in nizom poševnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,9 cm. 593 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/18 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi poševnih vrezov in vodoravnim nizom drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, š. 4,5 cm. 594 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/17 Odlomek ostenja posode, okrašene pasovi poševnih vrezov in dvojnimi nizi poševnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, š. 3,2 cm. 595 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/13 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vodoravnih vrezov, ki jih zgoraj zaključuje niz vodoravnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 3,2 cm. 596 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/10 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnim nizom drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, š. 6,3 cm. 597 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/8 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravnim nizom drobnih podolgovatih vtisov, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3 cm. 598 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11731/15 Odlomek ostenja posode, okrašene z nizom vodoravnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,4 cm, š. 4,3 cm. 599 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/6 Odlomek ostenja posode z bradavicama na največjem obodu, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, nv. pr. o. 32,3 cm. 600 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/12 Odlomek ostenja posode z bradavico, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, š. 5,2 cm. 601 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/1 Odlomek ostenja posode z dvema bradavicama, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, š. 7,7 cm. 602 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/2 Odlomek sklede z bradavico na kleku, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 9,2 cm, š. 9,9 cm. 603 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/3 Odlomek ostenja posode z bradavicama, drobnozrnata keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, š. 5,8 cm. 604 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/5 Odlomek ostenja posode z bradavico, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 8 cm, š. 9,2 cm. 605 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/17 Odlomek ostenja posode z bradavico, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, š. 4,2 cm. SE 300 606 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11737/18 Odlomek ostenja posode s spiralno modelirano bradavico, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, š. 3,6 cm. 607 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/7 Odlomek votlega valjastega predmeta z izvihano stojno ploskvijo (mogoče noga), drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 4,8 cm. 608 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11753 Amulet, usločene valjaste oblike, skoraj do polovice votel, groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, š. 3,7 cm. 610 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/2 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, dl. 4,5 cm, š. 3,1 cm. 611 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/12 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, dl. 5,4 cm, š. 5,2 cm. 609 Kv. 156-158, 182-184, SE 300, inv. št. AI 11716 Zajemalka, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, dl. 8,5 cm, š. 6,8 cm. 612 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/3 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, dl. 3,7 cm, š. 4,6 cm. 613 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/9 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, dl. 6,2 cm, š. 6,4 cm. 617 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11745 Miniaturna sekirica iz sivo do zelenkasto sive kamnine (verjetno ser-pentinita). Vel. 4,7 * 3 * 1,6 cm, teža 27 g. 614 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/14 Odlomek dulca zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, dl. 3,9 cm, š. 3,9 cm. 615 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11732/10 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, dl. 4,3 cm, š. 5,4 cm. 616 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11755 Odlomek rezila sekire iz svetlo zelenkasto sive kamnine (verjetno ser-pentinita). Rezilo je rahlo potolčeno. Vel. 5,4 * 5,7 * 3,5 cm, teža 154 g. 618 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11751 Odlomek prevrtane sekire iz zelenkasto sivo rjave kamnine (verjetno serpentinita). Prelomi in zatilje sekire so močno potolčeni. Vel. 9 * 6,7 * 5cm, teža 445 g. 619 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11749 Odlomljen tolkač iz zelenkasto sive kamnine (verjetno serpentinita). Proksimalni del je močno potolčen. Prelom je oglajen in potolčen. Vel. 7 * 6,3 * 4,7 cm, teža 318 g. 620 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11750 Miniaturna sekirica iz rjave kamnine. Vel. 5,8 * 4,7 * 2,1 cm, teža 92 g. 622 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11746 Tolkač iz zeleno sive kamnine (verjetno serpentinita). Proksimalni in di-stalni del sta močno potolčena. Vel. 6,3 * 4,5 * 2,8 cm, teža 153 g. 621 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11748 Odlomek zatilja iz zelenkasto sive kamnine (verjetno serpentinita). Zatilje je močno potolčeno. Vel.: 3,4 x 3,5 x 3,5, teža 69g. 623 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11747 Miniaturna sekirica iz rjave močno preperele kamnine. Rezilo je potolčeno. Vel. 5,3 * 4,4 * 1,5 cm, teža 25 g. 624 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11744 Odlomek kamnitih žrmelj, v. 6,1 cm, š. 188 cm. 625 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11743/7 Odlomek kamnitih žrmelj, v. 17,9 cm, š. 10,9 cm. 626 Kv. 157-158, 183-184, SE 300, inv. št. AI 11743/9 Odlomek kamnitih žrmelj, v. 10,5 cm, š. 11,2 cm. SE 491 - jama v vkopanem objektu št. 3, G627-634 627 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11931/2,3,10; 11932/1,3,6,4,11936/1 Vrč z odlomljenim ročajem, ki izhaja iz ustja, na največjem obodu je okras cikcakastih pasov poševnih vrezov, zunanja vreza sta dodatno okrašena z drobnimi podolgovatimi vtisi, ki tvorijo trikotnik, zgoraj in spodaj okras zaključujejo kratki vrezi, drobnozrnata keramika, sivo rjave in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 18 cm, pr. u. 15,9 cm, pr. d. 11 cm. 628 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11931/11 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 13,9 cm. 629 Kv. 148, SE 491, inv. št. AI 11931/13 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 13,7 cm. 630 Kv. 148, SE 491, inv. št. AI 11933/4 in 5 Odlomek ustja z ostenjem skodele z ročajema na ustju, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, pro-stročna izdelava, v. 11,1 cm, pr. u. 25,1 cm. 631 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11932/10 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom ribje kosti, zunanja vreza sta dodatno okrašena z navpičnim nizom drobnih podolgovatih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, nv. pr. o. 22 cm. M 1:3 630 632 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11935/1 Odlomek zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, dl. 5,1 cm, š. 4,2 cm. 633 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11935/2 Del zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, dl. 4,8 cm, š. 6,6 cm. 634 Kv. 184, SE 491, inv. št. AI 11934 Odlomek zajemalke, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 7,1 cm, š. 5,7 cm. SE 411 - jama v vkopanem objektu št. 3, G635-647 635 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11900/2 Odlomek ustja z ročajem vrča, drob-nozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 23,8 cm. 636 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/3, 7 Odlomek ustja sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 23,5 cm. 637 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/1 Odlomek ustja sklede, groba keramika rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 23,8 cm. 634 636 637 SE 491 632-634 SE 411 635-637 638 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/6 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 39,8 cm. 639 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/8 Odlomek ustja sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 29,9 cm. 640 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/9 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 33,8 cm. 641 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/5 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 35,9 cm. 642 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11899/4 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,6 cm, pr. u. 8,8 cm. 646 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11901 Odlomek ostenja posode z odlomlje-nim ročajem, pod ročajem je okras pasov polkrožnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 5,3 cm. 647 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11905; Zajemalka z dulcem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, dl. 5,3 cm, š. 6,2 cm. 643 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11904/8 Dno z ostenjem, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, pr. d. 2,9 cm. 644 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11904/7 Odlomek dna z ostenjem, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 18,1 cm. 645 Kv. 158, SE 411, inv. št. AI 11900/1 Odlomek ustja z ročajem posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 6,9 cm. M 1:3 638, 640, 641 SE 499 - vkopan objekt št. 4, G648-871 648 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/22 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 24,1 cm. 649 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/11 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7 cm, pr. u. 23,9 cm. 650 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/33 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 23,9 cm. 651 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11940/2 Odlomek ustja lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, pr. u. 20 cm. 652 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/59 Odlomek ustja lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 20,3 cm. 653 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/36,86,181 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. u. 17,9 cm. 654 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/49/188 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drob-nozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 16 cm. 655 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11945/1 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 19,8 cm. 656 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/3 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjave rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 13,8 cm. 657 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/153 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 16,1 cm. 658 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11988/11 Odlomek zgornjega dela lonca s pre-segajočima ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 9,3 cm, pr. u. 17,5 cm. 659 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/56 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 15,8 cm. 658 660 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/186 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,1 cm, pr. u. 16 cm. 661 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/44 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 12 cm. 662 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/43 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve. prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 14 cm. 663 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/168 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, rdeče sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. u. 15,9 cm. 664 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/159 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 17,7 cm. 665 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/140 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 13,9 cm. 666 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/133 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 15,8 cm. 667 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11987/132 Odlomek ustja lonca z ročajema, drobnozrnata keramika, na zunanji strani svetlo rjave barve, na notranji temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 6,6 cm. 668 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12004 Ovalen lonček, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. u. 4,4 cm, pr. d. 3,3 cm. 669 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/67 Odlomek ostenja lončka, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. zg. dela 7,8 cm, nv. pr. o. 11,1 cm. 670 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/21 Odlomek lončka bikonične oblike, na največjem obodu je okrašen z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, nv. pr. o. 15,1 cm. 671 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/210; Odlomek sklede s kratkim koničnim vratom in poudarjenim prehodom v rame posode, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,5 cm, pr. u. 10,8 cm. 672 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/142 Odlomek ustja z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,9 cm, š. 4,9 cm. 675 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/31,48 Odlomek ustja z ostenjem sklede s klekom, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 32 cm. 676 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/212 Odlomek ustja z ostenjem sklede s klekom, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 30,3 cm. 673 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 40,2 cm. 674 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/104 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,1 cm, pr. u. 30,1 cm. M 1:3 673 673 674 675 X I / 677 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11945/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, pr. u. 31,9 cm. 678 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/26,191 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, pr. u. 29,9 cm. 679 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/145 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 30 cm. 680 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11957/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 28 cm. 681 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/23 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 25,9 cm. 682 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/94,131 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 25,9 cm. 683 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/24 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6 cm, pr. u. 19,9 cm. 684 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/5 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. u. 19,8 cm. 685 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/183 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 19,9 cm. 686 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/42 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. u. 22,1 cm. 687 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/160 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 22 cm. 688 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/151 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 23,9 cm. 684 x I / 685 686 687 688 689 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/9 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 20 cm. 690 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/10,157 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 24 cm. 691 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11957/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 20 cm. 692 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11957/6 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. u. 23,9 cm. 693 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/8 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 20 cm. 694 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/138 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 23,8 cm. 695 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/19 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 24 cm. 690 691 692 696 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/161 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 21,8 cm. 697 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/41 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. u. 29,8 cm. 698 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/155 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 21,8 cm. 699 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/175 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 31,9 cm. 700 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/66 Odlomek sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 29,9 cm. 701 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/179 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 1,9 cm, pr. u. 12,98 cm. 702 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 25,9 cm. 703 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,7 cm, pr. u. 30 cm. 704 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 23,6 cm. 705 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/8 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 34,1 cm. 706 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/13 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,9 cm, pr. u. 12,9 cm. 707 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/125 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, š. 4,6 cm. 708 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 30,1 cm. 709 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,6 cm, pr. u. 28,1 cm. 709 710 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/154 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, š. 3,6 cm. 711 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11999/4 Odlomek sklede z jezičastima bradavicama na kleku, nad bradavico je vrezan trikotnik, ki ga obrobljajo drobni vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 25,9 cm. 712 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavicama na kleku, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 27,9 cm. 713 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11946 Odlomek sklede z jezičastima bradavicama na kleku, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 24 cm. 714 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/150 Odlomek ustja z ostenjem sklede s ploščatima gumbastima nastavkoma na robu usta, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 25,8 cm. 715 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede z jezičastima bradavicama na kleku, groba keramika, rdeče sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, pr. u. 24,5 cm. 716 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavicama na kleku, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, pr. u. 19,8 cm. 717 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/8 Odlomek ustja z ostenjem sklede z gumbastima nastavkoma na robu ustja, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 33,6 cm. M 1:2 M 1:3 711, 712, 715, 717 715 718 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/4 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavicama na kleku, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. u. 29,5 cm. 719 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11958/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavicama na kleku, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, pr. u. 29,9 cm. 720 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/3 Odlomek ustja z ostenjem sklede z jezičasto bradavico na kleku, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, š. 7,8 cm. 721 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11990/11 Odlomek ustja z ostenjem sklede z bradavico na kleku, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 4,8 cm. 724 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11947/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, pod ustjem in na največjem obodu je okras vodoravnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, na zunanji strani svetlo rjave barve, na notranji strani rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. u. 21,8 cm. 725 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12012 Odlomek ustja z ostenjem sklede, okrašene z vodoravno vrezano črto, pod katero so neenakomerno razporejeni kratki navpični vrezi, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, pr. u. 24,2 cm. 726 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11999/1 Odlomek sklede, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 19,8 cm, nv. pr. o. 19,9 cm. 722 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11993 Odlomek sklede s ploščatim gumbastim nastavkom na robu ustja in luknjico pod njim, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, š. 7,4 cm. 723 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11997/1-4 Odlomek zgornjega dela sklede, na robu ustja je okras z odtisi ostrega predmeta, pod ustjem so pasovi trojnih poševnih vrezov, ki jih spodaj zaključujejo vodoravni drobni vtisi, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 6,3 cm, pr. u. 35,8 cm. 727 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11999/2 Odlomek sklede, okrašene z neenakomerno razporejenimi drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 21,5 cm, nv. pr. o. 21,8 cm. 728 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11992 Odlomek sklede z izlivom, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, š. 5 cm. 729 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11958/2 Odlomek sklede s ploščatim gumbastim nastavkom na robu ustja, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. u. 21,7 cm. 730 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/29 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, pr. u. 28 cm. 731 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/127 Odlomek ustja z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, pr. u. 25,9 cm. 732 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12013/4 Odlomek ustja z ostenjem skledice, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. u. 8,2 cm. 733 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11988/1 Odlomek zgornjega dela skodelice z ušescema, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, pr. u. 20,6 cm. 734 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. Al 12017 Odlomek ustja z ostenjem skodelice z ročajem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 8,4cm. 735 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11942/2 Odlomek skodelice z odlomljenim ročajem, ob ročaju je okras dvojnih vrezanih črt, nad in pod njima pa kratki poševni vrezi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, nv. pr. o. 10 cm. 736 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11948 Odlomek skodelice z ročajem, okrašene s pasovi poševnih vrezov,zunanji rob je dodatno okrašen z vtisi, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, š. 6,2 cm. 737 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11995 Odlomek skodelice s presegajočim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom, na največjem obodu je okras navpičnih vrezanih črt, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 7,5 cm, pr. u. 10,2 cm. 738 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/17,68,12007 Spodnji del bikoničnega lončka, okrašenega na največjem obodu z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 9,1 cm, pr. d. 5,9 cm. 739 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12014 Odlomek trebušaste noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 10,1 cm, nv. pr. o. 11 cm. 740 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/6 Odlomek spodnjega dela posode s trebušasto nogo, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 10,5 cm, pr. noge 10,1 cm. 741 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/7 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. noge 19,1 cm. 742 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/22 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. noge 14,1 cm. 743 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/9 Odlomek noge posode, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. noge 16 cm. 744 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/12 Odlomek noge posode, drobnozrna-ta keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,8 cm, pr. noge 13,2 cm. 749 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/1,2 Odlomek dna posode z odlomlje-no trebušasto nogo, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. noge 14,9 cm. 745 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/31 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. noge 10,8 cm. 746 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/132,239 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,2 cm, pr. noge 18,2 cm. 747 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11985/192 Odlomek noge posode, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. noge 25,7 cm. 750 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/12 Odlomek dna lonca z odlomljeno nogo, groba keramika, rjavo rdeče sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, pr. d. 16,1 cm. 751 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/57 Odlomek dna posode z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. d. 13,2 cm. 748 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11989/15/16 in 11963/4 Odlomek spodnjega dela posode s trebušasto nogo, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 6,3 cm, pr. noge 12,3 cm. 751 752 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/78 Odlomek dna z ostenjem posode z odlomljeno nogo, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. d. 12,2 cm. 753 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/178 Odlomek dna z ostenjem posode z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 7,3 cm, pr. noge 8,2 cm. 754 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11963/8,14 Odlomek dna posode z odlomljeno nogo, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 13,8 cm. 755 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/123 Trebušasta noga posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,8 cm, pr. d. 6,5 cm. 756 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/106 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, pr. d. 5 cm. 757 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/261 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 5,8 cm. 758 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. Ai 11986/69 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, pr. d. 11,7 cm. 759 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11943 Dno z ostenjem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 10,5 cm. 760 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11954/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 12,9 cm. 761 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/19 Dno lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2 cm, pr. d. 6,1 cm. 762 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/24 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 3,7 cm. 763 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/167 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,1 cm, pr. d. 2,9 cm. 764 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/129 Odlomek dna z ostenjem lončka, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 2,6 cm. 765 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12024/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. d. 15,5 cm. 766 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/14 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. d. 12 cm. 767 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/59 Odlomek dna z ostenjem lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. d. 16 cm. 768 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 776 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/34 499, inv. št. AI 11986/40 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- Odlomek dna z ostenjem posode, ba keramika, sivo rjave barve, pro- drobnozrnata keramika, sive barve, storočna izdelava, v. 3,3 cm, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 12,7 cm. pr. d. 7,2 cm. 769 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 777 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/49 499, inv. št. AI 11986/193 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- Odlomek dna z ostenjem posode, ba keramika, sive barve, prostoroč- drobnozrnata keramika, sive barve, na izdelava, v. 6,4 cm, pr. d. 13,7 cm. prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, pr. d. 6,5 cm. 770 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/43 778 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE Odlomek dna z ostenjem posode, 499, inv. št. AI 11986/135,177 drobnozrnata keramika, sivo rjave Odlomek dna z ostenjem posode, barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, drobnozrnata keramika, sive barve, pr. d. 14,1 cm. prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, pr. d. 7,7 cm. 771 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/45 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 5,9 cm. 772 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11954/6 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- ba keramika, sive barve, prostoroč- na izdelava, v. 3,3 cm, pr. d. 12 cm. 773 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/6 Odlomek dna z ostenjem lonca, drob- nozrnata keramika, svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 10,8 cm. 774 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/1 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- ba keramika, svetlo sive barve, pro- storočna izdelava, v. 3,4 cm, pr. d. 8,5 cm. 775 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/72 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. d. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 318 779 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 787 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/89 499, inv. št. AI 11986/212 Odlomek dna z ostenjem lonca, drob- Odlomek dna z ostenjem posode, nozrnata keramika, sivo rdeče barve, drobnozrnata keramika, sivo oran- prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, žne barve, prostoročna izdelava, pr. d. 13,8 cm. v. 2,9 cm, pr. d. 10 cm. 780 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 788 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/42 499, inv. št. AI 11986/255 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- Odlomek dna z ostenjem posode, ba keramika, sive barve, prostoroč- drobnozrnata keramika, sivo rdeče na izdelava, v. 4,7 cm, pr. d. 15 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, pr. d. 7,5 cm. 781 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/60 789 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- 499, inv. št. AI 11986/265 ba keramika, na zunanji strani sive, Odlomek dna z ostenjem posode, na notranji rjave barve, prostoročna drobnozrnata keramika, svetlo rjave izdelava, v. 3 cm, pr. d. 15,4 cm. barve, prostoročna izdelava, v. 1,5 cm, pr. d. 6,3 cm. 782 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/8 Odlomek dna z ostenjem lonca, gro- ba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 17,8 cm. 783 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/83 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. d. 13,2 cm. 784 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/100 Odlomek dna z ostenjem lonca, drobnozrnata keramika, na zunanji strani sive, na notranji rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, pr. d. 8,3 cm. 785 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/101 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 12,1 cm. 786 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11986/134 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. d. 5,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 320 790 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12000/1 in 2 Odlomek dna z ostenjem posode, na zunanji strani dna je okras odtisa tkanine, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, pr. d. 18,6 cm. 791 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11951 Odlomek dna z ostenjem cedila, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, š. 4,7 cm. 792 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11987/103 Odlomek ostenja posode z ročajema, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 6,5 cm, nv. pr. o. 28 cm. 793 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11987/146 Odlomek ročaja skodele s ploščatim čepastim zaključkom, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, š. 2,6 cm. 794 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11991/11 Držaj posode, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, š. 3,9 cm. 795 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11996/2 Odlomek ročaja z ostenjem posode, na ostenju ob ročaju je okras prepletajočih se poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, š. 5,8 cm. 796 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11996/3 Odlomek ročaja z ostenjem posode, ostenje pod ročajem je okrašeno s pasovi polkrožnih vrezov, pod katerimi so pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,9 cm. 797 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11996/4 Odlomek ročaja z ostenjem posode, ročaj in del ostenja je okrašeno s pasovi vodoravnih drobnih vtisov, ki jih pod ročajem prekinja pas cikcak vreza, drobnozranta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, š. 6,1 cm. 798 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 804 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11996/7 499, inv. št. AI 11998/52 Odlomek ročaja z ostenjem posode, Odlomek bikoničnega lončka, okra- ostenje ob ročaju je okrašeno s pa- šenega s pasom poševnih vrezov, ki sovi poševnih vrezov, drobnozrna- je na zunanji strani dodatno okrašen ta keramika, sive barve, prostoročna s podolgovatimi vtisi, drobnozrna- izdelava, v. 2,9 cm, š. 4,2 cm. ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, nv. pr. o. 20,4 cm, 799 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE š. 6,8 cm. 499, inv. št. AI 11998/53 Odlomek lončka, okrašenega na naj- 805 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE večjem obodu s pasovi navpičnih vre- 499, inv. št. AI 11998/8 zov, drobnozrnata keramika, sive bar- Odlomek ostenja posode, okrašene z ve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, vodoravno vrezano črto, pod katero nv. pr. o. 12,1 cm. so pasovi poševnih vrezov, drobno- zrnata keramika, rdeče barve, pro- 800 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE storočna izdelava, v. 4 cm, 499, inv. št. AI 11998/43 nv. pr. o. 12 cm, š. 4,9 cm. Odlomek lončka, okrašenega na naj- večjem obodu z vrezanimi šrafirani- 806 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE mi trikotniki, drobnozrnata kerami- 499, inv. št. AI 11998/13 ka, sive barve, prostoročna izdelava, Odlomek bikoničnega lončka, okra- v. 3,7 cm, nv. pr. o. 13 cm. šenega na največjem obodu s paso- vi izmenjajočih se poševnih vrezov 801 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE in drobnimi vtisi, drobnozrnata ke- 499, inv. št. AI 11998/47 ramika, sive barve, prostoročna iz- Odlomek ostenja posode, okraše- delava, v. 5,9 cm, nv. pr. o. 20,4 cm, ne s pasovi poševnih vrezov, ki so š. 6,5 cm. na zunanji strani dodatno okraše- ni z nizom navpičnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, nv. pr. o. 12,2 cm. 802 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12019/2 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasovi vodoravnih in navpičnih vre- zov, drobnozrnata keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, nv. pr. o. 12 cm. 803 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/38 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drob- nozrnata keramika, rdeče sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, nv. pr. o. 12,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 324 M 1:3 798 806 ' / 807 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/51 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom ribje kosti, ki na sredini oblikuje križ, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, nv. pr. o. 15,3 cm, š. 6 cm. 808 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/22 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, nv. pr. o. 14,9 cm, š. 6,1 cm. 809 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/32 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, nv. pr. o. 12 cm, š. 5,6 cm. 810 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/29 Odlomek bikoničnega lončka, okrašenega na največjem obodu s poševnimi vrezi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,6 cm, nv. pr. o. 18,6 cm, š. 6,5 cm. 811 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 49, inv. št. AI 11998/15 Odlomek ostenja posode, okrašene z vodoravno vrezano črto, pod katero so pasovi poševnih vrezov, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,9 cm, nv. pr. o. 11,9 cm. 812 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/45 Odlomek ostenja posode, okrašene z dvema vodoravnima vrezanima črtama, nad in pod njima so pasovi izmenjajočih se poševnih vrezov in drobni podolgovati vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, nv. pr. o. 22 cm. 813 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/27 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 4,5 cm. 814 Kv. 19-21,46-48, 74-75, SE 499, inv. št. Al 11998/28 Odlomek ostenja posode, okraše-nes pasovi cikcakvrezov, kijih spodaj prekinja vodoravno vrezana črta, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, š. 5,8 cm. 815 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/33 Odlomek ostenja posode, okrašene z vrezanim motivom ribje kosti, zunanja vreza sta dodatno okrašena z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, š. 3,9 cm. 816 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11960/1 Odlomek ostenja posode, okrašene s pasom poševnih vrezov, zunanji vrez je dodatno okrašen z drobnimi vtisi, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, š. 4,4 cm. 817 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/14 Odlomek spodnjega dela posode, okrašene s pasovi vodoravnih vtisov, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm, nv. pr. o. 15,9 cm. 818 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11998/3 Odlomek z odtisi okrašenega oste-nja posode, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,4 cm, š. 6,5 cm. 819 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11965 Vretence z dvema luknjicama na vrhu, okrašeno na robu in na eni strani površine z nizom vodoravnih drobnih vtisov, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. 4,7 cm. 821 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12005 Odlomek svitka, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 2,3 cm, db. 1,9 cm. 822 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. Al 12001 Glinasta zajemalka z dulcem, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 5,4 cm, dl. 11,8 cm, š. 11,5 cm. 820 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11966 Cevasto cedilo, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, vel. d. 3,2 cm, š. 3,1 cm. 823 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12002 Odlomek glinaste zajemalke z dulcem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, dl. 7 cm, š. 6,7 cm. 824 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12003 Odlomek glinaste zajemalke z dulcem, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,2 cm, dl. 6 cm, š. 7 cm. 825 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/3 Odlomek glinaste zajemalke, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, dl. 5,8 cm, š. 3,3 cm. 826 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/1 Odlomek glinaste zajemalke, drobno-zrnata keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, dl. 5 cm, š. 4,6 cm. 827 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/2 Odlomek glinaste zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, dl. 3,8 cm, š. 4,3 cm. 828 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/10 Odlomek zajemalke, groba keramika, svetlo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,3 cm, dl. 3,9 cm, š. 4,3 cm. 829 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/6 Odlomek zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 6,6 cm, š. 5 cm. 830 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/13 Odlomek zajemalke, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,4 cm, dl. 6,8 cm, š. 6,5 cm. 831 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12027/1 Odlomek zajemalke, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 5,2 cm, dl. 5,6 cm, š. 6,2 cm. 832 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499. Inv.št. AI 12006/7 Odlomek zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, dl. 6,3 cm, š. 6,5 cm. 833 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/8 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, dl. 4,2 cm, š. 5,2 cm. 834 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/9 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 1,3 cm, dl. 4,1 cm, š. 4,4 cm. 835 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/17 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, dl. 3,6 cm, š. 2,9 cm. 836 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499. Inv.št. AI 11961/1 Odlomek zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,3 cm, dl. 5,4 cm, š. 6,1 cm. 837 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11961/2 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, dl. 4,7 cm, š. 3,4 cm. 838 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11961/3 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, dl. 5 cm, š. 4,7 cm. 839 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11953 Odlomek zajemalke, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm. dl. 3,2 cm, š. 4 cm. 840 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11952/3 Odlomek zajemalke, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, dl. 3,6 cm, š. 5,2 cm. 848 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/29 Odlomek zajemalke, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,8 cm, dl. 4,7 cm, š. 5,8 cm. 841 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11942/1 Odlomek zajemalke, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,6 cm, dl. 3,5 cm, š. 3,7 cm. 842 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12020 Odlomek zajemalke, drobnozrna-ta keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, dl. 4 cm, š. 2,4 cm. 843 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/11 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,5 cm, dl. 4,1 cm, š. 5 cm. 844 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/19 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, dl. 7,3 cm, š. 3,9 cm. 845 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/21 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 0,8 cm, dl. 3,9 cm, š. 2,7 cm. 849 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11984 Odlomek glinaste jagode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, db. 0,7 cm, pr. 1,8 cm. 850 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11981 Odbitek iz sivega roženca. Talon je točkovit. Vel. 0,7 x 0,7 * 0,1 cm. 851 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11978 Odlomek klinice iz svetlo sivega roženca. Vel. 0,9 * 0,9 * 0,2 cm. 846 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/23 Odlomek zajemalke, drobnozrnat keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, dl. 3,2 cm, š. 3,5 cm. 847 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12006/26 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,5 cm, dl. 3,3 cm, š. 3,7 cm. M 1:1 850,851 M 1:2 852 Kv. 19-21, 46-48, SE 499, inv. št. AI 11982 Odlomek odbitka iz svetlo sivega ro-ženca. Vel. 0,7 * 1,3 * 0,2 cm. -EP 853 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11980 Odlomek kline iz rjavega roženca. Vel. 2,2 * 1,3 * 0,2 cm. 854 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11979 Odlomljena klinica iz sivo rjavega roženca. Talon je gladek. Vel. 0,9 * 0,9 * 0,2 cm. 855 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11983 Odlomek odbitka iz rjavega roženca. Vel. 1 * 0,8 * 0,4 cm. 856 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11972 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel. 1,4 * 1,7 * 0,9 cm. 857 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11970 Odbitek iz sivega do svetlo sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Vel. 1,4 * 2,2 * 0,7 cm. 858 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11977 Odlomek odbitka iz sivega roženca. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Vel. 1,2 * 0,8 * 0,3 cm. 859 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11976 Okrcan odbitek iz sivega do svetlo sivega roženca. Talon je zdrobljen. Vel. 1,7 * 1,4 * 0,6 cm. 860 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11969 Odlomljen odbitek iz rdečkasto rjavega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi. Vel. 1,7 * 1,2 * 0,5 cm. 861 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11968 Odlomljena klinica iz sivo rjavega roženca. Talon je fasetiran. Vel. 1,3 * 1 * 0,2 cm. 862 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11971 Odlomek rezila sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 3 * 5,8 * 2,3 cm, teža 43 g. 866 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12011/1a Odlomek glajene sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Oba preloma sta oglajena. Vel. 1,7 * 5,7 * 3,3 cm, teža 52 g. 863 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11973 Odlomek zatilja sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 4 * 4,2 * 3 cm, teža 55 g. 864 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11975 Odlomek zatilja sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 3,8 * 3,6 * 1,5 cm, teža 25 g. 865 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11974 Odlomek močno preperele razlo-mljene prevrtane sekire iz svetlo do temno rjave kamnine. Na dorzal-nem delu so sledi neuspelega poskusa vrtanja. Vel. 5,4 * 2,.3 * 4 cm, teža 43 g. 867 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12011/1b Odbitek glajene kamnite sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 1,8 * 0,7 * 0,2 cm. 868 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12011/3 Odbitek glajene kamnite sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 2 * 2,5 * 0,4 cm, teža 3 g. 869 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12011/2 Odbitek glajene kamnite sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 1,7 * 0,7 * 0,2 cm. 870 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 12011/4 Odbitek glajene kamnite sekire iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Vel. 1,2 * 0,8 * 0,2 cm. 871 Kv. 19-21, 46-48, 74-75, SE 499, inv. št. AI 11967 Koničen izvrtek iz zelenkaste kamnine (verjetno serpentinita). Pro-ksimalni in distalni del sta oglajena. Vel. 2,2 * 1,8 * 1,8 cm, teža 13 g. SE 556 - jama v vkopanem objektu št. 4, G872 Kultura žarnih grobišč SE 15 - temno siva plast peščenega melja, G879 872 Kv. 48, SE 556, inv. št. AI 12071 Odbitek iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Vel. 1,3 * 1 * 0,2 cm. X 1 SE 501 - jama v vkopanem objektu št. 4, G873 873 Kv. 20/21, SE 501, inv. št. AI 12029 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 39,9 cm. SE 262 - jama na vzhodnem delu njadišča, G874-876 874 Kv. 163, SE 262, inv. št. AI 11699/2,5 Odlomek ustja z ostenjem posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,7 cm, pr. u. 15,6 cm. 878 Kv. 145, SE 311, inv. št. AI 11762 Piramidalna utež, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 11,6 cm, š. 4,6 cm. 879 Kv. 103, SE 15, inv. št. AI 11406 Bikonična skleda, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 9,1 cm, pr. u. 15,9 cm, pr. d. 4,6 cm. SE 38 - jama, G880 880 Kv. 60, SE 38, inv. št. AI 11489 Odlomek posode s kratkim ustjem in usločenim vratom, drobnozrnata keramika, svetlo sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, š. 3 cm. SE 309 - jama, G981-882 875 Kv. 163, SE 262, inv. št. AI 11700/1 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 4,6 cm, pr. d. 17,6 cm. 881 Kv. 145-146, SE 309, inv. št. AI 11758/2 Odlomek lonca z izvihanim ustjem, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 16 cm. 876 Kv. 163, SE 262, inv. št. AI 11700/2 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,7 cm, pr. d. 11,7 cm. SE 311 - jama, G881-882 877 Kv. 145, SE 311, inv. št. AI 11760 Odlomek ustja z ostenjem sklede, groba keramika, svetlo rjave in oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 9 cm, pr. u. 35,7 cm. Antika SE 2 - plast, G885-889 882 Kv. 145-146, SE 309, inv. št. AI 11758/1 Odlomek posode z izvihanim ustjem, drobnozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 1,2 cm, pr. u. 11,8 cm. SE 401 - jama, G883-884 883 Kv. 145, SE 401, inv. št. AI 11894 Bikonični vrč z odlomljenim ročajem in vbočenim dnom, drobnozrnata keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 9,2 cm, pr. u. 8,7 cm, pr. d. 4,9 cm. 885 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11125 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, pr. u. 22,1 cm. 886 Kv. 46, SE 2, inv. št. AI 11116 Noga trinožnika, groba keramika, sivo oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 5,7 cm. 884 Kv. 145, SE 401, inv. št. AI 11895 Skleda, polkroglaste oblike z vbočenim dnom, drobnozrnata keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 4 cm, pr. u. 10 cm, pr. d. 4,2 cm. 887 Kv. 73, SE 2, inv. št. AI 11161 Odlomek spodnjega dela posode, groba keramika, sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, nv. pr. o. 17 cm. 888 Kv. 155, SE 2, inv. št. AI 11245 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. u. 18 cm. 889 Kv. 156, SE 2, inv. št. AI 11249 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. u. 29,5 cm. SE 15 - plast, G890-899 890 Kv. 41, SE 15, inv. št. AI 11331 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, pr. u. 18 cm. 891 Kv. 67, SE 15, inv. št. AI 11368 Odlomek ustja z ostenjem lonca, groba keramika, sive barve, izdelan na lončareskem vretenu, v. 2,9 cm, pr. u. 24 cm. 892 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11384/1 Odlomek z glavničenjem okrašenega ustja lonca z ostenjem, groba keramika, sivo oranžne barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, pr. u. 17,9 cm. 893 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11384/2 Odlomek zgornjega dela trinožnika z vrezanim okrasom, groba keramika, sivo rjave barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, pr. u. 18,2 cm. 894 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11387/1 Odlomek prstanastega dna z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 1,9 cm, pr. d. 7,9 cm. 898 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11424/1 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, oranžne barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. d. 5,8 cm. 899 Kv. 124, SE 15, inv. št. AI 11432/1 Odlomek z glavničenjem okrašenega ostenja posode, groba keramika, svetlo sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 4,1 cm. 895 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11387/2 Odlomek dna z ostenjem, groba keramika, sive barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 4,5 cm, pr. d. 9,5 cm. 896 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11387/3 Odlomek dna z ostenjem posode, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, pr. d. 12,9 cm. 897 Kv. 102, SE 15, inv. št. AI 11403 Odlomek dna sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 2 cm, pr. d. 9,4 cm. Zgodnjesrednjeveško obdobje SE 189 - struga nekdanjega potoka, G900 900 Kv. 164, SE 189, inv. št. AI 11632 Odlomek pokrova, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava, v. 3,9 cm, pr. 20,4 cm. SE 164 - jama za kol, G901-903 901 Kv. 48/75, SE 164, inv. št. AI 11610/1 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, sive barve, izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, pr. u. 20 cm. 902 Kv. 48/75, SE 164, inv. št. AI 11575/50 Dno čaše, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, izdelana na vretenu, v. 2,6 cm, pr. d. 4,6 cm. 903 Kv. 48/75, SE 164, inv. št. AI 11612/1 Odlomek ročaja, drobnozrnata keramika, sive barve, v. 6,3 cm, š. 4,1 cm. SE 2 - plast pod ornico, paleoornica, G904-910 904 Kv. 74, SE 2, inv. št. AI 11167 Okroglo glineno vretence z luknjo na sredini, glina slabo prečiščena, oranžno rjave barve, v. 1,2 cm, pr. 3,9 cm. 905 Kv. 48, SE 2, inv. št. AI 11131 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z valovnico, keramika lu-knjičasta, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, v. 5,0 cm, š. 5,3 cm. 906 Kv. 72, SE 2, inv. št. AI 11153 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s snopom vodoravnih žlebov, keramika luknjičasta, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, v. 2,6 cm, š. 3,8 cm. 907 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11175/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 5,6 cm, š. 5,4 cm. 908 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11175/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z valovnico, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,5 cm. 909 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11175/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinama vzporednih žlebov, ki potekata pravokotno druga na drugo, in slabo vidno valovnico (?), keramika trda, temno sive barve, notranja površina močno mešana s peskom, v. 3,1 cm, š. 3,5 cm. 910 Kv. 75, SE 2, inv. št. AI 11175/4 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami polkrožnih odtisov in z vrezano večkratno valovnico pod njimi, keramika trda, rdeče rjave do sive barve na zunanji, rdeče oranžne na notranji strani, v. 4,8 cm, š. 4,2 cm. SE 15 - temno siva plast peščenega melja, G911-931 911 Kv. 68, SE 15, inv. št. AI 11373/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, sivo rjave in oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani vidne vodoravne linije, v. 2,4 cm, š. 4,9 cm, pr. u. 16,3 cm. 912 Kv. 68, SE 15, inv. št. AI 11373/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 16,7 cm. 913 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11385/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 17,3 cm. 914 Kv. 150, SE 15, inv. št. AI 11457 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, oranžne barve na zunanji, oranžne in temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 4,7 cm. 915 Kv. 151, SE 15, inv. št. AI 11460/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, svetlo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 18,1 cm. 916 Kv. 43, SE 15, inv. št. AI 11338/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, svetlo oranžne barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, š. 5,2 cm. 917 Kv. 43, SE 15, inv. št. AI 11338/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s tremi žlebovi in slabo vidno valovnico (?), keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 3,3 cm, š. 3,0 cm. 918 Kv. 43, SE 15, inv. št. AI 11338/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi žlebovi, keramika trda, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,0 cm, š. 3,2 cm. 919 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11344/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi žlebovi, ki jih prekinejo poševni vrezi, keramika luknjičasta, rdeče rjave barve, v. 5,5 cm, š. 8,7 cm. 920 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11344/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno strmo valovnico in dvema vzporednima žlebovoma nad njo, keramika trda, temno sive barve na zunanji, oranžne na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,6 cm, š. 6,8 cm. 921 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11344/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupino valovitih žlebov in z večkratno valovnico nad njimi, keramika luknjičasta, rjave barve, v. 3,1 cm, š. 4,9 cm. 922 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11344/4 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi žlebovi, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, v. 3,6 cm, š. 5,8 cm. 923 Kv. 44, SE 15, inv. št. AI 11344/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednima žlebovoma, keramika trda, sivo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, v. 3,3 cm, š. 3,2 cm. 924 Kv. 46, SE 15, inv. št. AI 11347/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi in več skupinami poševnih vrezov nad in pod njimi, keramika trda, rdeče rjave do sive barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,6 cm, š. 5,7 cm. 928 Kv. 124, SE 15, inv. št. AI 11432/4 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi vodoravnimi žlebovi, keramika trda, sivo rjave barve, v. 4,2 cm, š. 3,4 cm. 929 Kv. 124, SE 15, inv. št. AI 11432/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednima vodoravnima žlebovoma, keramika trda, oranžno rjave barve, v. 2,3 cm, š. 3,1 cm. 930 Kv. 69, SE 15, inv. št. AI 11377/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, na notranji strani ostenja vidne vodoravne linije, keramika luknjičasta, oranžne barve, v. 3,4 cm, š. 6,7 cm, pr. d. 14,0 cm. 931 Kv. 71, SE 15, inv. št. AI 11386/3 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, sive barve, v. 3,4 cm, pr. d. 17,0 cm, db. d. do 2,0 cm. 925 Kv. 66, SE 15, inv. št. AI 11365/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vre-tenu, v. 5,4 cm, š. 4,4 cm. 926 Kv. 123, SE 15, inv. št. AI 11427/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z globoko vrezano valov-nico, keramika trda, sive barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, š. 6,7 cm. 927 Kv. 124, SE 15, inv. št. AI 11432/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, svetlo rjave barve, v. 2,4 cm, š. 2,0 cm. SE 21 - piva plast objekta št. 2 (SE 20), G932-940 932 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11483 Odlomek ploščatega železnega predmeta, konica rezila (?), dl. 3,6 cm, š. do 1,1 cm, db. do 0,4 cm. 933 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/1 in AI 11482 (SE 21/28) Odlomek ustja z ostenjem, ustje izvi-hano, keramika luknjičasta, rjave in sive barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 11,0 cm, š. do 13,1 cm, pr. u. 14,8 cm. 934 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/3 Odlomek ustja z ostenjem, ustje iz-vihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 4,5 cm, š. 4,7 cm. 935 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/4 Odlomek ustja z ostenjem, ustje izvi-hano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, temno sive barve na notranji strani, na notranji strani odtisi prstov, v. 3,5 cm, š. 5,0 cm, pr. u. 15,0 cm. 936 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/5 Odlomek ustja, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno rjave barve, v. 2,4 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 19,9 cm. 937 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/7 Odlomek ustja, ustje navpično, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 2,2 cm, š. 3,6 cm, pr. u. 12,0 cm. 938 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11476/8 Odlomek ustja, ustje navpično, keramika luknjičasta, rdeče rjave barve, na robu ustja na zunanji strani odtisi prstov, v. 2,9 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 14,1 cm. 939 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11478/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in s snopom vrezanih vodoravnih žlebov nad njo, keramika luknjičasta, svetlo rjave barve na zunanji, temno sive barve na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 5,7 cm, š. 5,7 cm. 940 Kv. 57/85, SE 20/21, inv. št. AI 11478/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, s snopom vrezanih vodoravnih žlebov nad njo in skupino številnih drobnih vbodov, razporejenih v poševne linije pod njo, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, črne barve na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,5 cm, š. 4,4 cm. SE 21 - druga plast objekta št. 2 (SE 28), G941-946 941 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11540 Steklena jagoda, bikonična, bele barve, v. 0,6 cm, pr. 0,5 cm. 942 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11541 Bikonično glineno vretence, okrašeno z vrezanima linijama na največjem obodu, vrezanima cikcakastima linijama pod in nad njo ter vrezano linijo ob zgornji in spodnji odprtini, temno sive barve, v. 1,9 cm, pr. 2,6 cm. 943 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11542 Odlomek bikoničnega glinenega vretenca, vretence okrašeno z vodoravnimi vrezi, bele in sive barve, v. 2,3 cm, pr. 3,4 cm. 944 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11481/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika luknjičasta, svetlo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 6,0 cm, š. 5,1 cm. 945 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11480/1 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 6,5 cm, pr. d. 8,4 cm, db. d. 1,2 cm. 946 Kv. 57/85, SE 28/21, inv. št. AI 11480/3 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave in sive barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,0 cm, š. 6,2 cm, pr. d. 14,0 cm, db. d. 0,9 cm. SE 822 - piva plast objekta št. 3 (SE 821), G947-953 947 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12240 Steklena jagoda, bikonična, zelene barve, v. 0,9 cm, pr. 1,2 cm. " y 948 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12244 Koščena jagoda, valjasta, okrašena z vrezi v obliki ribje kosti in vodoravno črto na zgornjem in spodnjem delu, v. 2,5 cm, pr. 2,3 cm. 949 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12239/1 Odbitek iz kremena rumeno rjave barve, v. 1,9 cm, š. 1,9 cm, db. 0,9 cm. 950 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12235/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 3,2 cm, š. 3,2 cm. 951 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12237/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vzporednimi vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, rjave in temno sive na notranji strani, v. 7,4 cm, š. 7,6 cm. 952 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12236/1 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 2,5 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 11,0 cm, db. d. 1,0 cm. 953 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12236/3 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika trda, groba notranja površina, rjave barve na zunanji, oranžne na notranji strani, v. 2,4 cm, š. 5,8 cm, pr. d. 8,8 cm, db. d. 0,5 cm. SE 822 - bakienodobna najdba v pivi plasti objekta št. 3, G954 954 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12241 Retuširana klinica iz temno rjavega roženca. Na vseh robovih na dorzal-ni strani so izdelane polstrme retu-še, vel.: 1,9 * 0,5 * 0,3 cm. SE 822 - rimskodobna najdba v pivi plasti objekta št. 3, G955 955 Kv. 85, SE 821/822, inv. št. AI 12238 Odlomek okrašenega ostenja, drobnozrnata keramika, sivo rdeče barve, izdelan na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 2,4 cm. SE 822 - druga plast objekta št. 3 (SE 851), G956-973 956 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12248 Odlomek železnega predmeta, nož (?) z ročajem na enem in s konico na drugem koncu, dl. 15,3 cm. 959 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12246 Steklena jagoda, bikonična, modre barve, v. 0,8 cm, pr. 0,8 cm. 960 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12249/2,3, AI 12250/4,17, AI 12251/1 in AI 12252/6,7,8 Odlomek ustja, dna in ostenja posode, ustje izvihano, dno ravno, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vzporednimi vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, posoda izdelana prostoročno, dodelana na lončarskem vretenu, v. 12,6 cm, pr. u. 10,7 cm, pr. d. 6 cm. 957 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12247 Odlomek železnega predmeta, pali-čast železen predmet pravokotnega preseka, na enem koncu sploščen in rahlo zavit, dl. 4,5 cm. 958 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12245 Steklena jagoda, drobna okrogla, črne barve, v. 0,5 cm, pr. 0,6 cm. 961 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12249/1 (del iste posode še AI 12237/5 iz SE 821/822) Odlomek ustja posode z ostenjem, ostenje okrašeno z večkratno valov-nico in vzporednimi vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika luknji-časta, rjave barve, posoda izdelana prostoročno, dodelana na lončarskem vretenu, v. 9,0 cm, š. 8,2 cm, pr. u. 21,8 cm. 962 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi navpičnih potegov s prsti, v. 8,6 cm, š. 5,3 cm, pr. u. 17,6 cm. 963 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/2 in AI 12250/15 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 6,3 cm, pr. u. 10,9 cm. 964 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/6,22 in AI 12253B Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, rjave in sive barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi navpičnih potegov s prsti, v. 10,9 cm, pr. u. 23,8 cm. 963 964 965 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, oranžno rjave barve na zunanji, rjave in sive na notranji strani, v. 6,2 cm, š. 8,4 cm, pr. u. 24,2 cm. 966 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/8 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika luknjičasta, oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,4 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 13,6 cm. 967 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12250/16 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, sive barve, v. 2,9 cm, š. 5,1 cm. 968 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12252/2 (del iste posode še AI 12252/1, 5 in AI 12237/1, 6 iz SE 821/822) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi vzporednimi žlebovi in večkratno valovnico, keramika luknjičasta, svetlo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 4,9 cm, š. 3,9 cm. 969 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12252/4 (del iste posode še AI 12252/9) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov, keramika luknjičasta, stene zelo tanke, temno sive barve, v. 3,6 cm, š. 4,4 cm, db. 0,4 cm. 971 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12251/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, oranžno rdeče barve na zunanji, rjave na notranji strani, na zunanji strani sledovi navpičnih potegov s prsti, posoda izdelana prostoročno, v. 8,7 cm, š. 8,7 cm, pr. d. 10,0 cm, db. d. do 2,2 cm. 972 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12251/3 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika luknjičasta, na spodnjem delu dna močno mešana s peskom, rdeče rjave barve, posoda izdelana prostoročno, v. 1,9 cm, pr. 9,5 cm, pr. d. 9,0 cm, db. d. 1,5 cm. 973 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12251/7 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave barve, posoda izdelana prostoročno, v. 2,2 cm, š. 4,6 cm, db. d. do 1,4 cm. SE 727 - geološka krožna struktura poligonalnih tal, G974-975 974 Kv. 120/148, SE 727, inv. št. AI 12157 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami vodoravnih in poševnih vrezov, keramika luknjičasta, površina lisasta, temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 6,7 cm, š. 8,2 cm. 970 Kv. 85, SE 851/822, inv. št. AI 12253A Odlomek ostenja posode, rjave in sive barve na zunanji, temno sive na notranji strani, na notranji strani odtisi prstov, v. 9,0 cm, š. 10,7 cm. 975 Kv. 120/148, SE 727, inv. št. AI 12158 Odlomek dna posode, keramika luknjičasta, oranžno rjave barve, v. 2,8 cm, š. 5,1 cm, pr. d. 10,1 cm, db. d. 1,1 cm. M 1:3 970 SE 252 - objekt št. 5, G976-999 976 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema skupinama vzporednih vodoravnih žlebov, keramika trda, zunanja površina lisasta, temno sive, rjave in oranžne barve, notranja površina temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vrete-nu, na notranji strani odtisi prstov, v. 15,2 cm, š. 9,5 cm, pr. u. 20,0 cm. 977 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema enojnima vodoravnima žlebovoma, keramika trda, zunanja površina lisasta, temno sive in rjave barve, notranja površina rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, pr. u. 11,2 cm. 978 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema neenakomernima vrezoma pod ustjem in z večkratno valovnico, keramika trda, temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 7,1 cm, š. 8,0 cm, pr. u. 15,7 cm. 979 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/4,7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema nepravilnima valovnicama, keramika trda, temno sive in rjave barve, v. 4,9 cm, š. 7,4 cm, pr. u. 10,0 cm. 980 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s širokimi vodoravnimi žlebovi, keramika trda, temno sive, rjave in rdeče rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 8,3 cm, š. 15,4 cm, pr. u. 15,9 cm. 977 981 Kv. 66/67, SE 252, 987 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/6 inv. št. AI 11681/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, ostenje ustje izvihano, ostenje okrašeno z okrašeno z dvema skupinama več- vodoravnimi žlebovi, keramika trda, kratnih valovnic, keramika trda, te- temno sive in rjave barve, posoda mno sive barve na zunanji, svetlo izdelana na lončarskem vretenu, oranžne na notranji strani, v. 4,2 cm, v. 5,5 cm, š. 4,1 cm, pr. u. 14,3 cm. š. 3,6 cm. 982 Kv. 66/67, SE 252, 988 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11677/8 inv. št. AI 11681/9 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, ostenje ustje izvihano, ostenje okrašeno z okrašeno z nepravilno večkratno va- vodoravnim žlebom, keramika trda, lovnico, keramika trda, temno sive temno sive in rdeče rjave barve, po- barve na zunanji, rjave na notranji soda izdelana na lončarskem vrete- strani, posoda izdelana na lončar- nu, v. 3,4 cm, š. 3,9 cm, skem vretenu, na notranji strani od- pr. u. 11,5 cm. tisi prstov, v. 5,1 cm, š. 6,3 cm. 983 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11678/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rja- ve barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 8,5 cm, pr. u. 9,7 cm. 984 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11678/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, te- mno sive in oranžne barve na zuna- nji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vre- tenu, v. 5,1 cm, š. 11,6 cm, pr. u. 19,2 cm. 985 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11678/4 Odlomek ustja posode, ustje izvi- hano, keramika trda, temno sive in oranžne barve na zunanji, sivo rja- ve na notranji strani, posoda izdela- na na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 3,3 cm. 986 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11681/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodo- ravnih žlebov, keramika trda, temno sive in rjave barve, notranja površi- na hrapava, posoda izdelana na lon- čarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 10,1 cm, š. 7,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 362 989 Kv. 66/67, SE 252, 995 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11681/10 inv. št. AI 11680/3 Odlomek ostenja posode, ostenje Odlomek dna posode z ostenjem, okrašeno s plitvo vrezano valovnico, dno ravno, keramika trda, površi- keramika trda, temno sive in rjave na lisasta, rjave in temno sive barve, barve na zunanji, temno sive na no- posoda izdelana na lončarskem vre- tranji strani, v. 5,3 cm, š. 4,5 cm. tenu, na notranji strani ostenja od- tisi prstov, na spodnji strani dna od- 990 Kv. 66/67, SE 252, tisi vretena, v. 4,1 cm, pr. d. 10,2 cm, inv. št. AI 11681/11 db. d. 1,0 cm. Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama več- 996 Kv. 66/67, SE 252, kratnih valovnic in vzporednimi žle- inv. št. AI 11680/9 bovi nad njimi, temno sive barve, Odlomek dna posode z ostenjem, zaglajena zunanja površina, posoda dno ravno, keramika trda, na spo- izdelana na lončarskem vretenu, dnjem delu dna močno mešana s v. 3,9 cm, š. 4,2 cm. peskom, zunanja površina lisasta, rjave in sive barve, notranja svetlo 991 Kv. 66/67, SE 252, rjave, posoda izdelana na lončar- inv. št. AI 11681/12 skem vretenu, v. 5,7 cm, š. 9,4 cm, Odlomek ostenja posode, ostenje pr. d. 11,8 cm, db. d. 0,8 cm. okrašeno z vzporednimi vodoravni- mi žlebovi, večkratno valovnico pod 997 Kv. 66/67, SE 252, njimi in s plitvimi okroglimi vbo- inv. št. AI 11680/10 di med in nad njimi, keramika trda, Odlomek dna posode z ostenjem, glina mešana s peskom, oranžne dno ravno, keramika trda, oran- barve na zunanji, svetlo sive na no- žne barve na zunanji, temno sive tranji strani, notranja površina gro- na notranji strani, posoda izdelana ba, v. 5,3 cm, š. 7,5 cm. na lončarskem vretenu, v. 8,3 cm, š. 11,5 cm, pr. d. 12,0 cm, 992 Kv. 66/67, SE 252, db. d. 0,8 cm. inv. št. AI 11681/13 Odlomek ostenja posode, ostenje 998 Kv. 66/67, SE 252, okrašeno z vzporednimi vodoravni- inv. št. AI 11680/11 mi žlebovi, keramika trda, oranžno Odlomek dna posode z ostenjem, dno rjave barve, posoda izdelana na lon- vbočeno, keramika trda, rdeče rjave in čarskem vretenu, na notranji strani rjave barve na zunanji, rdeče rjave in odtisi prstov, v. 5,2 cm, š. 6,3 cm. temno sive na notranji strani, posoda izdelana prostoročno, v. 6,4 cm, 993 Kv. 66/67, SE 252, pr. d. 11,6 cm, db. d. 0,8 cm. inv. št. AI 11681/19 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, ke- ramika luknjičasta, temno sive in rjave barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 2,7 cm, š. 3,3 cm. 994 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11680/1 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, rjave bar- ve na zunanji, temno sive na notra- nji strani, posoda izdelana na lon- čarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 3,9 cm, š. 5,2 cm, pr. d. 8,0 cm, db. d. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 364 \ \ \ \ 999 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11686 Odlomek pražilnika (?),keramika ne-prečiščena, površina hrapava, sive barve, vel.: 11,5 x 12,5 cm, db. do 1,8 cm. SE 252 - bakrenodobna najdba v objektu št. 5, G1000 1000 Kv. 66/67, SE 252, inv. št. AI 11679/4 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,4 cm, š. 5,3 cm. SE 250 - objekt št. 7, G1001-1003 1001 Kv. 67, SE 250, inv. št. AI 11671/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z enojno valovnico in s štirikotnimi odtisi pod njo, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave barve na notranji strani, površina hrapava, v. 3,7 cm, š. 5,9 cm. 1002 Kv. 67, SE 250, inv. št. AI 11671/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, površina hrapava, v. 2,1 cm, š. 2,6 cm. 1003 Kv. 67, SE 250, inv. št. AI 11669/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, zunanja površina gladka, temno sive barve, v. 4,8 cm, š. 4,8 cm, pr. d. 8,9 cm, db. d. 0,5 cm. SE 246 - tretja plast kurišča v objektu št. 7 (SE 274), G1004 1004 Kv. 67, SE 274/246, inv. št. AI 11710 Odlomek kamnitih žrmelj, vel. 28,2 x 20,5 cm, db. 8,9 cm. M 1:3 1004 SE 252 999, 1000 SE 250 1001-1003 SE 274/246 1004 SE 205 - rimskodobna najdba v objektu št. 12, G1005 1005 Kv. 124/124, SE 205, inv. št. AI 11652 Odlomek ustja lonca z ostenjem, drobnozrnata keramika, oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,1 cm, pr. u. 21,6 cm. SE 203 - prva plast objekta št. 13 (SE 202), G1006-1024 1006 Kv. 127, SE 202/203 in SE 299/203, inv. št. AI 11642/19, 22; 11646/1, 3, 37; 11649/1,11,13,16, 18, 22, 23, 26, 27, 29 Lonec, ustje izvihano, ostenje okra-šenozvzporednimivodoravnimi žlebovi, ki jih prekinjata dve večkratni valovnici, keramika trda, rjave, sive in temno sive barve, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 11,7 cm, pr. u. 22,0 cm. 1007 Kv. 127, SE 202/203 in 299/203, inv. št. AI 11642/20; 11646/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama in s petimi vrstami okroglih vbodov nad njima, keramika trda, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 10,9 cm, š. 8,4 cm, pr. u. 16,3 cm. 1011 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11637/10; Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika trda, oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 6,0 cm, pr. u. 10,5 cm. 1008 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. Al 11637/1 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, oranžne in sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 4,0 cm, š. 9,1 cm, pr. u. 16,1 cm. 1009 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11637/7 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, oranžne in sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 6,9 cm, pr. u. 15,7 cm. 1010 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11637/9; Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, rjave in sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,9 cm, š. 4,6 cm, pr. u. 14,5 cm. 1006 1007 1008 1009 SE 205 1005 SE 203 1006-1011 1012 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11637/14 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, temno oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, š. 7,1 cm, pr. u. 16,1 cm. 1013 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/6 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika trda, rjave barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,6 cm, š. 6,5 cm. 1014 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/8 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami žlebov, ki se prepletajo pravokotno druga na drugo, in z večkratno valovnico, keramika trda masivna, svetlo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,1 cm, š. 11,1 cm. 1017 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/55 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami žlebov, ki se prepletajo, keramika trda, sive barve, v. 5,3 cm, š. 6,0 cm. 1018 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/65 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama večkratnih valovnic in vodoravnima vrezoma med njima, keramika trda, rjave in rdeče rjave barve na zunanji, oranžne na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,0 cm, š. 4,7 cm. 1015 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/24 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s tremi vodoravnimi žlebovi, keramika trda, površina lisasta, temno sive, rdeče rjave in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 10,2 cm, š. 14,4 cm. 1016 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11642/25 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z drobnimi večkratnimi valovnicami, keramika trda, temno sive barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 4,0 cm, š. 5,8 cm. 1019 Kv. 127, SE 202/203, SE 203 - bakienodobne najdbe inv. št. AI 11638/1 v pivi plasti objekta št. 13, Odlomek dna posode z ostenjem, G1025-1029 dno ravno, keramika trda, glina me- šana s peskom, temno sive barve na 1025 Kv. 127, SE 202/203, zunanji, rjave na notranji strani, po- inv. št. AI 11639 soda izdelana na lončarskem vrete- Odlomek dna z ostenjem, groba ke- nu, v. 7,3 cm, pr. d. 9,8 cm, ramika, sivo rjave barve, prostoročna db. d. 0,7 cm. izdelava, v. 4,0 cm, pr. d. 12,0 cm. 1020 Kv. 127, SE 202/203, 1026 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11638/3 inv. št. AI 11640 Odlomek dna posode z ostenjem, Odlomek držaja z ostenjem pekve?, dno ravno, keramika trda, sive bar- groba keramika, rjave barve, pro- ve, posoda izdelana na lončarskem storočna izdelava, v. 2,3 cm, vretenu, na notranji strani odtisi pr- pr. 23,7 cm. stov, v. 3,7 cm, pr. d. 10,8 cm, db. d. 0,9 cm. 1021 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11638/4 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda masivna, oran- žne barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,8 cm, pr. d. 15,0 cm, db. d. 1,0 cm. 1022 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11638/18 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 5,8 cm, pr. d. 16,8 cm, db. d. 1,0 cm. 1023 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11638/19 Odlomek dna posode z ostenjem, dno rahlo vbočeno, keramika trda, oranžne barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izde- lana na lončarskem vretenu, na no- tranji strani odtisi prstov, v. 3,7 cm, pr. d. 8,8 cm, db. d. 0,7 cm. 1024 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11638/22 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, površina lisasta rjave in temno sive barve, posoda izdelana prostoroč- no, na notranji strani odtisi prstov, v. 5,6 cm, š. 11,8 cm, pr. d. 10,2 cm, db. d. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 372 1027 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11641/3 Odlomek ročaja, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava, v. 7,1 cm, š. 3,0 cm. 1028 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. AI 11641/1 Odlomek ročaja, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, š. 3,9 cm. 1032 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika trda, površina lisasta, temno sive in oranžne barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 7,7 cm, š. 10,1 cm, pr. u. 14,8 cm. 1029 Kv. 127, SE 202/203, inv. št. Al 11643 Odlomekz bradavico okrašenega ostenja posode, drobnozrnata keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 5,3 cm. š. 3,9 cm. SE 203 - diuga plast objekta št. 13 (SE 299), G1030-1052 1030 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnim žlebom, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 8,4 cm, š. 7,1 cm, pr. u. 14,1 cm. 1031 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika trda, površina lisasta, temno sive in oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 9,2 cm, š. 13,8 cm, pr. u. 14,0 cm. 1033 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika trda, površina lisasta, temno sive in oranžne barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,2 cm, š. 9,8 cm, pr. u. 12,2 cm. 1034 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/8 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, površina lisasta, temno sive in oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 9,1 cm, š. 12,8 cm, pr. u. 15,5 cm. 1035 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/9 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema nepravilnima večkratnima valovnicama in vodoravnimi žlebovi pod njima, keramika luknjičasta, svetlo rjave, rjave in sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 10,0 cm, š. 13,1 cm, pr. u. 15,3 cm. 1037 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/11 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, ustje na notranji strani okrašeno z drobno večkratno valovnico, keramika trda, temno sive barve, v. 1,7 cm, š. 3,4 cm, pr. u. 10,2 cm. 1038 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 5,3 cm, pr. u. 16,1 cm. 1036 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11646/10 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vzporednimi vodoravnimi žlebovi, keramika trda, oranžne, rjave in temno sive barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 12,7 cm, pr. u. 22,5 cm. M 1:1 1037 M 1:2 1035 1036 1037 1038 1039 Kv. 127, SE 299/203, 1045 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/4 inv. št. AI 11649/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ostenja posode, ostenje ustje izvihano, keramika trda, temno okrašeno z dvema vodoravnima vre- sive barve na zunanji, temno sive in zoma, s skupino vodoravnih vrezov rjave na notranji strani, posoda izde- nad njima in z večkratno valovnico, lana na lončarskem vretenu, keramika trda, sive barve, posoda v. 3,2 cm, š. 8,7 cm, pr. u. 11,9 cm. izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, š. 6,8 cm. 1040 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/5 Odlomek ustja posode, ustje izvi- hano, keramika trda, oranžno rja- ve barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, š. 7,4 cm. 1041 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, te- mno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 10,1 cm, pr. u. 15,7 cm. 1042 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rjave barve na zunanji, temno sive in rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,9 cm, š. 7,3 cm, pr. u. 19,9 cm. 1043 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11647/8 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, te- mno sive in oranžne barve na zuna- nji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vre- tenu, v. 3,6 cm, š. 4,8 cm, pr. u. 20,2 cm. 1044 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11649/1 (del posode G1006) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi vrezi in s tremi skupinami neenakomernih valovnic, ki jih prekinjajo, kerami- ka trda, rjave barve na zunanji, te- mno sive na notranji strani, na no- tranji strani odtisi prstov, v. 8,3 cm, š. 12,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 378 1039 1040 1042 / 1044 \ \ \ \ 1045 / / 1046 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11649/16 (del posode G1006) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi vrezi in s štirimi skupinami neenakomernih valovnic, ki jih prekinjajo, keramika trda, rjave barve, v. 7,5 cm, š. 7,2 cm. 1047 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11649/17 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z enojno nepravilno valovnico, keramika trda, rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani v. 6,0 cm, š. 6,2 cm. 1048 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11649/26 (del posode G1006) Odlomek ustja z ostenjem posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi vrezi in s štirimi skupinami neenakomernih valovnic, ki jih prekinjajo, keramika trda, temno sive barve na zunanji, svetlo sive na notranji strani, v. 7,0 cm, š. 6,5 cm. 1049 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11648/1 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, na sredini notranjega dela dna izboklina, v. 5,0 cm, pr. d. 7,0 cm. 1050 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11648/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, rjave in temno sive barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 4,7 cm, š. 7,9 cm, pr. d. 10,0 cm. 1051 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11651/1 Odlomek kamnitih žrmelj, vel.: 7,4 * 5,6 cm, db. 1,6 cm, t. 92 g. 1052 Kv. 127, SE 299/203, inv. št. AI 11651/2 Odlomek kamnitih žrmelj, vel.: 11,3 X 8,6 cm, db. 4,9 cm, t. 607 g. SE 392 - objekt št. 14, G1053-1069 1053 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11886 Odlomek stekla svetlo zelene barve, narebrena zunanja površina, vel.: 2,6 x 2,7 cm. 1054 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11875 Lonec (rekonstruiran), ustje izviha-no in dno ravno, ostenje okrašeno z dvema pasovoma neenakomernih večkratnih valovnic, med njima je skupina vodoravnih žlebov, keramika trda, barva prehaja od rdečkasto rjave do temno sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 16,0 cm, pr. u. 16,5 cm, pr. d. 8,3 cm. M 1:1 1053 M 1:2 1054 SE 299/203 1052 SE 392 1053, 1054 1055 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11876 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema nepravilnima enojnima valovnicama in vrezanim vodoravnim žlebom pod njima, vzorec se še enkrat ponovi, keramika trda, svetlo oranžno rjave barve, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 20,4 cm, pr. u. 14,5 cm, pr. d. 11,0 cm. 1056 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11877 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s tremi vodoravnimi žlebovi in z dvema večkratnima nepravilnima valovnicama pod njimi, keramika trda in masivna, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 8,6 cm, š. 12,6 cm, pr. u. 11 cm. 1057 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11878/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s tremi pasovi nepravilnih valovnic, keramika luknjičasta, temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani vidni navpični potegi s prsti, v. 10,8 cm, š. 9,6 cm, pr. u. 20,0 cm. 1056 1057 1058 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11878/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s tremi vzporednimi vrezi in skupinami vbodov pod njimi, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,0 cm, š. 6,2 cm, pr. u. 9,0 cm. 1063 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika lu-knjičasta, temno sive barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 5,9 cm, pr. u. 26,0 cm. 1059 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11878/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s kratkimi poševnimi žlebovi, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,2 cm, š. 4,2 cm. 1064 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, oranžno rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 4,6 cm, pr. u. 20,0 cm. 1060 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive in oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 6,7 cm, pr. u. 19,8 cm. 1061 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, na zunanji strani ustja vodoraven žleb, keramika trda, temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 7,9 cm, pr. u. 21,7 cm. 1062 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani ostenja odtisi prstov, v. 4,8 cm, š. 8,4 cm, pr. u. 12,4 cm. 1065 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11879/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, š. 4,0 cm, pr. u. 14,2 cm. 1066 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11880/18 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z visoko večkratno valov-nico, ki na zgornjem delu preseka vodoravne žlebove, keramika trda, sivo rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, v. 4,7 cm, š. 4,5 cm. 1067 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11880/20 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico med dvema skupinama vodoravnih vzporednih žlebov, keramika trda, temno sive barve, v. 4,8 cm, š. 6,6 cm. 1068 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11881/1 Odlomek dna posode z ostenjem, dno rahlo vbočeno, keramika trda, rjave in temno sive barve, glina na dnu močno mešana s peskom, posoda izdelana prostoročno, v. 3,8 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 11,0 cm, db. d. 1,1 cm. 1069 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11881/4,7 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, glina na dnu močno mešana s peskom, posoda izdelana prostoročno, v. 2,9 cm, š. 9,0 cm, pr. d. 10,0 cm, db. d. 0,9 cm. SE 392 - bakienodobna najdba v objektu št. 16, G1070 1070 Kv. 45, SE 392, inv. št. AI 11884 Odlomek dna posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,7 cm, pr. d. 7,8 cm. SE 388 - objekt št. 16, G1071-1075 1071 Kv. 20/47, SE 388, inv. št. AI 11859 Odlomek kamnitega brusa oranžno rjave barve, vel.: 4,0 x 4,3 cm. 1072 Kv. 20/47, SE 388, inv. št. AI 11850, AI 11856/12,13,15; Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema nepravilnima valovnicama in dvema skupinama globoko vrezanih valovitih žlebov pod njima, keramika trda, sivo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, zelo groba notranja površina, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 16,5 cm, pr. u. 20,0 cm. 1073 Kv. 20/47, SE 388, inv. št. AI 11851/4,6,8,19, AI 11856/3,4,5,6,7,8,9,11,16,17. Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 8,6 cm, pr. u. 19,8 cm. 1074 Kv. 20/47, SE 388, inv. št. AI 11856/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in s tremi vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 5,8 cm, š. 9,3 cm. 1075 Kv. 20/47, SE 388, inv. št. Al 11856/10 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima va-lovnicama, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, svetlo oranžne na notranji strani, v. 4,0 cm, š. 5,1 cm. SE 390 - objekt št. 17, G1076-1089 1076 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11870 Bronasta pasna spona, okvir kvadratne oblike z ostankom železnega trna, pritrjenega na okvir, vel.: 2,2 * 2,2 cm, db. 0,3 cm. 1077 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11860/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnim žlebom, keramika trda, svetlo oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, š. 6,4 cm, pr. u. 9,5 cm. 1078 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11860/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 5,6 cm, š. 5,3 cm. 1079 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11861/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,0 cm, š. 6,7 cm, pr. u. 22,0 cm. 1080 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11861/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 7,1 cm. 1081 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11861/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika luknjičasta, površina zaglajena, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 5,3 cm, pr. u. 20,0 cm. 1082 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11861/11 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, š. 4,1 cm, pr. u. 18,0 cm. 1083 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11861/12 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, š. 4,8 cm, pr. u. 24,0 cm. M 1:1 1076 M 1:2 1084 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11866/12 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama drobnih valovnic, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, v. 4,3 cm, š. 3,5 cm. 1085 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11866/13 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami kratkih poševnih žlebov in z vodoravnimi žlebovi nad njimi, keramika trda, svetlo rjave barve, v. 3,4 cm, š. 5,6 cm. 1086 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11866/17 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika trda, oranžne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 6,2 cm. 1087 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11866/25 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima va-lovnicama in s skupinami vbodov, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 4,9 cm, š. 3,6 cm. 1088 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11864/1 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika trda, rdeče rjave barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu odtis vretena, š. 6,8 cm, db. d. 1,2 cm. 1089 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11874 Odlomek glinenega pražilnika, keramika luknjičasta, rjave barve, v. 8,1 cm, š. 8,8 cm. SE 390 - bakienodobne najdbe v objektu št. 17, G1090-1093 1090 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11862/2 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 4,5 cm, pr. u. 19,9 cm. 1095 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11556 Odlomek bikoničnega glinenega vretenca, vretence okrašeno z vodoravnimi vrezi, površina zaglajena, sivo rjave barve, v. 2,1 cm, pr. 3,0 cm. 1091 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11863 Odlomek ustja z ostenjem sklede z okrasom bradavice na ustju, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,8 cm, pr. u. 13,8 cm. 1092 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11869 Odbitek iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Vel. 1,0 x 0,7 x 0,2 cm. 1093 Kv. 47, SE 390, inv. št. AI 11868 Klinica iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Vel. 2,3 x 0,7 x 0,2 cm. SE 136 - objekt št. 18, G1094-1121 1094 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11555 Kamnit brus, na enem koncu zaobljen, na drugem odlomljen, dl. 10,6 cm, v. do 1,9 cm. M 1:1 1092, 1093,1095 M 1:2 1096 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11543 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema pasovoma vodoravnih žlebov, med katerima sta dva pasova večkratnih valovnic, keramika luknjičasta, barva prehaja od rdečkasto rjave do sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 28,2 cm, pr. u. 27,2 cm, pr. d. 18,9 cm. 1097 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11544 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano in dno ozko, keramika luknjičasta, barva prehaja od rdečkasto rjave do temno sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 17,6 cm, pr. u. 14,0 cm, pr. d. 8,0 cm. j i. W 1098 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11546/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ustje okrašeno z dvojno valovnico, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, rjave barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 15,4 cm. 1099 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11546/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, v. 3,4 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 7,9 cm. 1100 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika luknjičasta, oranžne barve, v. 4,4 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 15,8 cm. 1101 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 3,6 cm, š. 3,6 cm, pr. u. 14,2 cm. 1103 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 20,5 cm. 1104 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 3,4 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 12,2 cm. 1105 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/12 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 2,4 cm, pr. u. 11,8 cm. 1106 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/17 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,4 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 23,9 cm. 1107 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/19 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive in rjave barve, na zunanji strani ustja in notranji strani ostenja sledovi prstov, v. 9,9 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 19,3 cm. 1102 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,1 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 17,8 cm. 1100 1101 1102 1104 1106 1107 1108 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11547/20 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rdeče rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,5 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 21,8 cm. 1109 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in s poševnimi vzporednimi žlebovi, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, na notranji strani navpični sledovi orodja, v. 3,3 cm, š. 3,5 cm. 1110 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi, izmed katerih so nekateri globlje vrezani, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 4,5 cm, š. 4,0 cm. 1111 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/4 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, sivo rjave barve na zunanji, črne na notranji strani, v. 3,3 cm, š. 4,4 cm. 1112 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi nad njo, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,2 cm, š. 4,3 cm. 1113 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/6 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnim žlebom, keramika trda, oranžne barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 4,3 cm. 1114 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. Al 11550/9 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašenozvečkratnovalovnico, ki prekinja vodoravne žlebove, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani,v. 3,4cm,š. 4,5 cm. 1115 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/16 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvojno globoko vrezano valovnico in vodoravnima žleboma nad njo, keramika trda, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,8 cm, š. 4,0 cm. 1116 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/17 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika luknjičasta, črne barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 6,6 cm, š. 4,8 cm. 1119 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11551/4 Odlomek dna posode, dno rahlo vbočeno, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu odtis vretena, pr. d. 10,7 cm, db. d. 1,7 cm. 1120 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11551/22 Odlomek dna posode z ostenjem, dno rahlo vbočeno, keramika luknjičasta, oranžno rjave barve na zunanji, rjave na notranji strani, na notranji strani odtisi prstov, v. 3,3 cm, pr. d. 9,8 cm, db. d. 1,1 cm. 1121 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11545 Odlomek glinenega pražilnika, barva prehaja od rdeče rjave do črne, v. 8,5 cm, db. d. do 1,2 cm. 1117 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11550/19 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika luknjičasta, temno sive barve, na notranji strani navpični sledovi prstov, v. 3,8 cm, š. 3,5 cm. 1118 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11551/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, rjave in temno sive na notranji strani, v. 6,5 cm, pr. d. 10,8 cm, db. d. 1,4 cm. SE 136 - bronastodobne najdbe v objektu št. 18, G1122-1128 1122 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11548/3 Odlomek ustja posode, drobnozrna-ta keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 14,9 cm. 1123 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11548/6 Odlomek ustja z ostenjem, drob-nozrnata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. u. 17,7 cm. 1124 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11548/1 Odlomek ustja sklede, drobnozrnata keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 2,3 cm, pr. u. 11,9 cm. 1125 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11548/7 Odlomek ustja z ostenjem sklede, drobnozrnata keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava, v. 3,2 cm, pr. u. 15,9 cm. 1126 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11552/3 Dno posode z ostenjem, drobnozrnata keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 3,0 cm, pr. d. 6,4 cm. 1127 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11553 Odlomek zajemalke, drobnozrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 2,2 cm, d. 4,4 cm, š. 4,6 cm. 1128 Kv. 47/74, SE 136, inv. št. AI 11554 Odbitek iz sivega roženca. Talon je točkovit. Vel. 1,0 X 0,7 X 0,1 cm. «1 SE 134 - objekt št. 19, G1129-1137 1129 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11538 Bronast novec, sestercij Marka Av-relija, skovan v Rimu med 161-180, vel.: 3,1 x 3,3 cm, t. 18,15 g. 1130 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11529 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, na notranji strani ustja vrezana drobna večkratna va-lovnica, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,0 cm, š. 5,9 cm, pr. u. 18,2 cm. 1131 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11530/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, dodelava prostoročna, v. 5,7 cm, š. 6,8 cm, pr. u. 18,1 cm. 1132 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11530/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vodoravnima vrezoma, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 3,3 cm, š. 4,2 cm, pr. u. 12,1 cm. 1133 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11530/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive barve, v. 2,9 cm, š. 3,1 cm, pr. u. 17,9 cm. 1134 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11530/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 5,1 cm, pr. u. 13,4 cm. 1135 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11530/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, v. 2,7 cm, š. 2,2 cm. 1136 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11533/1 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, posoda izdelana prostoročno, v. 5,3 cm, š. 8,6 cm, pr. d. 7,0 cm, db. d. do 1,4 cm. 1137 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11533/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana prostoročno, v. 4,0 cm, š. 7,9 cm, pr. d. 10,9 cm, db. do 0,9 cm. SE 136 1122-1128 SE 134 1129-1137 1137 SE 134 - bakrenodobna najdba v objektu št. 19, G1138 1138 Kv. 74, SE 134, inv. št. AI 11534/1 Ročaj z ostenjem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, dl. 5,5 cm, š. 4,5 cm. SE 140 - objekt št. 21, G1139-1170 1139 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11577 Odlomek glinenega vretenca okrogle oblike, zgornja površina okrašena z vrezi, rjave barve na zgornji, temno sive na spodnji strani, vel.: pr. 3,9 cm, db. 0,7 cm. 1140 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11572 Lonec, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema pasovoma vodoravnih žlebov, med katerima je večkratna valovnica, keramika trda, barva prehaja od rjave do sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, v. 20,8 cm, pr. u. 20,0 cm, pr. d. 14,3 cm. 1141 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11573/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z navpičnimi skupinami vbodov, keramika trda, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,3 cm, š. 7,0 cm, pr. u. 18,2 cm. 1142 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11573/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema drobnima večkratnima va-lovnicama, keramika trda, črne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 13,8 cm. M 1:1 M 1:2 1140 1141 1142 SE 134 1138 Se 140 1139-1142 1143 Kv. 75, SE 140, 1148 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11573/4 (del iste posode inv. št. AI 11574/3 tudi inv. št. AI 11576/8, 9, 99, 131) Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rjave ustje izvihano, ostenje okrašeno z in temno sive barve, posoda izdela- dvema skupinama vodoravnih žle- na na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, bov in drobno večkratno valovnico š. 6,2 cm, pr. u. 19,8 cm. med njima, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončar- 1149 Kv. 75, SE 140, skem vretenu, v. 7,0 cm, š. 6,6 cm, inv. št. AI 11574/4 pr. u. 17,4 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, 1144 Kv. 75, SE 140, temno rjave barve na zunanji, rdeče inv. št. AI 11573/5 rjave na notranji strani, posoda iz- Odlomek ustja posode z ostenjem, delana na lončarskem vretenu, ustje izvihano, ostenje okrašeno z v. 4,5 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 20,4 cm. dvema skupinama vodoravnih žle- bov in večkratno valovnico med nji- 1150 Kv. 75, SE 140, ma, keramika trda, temno sive barve inv. št. AI 11574/5 na zunanji, rjave barve na notranji Odlomek ustja posode z ostenjem, strani, v. 4,3 cm, š. 4,2 cm, ustje izvihano, keramika trda, te- pr. u. 10,8 cm. mno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,9 cm, 1145 Kv. 75, SE 140, š. 11,0 cm, pr. u. 14,0 cm. inv. št. AI 11573/2, 7 in AI 11576/10, 13, 45, 60, 87, 101, 110 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi nad njo, vzorec se še enkrat ponovi, nad njim so skupine krat- kih poševnih žlebov, ki prekinjajo vodoravne linije, na vrhu je še ena večkratna valovnica, keramika trda, sivo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izde- lana na lončarskem vretenu, na no- tranji strani odtisi prstov, v. 9,4 cm, pr. u. 26,0 cm. 1146 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,1 cm, š. 4,0 cm, pr. u. 16,0 cm. 1147 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 6,2 cm, pr. u. 17,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 404 1145 1147 1148 1151 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 6,3 cm, pr. u. 14,2 cm. 1152 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,0 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 17,1 cm. 1153 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/8 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rdeče rjave barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 24,1 cm. 1154 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/9 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rdeče rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,3 cm, š. 4,1 cm, pr. u. 18,2 cm. 1155 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/13 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,8 cm, š. 3,6 cm, pr. u. 14,2 cm. 1156 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/15 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 5,1 cm, pr. u. 22,0 cm. 1157 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/16 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, svetlo sive barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16,2 cm. 1158 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11574/42 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje navpično, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,0 cm. 1159 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/1 (del iste posode tudi inv. št. AI 11576/95) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s skupinami poševnih žlebov in kratkimi valovitimi odtisi pod njimi, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,2 cm, š. 11,2 cm. 1160 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/2 (del iste posode tudi inv. št. AI 11576/36, 37) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima va-lovnicama z različno amplitudo, keramika luknjičasta, oranžno rjave in temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, š. 8,5 cm. 1161 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/3 (del iste posode tudi inv. št. AI 11576/5, 6 ,94) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika trda, temno sive barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 7,5 cm, š. 8,7 cm. 1165 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/22, 59 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema nepravilnima dvojnima valovnicama in valovitima linijama pod njima, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,2 cm, š. 11,7 cm. 1162 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/13 (del posode G1145) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, vodoravnimi žlebovi nad njo in s skupinami kratkih poševnih žlebov nad njimi, keramika trda, rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,1 cm, š. 6,0 cm. 1163 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/14 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, vodoravnimi žlebovi pod njo in s skupinami polkrožnih odtisov nad njo, keramika trda, rjave barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 6,1 cm, š. 12,7 cm. 1166 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/88 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi in s skupinami majhnih pravokotnih odtisov nad njimi, keramika trda, rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,8 cm, š. 3,9 cm. 1167 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11575/5 Odlomek dna posode z ostenjem, keramika trda, rjave in temno sive barve, v. 3,8 cm, š. 4,3 cm. 1164 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11576/15, 31, 47 in AI 11573/6 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, vodoravnimi žlebovi nad njo in s skupinami kratkih navpičnih žlebov nad njimi, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, v. 6,4 cm, pr. u. 18,9 cm. 1168 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11575/19 Odlomek dna posode z ostenjem, dno ravno, keramika trda, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu odtis vretena, v. 4,8 cm, pr. d. 9,4 cm, db. d. 1,1 cm. \ ts ; V ■ \ . ^ 1 t f S? ', ■ š. 1169 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11575/27 Odlomek dna posode, dno rahlo vbočeno, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu odtis vretena, na notranji strani dna odtisi prstov, v. 2,0 cm, pr. d. 10,2 cm, db. d. 1,1 cm. 1170 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11575/50 Odlomek dna posode, dno vbočeno, keramika trda, temno sive in rjave barve, glina močno mešana s peskom, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu odtis vretena, vel.: pr. d. 8,0 cm, db. d. 0,7 cm. SE 140 - bakrenodobne najdbe v objektu št. 21, G1171-1173 1171 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11578 Držaj posode, drobnozrnata keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 2,6 cm, š. 4,7 cm. 1172 Kv. 75, SE 140, inv. št. AI 11581 Odlomek odbitka iz sivega roženca. Vel. 0,7 x 0,6 x 0,1 cm. 1175 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11597 Odlomek bikoničnega glinenega vretenca, površina močno zaglajena, sive barve, v. 2,6 cm, pr. 3,1 cm. 1173 Kv. 75, SE 140, ' inv. št. Al 11580 Praskalo na odlomku klinice iz rdečkastega roženca (Szentgal radiola-rit). Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel. 1,0 x 0,8 x 0,2 cm. SE 144 - objekt št. 22, G1174-1209 1174 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11596 Bronast ulit krilati okov z luknjico na sredini, reliefno privzdignjen rob okova okrašen s prečnimi vrezi, dl. 6,5 cm, š. do 1,1 cm, db. 0,3 cm. M 1:1 1172-1175 M 1:2 SE 140 1168-1173 SE 144 1174-1175 1176 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11588/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema skupinama večkratnih valovnic in vodoravnimi žlebovi med njima, keramika luknjičasta, temno sive barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 10,4 cm, š. 11,3 cm, pr. u. 27,6 cm. 1177 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11588/2, 3, 4 Odlomki ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov in s snopi kratkih poševnih žlebov med njima, keramika trda, temno sive barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 10,1 cm, pr. u. 16,2 cm. 1178 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11588/5 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama in vodoravnimi žlebovi med njima, keramika trda, temno sive barve, na notranji strani močno mešana s peskom, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 8,0 cm, š. 11,3 cm, pr. u. 18,1 cm. 1177 1178 1179 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11588/6 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vzporednimi žlebovi in večkratno valovnico pod njimi, vzorec se še enkrat ponovi, keramika trda, svetlo rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 10,5 cm, š. 15,4 cm, pr. u. 22,1 cm. 1180 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11589/1 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, gladka površina na zunanji, groba na notranji strani, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 6,9 cm, pr. u. 20,5 cm. 1185 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/3 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov, keramika luknjičasta, sive barve, v. 4,0 cm, š. 3,2 cm. 1181 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11589/5 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika luknjičasta, oranžno rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,2 cm, š. 5,0 cm, pr. u. 19,4 cm. 1182 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11589/7 Odlomek ustja z ostenjem, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 3,8 cm, š. 4,1 cm. 1183 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama večkratnih valovnic, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 5,7 cm, š. 9,2 cm. 1184 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/2, 28 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in s tremi vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika luknjičasta, rjave barve na zunanji, oranžne na notranji strani, v. 7,2 cm, š. 6,2 cm. M 1:6 1179 1186 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, površina zaglajena, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,4 cm, š. 4,3 cm. 1187 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/6 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvojno valovnico, svetlo rjave barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 3,5 cm, š. 5,3 cm. 1188 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/9, 50 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi žlebovi in s snopi kratkih navpičnih vrezov nad in pod njimi, keramika trda, notranja površina groba, sive barve, v. 4,6 cm, š. 5,3 cm. 1189 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/8, 10, 11 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in s tremi vodoravnimi žlebovi nad njo, keramika trda, notranja površina groba, sive barve na zunanji, oranžne barve na notranji strani, v. 5,5 cm, š. 8,5 cm. 1190 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/12 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama vzporednih vodoravnih žlebov, keramika fina, površina zaglajena, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,0 cm, š. 3,3 cm. 1191 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/13 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema drobnima večkratnima valovnicama, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 2,2 cm, š. 2,5 cm. 1192 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/15 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi pod njo, keramika trda, notranja površina groba, temno sive barve na zunanji, oranžno rjave na notranji strani, v. 3,1 cm, š. 4,2 cm. 1193 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/17 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z nepravilno strmo večkratno valovnico, keramika trda, rjave barve na zunanji, sive na notranji strani, na notranji strani odtis prsta, posoda izdelana prostoročno, v. 3,6 cm, š. 3,7 cm. 1194 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/18 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s tremi skupinami vodoravnih žlebov, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 4,1 cm, š. 2,7 cm. 1195 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/19 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika luknjičasta, sivo rjave barve na zunanji, svetlo rjave na notranji strani, v. 3,8 cm, š. 4,2 cm. 1196 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/22 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi vzporednimi žlebovi, keramika trda, sive barve, v. 5,3 cm, š. 3,4 cm. 1197 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/32, 38 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z vzporednimi vodoravnimi žlebovi, keramika luknjičasta, rjave in sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, v. 6,5 cm, š. 6,2 cm. 1198 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/40 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, med njima so štirje vodoravni žlebovi, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve, v. 7,4 cm, š. 5,0 cm. 1199 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/41 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, keramika luknjičasta, temno sive na zunanji, rjave in temno sive na notranji strani, v. 6,0 cm, š. 7,6 cm. 1200 Kv. 75/76, SE 144, 1207 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/46 inv. št. AI 11590/6 Odlomek ostenja posode, ostenje Odlomek dna posode, dno ravno, okrašeno z več vzporednimi vodo- keramika luknjičasta, sivo rjave bar- ravnimi žlebovi, različno oddaljeni- ve, v. 1,7 cm, š. 7,1 cm, db. d. 0,8 cm, mi med seboj, keramika trda, zagla- pr. d. 16,0 cm. jena na zunanji, hrapava na notranji strani, rjave in temno sive barve, 1208 Kv. 75/76, SE 144, v. 3,3 cm, š. 2,8 cm. inv. št. AI 11590/4, 7 Odlomek dna posode z ostenjem, 1201 Kv. 75/76, SE 144, keramika trda, zunanja površi- inv. št. AI 11592/47 na gladka, notranja groba, oranžno Odlomek ostenja posode, ostenje rjave in sive barve na zunanji, sive okrašeno z dvema večkratnima va- na notranji strani, posoda izdelana lovnicama, keramika luknjičasta, prostoročno, v. 10,1 cm, š. 5,0 cm. sive barve na zunanji, rjave na no- tranji strani, v. 2,8 cm, š. 2,5 cm. 1202 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/49 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema enojnima valov- nicama, keramika trda, notranja po- vršina groba, sive barve, v. 3,7 cm, š. 3,8 cm. 1203 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/51 Odl ostenja posode, ostenje okraše- no z dvema večkratnima valovnica- ma, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 3,1 cm, š. 2,2 cm. 1204 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11592/53 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vo- doravnimi žlebovi, keramika luknjiča- sta, temno sive barve, v. 3,6 cm, š. 5,1 cm. 1205 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11598A Odlomek ostenja posode, keramika luknjičasta, sivo rjave barve, v. 9,5 cm, š. 6,9 cm. 1206 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11590/1 Odlomek dna posode, dno ravno, keramika trda, sivo rjave barve, po- soda izdelana prostoročno, v. 7,9 cm, š. 11,4 cm, pr. d. 9,3 cm, db. d. 1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 418 1209 Kv. 75/76, SE 144, 1215 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11590/12 in AI 11598B inv. št. AI 11584/3 Odlomek dna posode, dno rav- Odlomek ustja posode z ostenjem, no, površina zaglajena, sive in rja- ustje izvihano, keramika trda, temno ve barve na zunanji, temno sive na sive barve, posoda izdelana na lon- notranji strani, posoda izdelana na čarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 4,5 cm, lončarskem vretenu, prostoročna pr. u. 12,9 cm. dodelava, v. 8,1 cm, pr. d. 12,0 cm. SE 144 - bakienodobni najdbi v objektu št. 22, G1210-1211 1210 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11591/1 Odlomek dna z ostenjem, groba ke- ramika, rjavo sive barve, prostoroč- na izdelava, v. 8,6 cm, pr. d. 9,1 cm. 1211 Kv. 75/76, SE 144, inv. št. AI 11594 Držaj posode, drobnozrnata kerami- ka, oranžne barve, prostoročna iz- delava, dl. 3,0 cm, š. 3,8 cm. SE 142 - objekt št. 23, G1212-1224 1212 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11583 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončar- skem vretenu, v. 6,8 cm, š. 11,1 cm, pr. u. 21,9 cm. 1213 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, na ostenju vidne vo- doravne linije, keramika luknjičasta, temno sive barve na zunanji strani, rdeče rjave na notranji strani, poso- da izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,1 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 16,0 cm. 1214 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, te- mno sive in rdeče rjave barve, poso- da izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, š. 5,9 cm, pr. u. 18,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 420 SE 144 1209-1211 SE 142 1212-1215 ' / 1216 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI11584/4 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika lu-knjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,7 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 20,1 cm. 1217 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/5 in AI 11586/2, 16 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema plitvima večkratnima valov-nicama, keramika luknjičasta, površina zaglajena, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, pr. u. 15,4 cm. 1218 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/6 Odlomek ustja posode, ustje močno izvihano, na notranji strani širok vodoraven žleb, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,1 cm. 1219 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/7 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje rahlo izvihano, keramika lu-knjičasta, površina zaglajena, sivo rjave barve na zunanji, temno sive barve na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 2,7 cm. 1220 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/8 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, površina groba, v glini številni vključki, sivo rjave barve na zunanji, rjave barve na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 2,6 cm, š. 3,0 cm. 1222 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11586/4 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z globoko večkratno va-lovnico in vodoravnimi žlebovi nad njo, keramika luknjičasta, masivna, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 5,0 cm, š. 8,1 cm. 1223 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11586/7 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z nepravilno dvojno valov-nico, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 4,4 cm, š. 6,8 cm. 1224 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11586/17 (del iste posode še AI 11586/1, 3, 5, 6, 14, 18, 22 in 25) Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in vodoravnimi žlebovi nad in pod njo, keramika trda, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, na notranji strani sledovi prstov, v. 5,2 cm, š. 4,8 cm. SE 138 - objekt št. 24, G1225-123 2 1225 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11571 Okroglo glineno vretence z luknjo na sredini, površina zaglajena, sive barve, v. 0,7 cm, pr. 2,3 cm. 1221 Kv. 75, SE 142, inv. št. AI 11584/12 Odlomek ustja posode, ustje rahlo izvihano, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 1,5 cm, š. 2,2 cm. M 1:1 1225 M 1:2 1226 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11561 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano in dno ozko, ostenje okrašeno z vodoravnimi žlebovi, nad in pod njim snopi krajših navpičnih vrezov, keramika trda, barva prehaja od svetle rdečkasto rjave do sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, na dnu viden odtis vretena, v. 23,9 cm, pr. u. 22,9 cm, pr. d. 9,8 cm. 1226 1227 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11562 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano in dno ravno, ostenje okrašeno s tremi enojnimi valovnicami, na notranjem delu ustja vodoravni žlebovi, keramika luknjičasta, barva prehaja od rdečkasto rjave do sive, lonec izdelan na lončarskem vrete-nu, v. 21,5 cm, pr. u. 22,5 cm, pr. d. 8,8 cm. 1228 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11563/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s tremi plitvimi večkratnimi valovnicami, keramika trda, rjave in temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, v. 8,5 cm, š. 9,9 cm, pr. u. 20,0 cm. 1229 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11563/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z globoko enojno valovnico, keramika luknjičasta, površina zagaljena, črne barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 11,2 cm. 1230 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11564/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, površina zaglajena, temno sive barve na zunanji, temno rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,6 cm, š. 5,1 cm, pr. u. 20,3 cm. 1231 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11564/3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika trda, oranžno rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,5 cm, š. 5,3 cm, pr. u. 19,8 cm. 1232 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11566/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico in navpičnimi skupinami drobnih vtisov nad njo, keramika trda, sivo rjave barve, na notranji strani sledovi prstov, v. 3,6 cm, š. 5,4 cm. SE 138 - bakienodobni najdbi v objektu št. 24, G1233-1234 1233 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11565 Odlomek dna z ostenjem posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 4,1 cm, pr. d. 20,4 cm. 1234 Kv. 75, SE 138, inv. št. AI 11567 Odlomek dulca zajemalke, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava, v. 1,4 cm, š. 2,9 cm. SE 737 - objekt št. 25, G1235-1236 1235 Kv. 103, SE 737, inv. št. AI 12174 Odlomek ustja posode z ostenjem, ostenje okrašeno z dvema skupinama vodoravnih žlebov in večkratno valovnico med njima, rob ustja okrašen s kratkimi vodoravnimi žlebovi v treh vrstah, keramika luknji-časta, temno sive in rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 7,9 cm, š. 8,2 cm, pr. u. 10,6 cm. 1236 Kv. 103, SE 737, inv. št. AI 12176/2 in AI 12180/4 odlomki Odlomek dna posode, dno rahlo vbočeno, keramika luknjičasta, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na dnu viden odtis vretena, na notranji strani odtisi prstov, v. 7,8 cm, pr. d. 9,3 cm, db. d. 0,9 cm. SE 397 - objekt št. 26, G1237-1240 1237 Kv. 49/50, SE 397, inv. št. AI 11893 Železen predmet, odlomek loka fibule (?), dl. 5,1 cm, v. 2,7 cm. 1239 Kv. 49/50, SE 397, inv. št. AI 11888/1, 2, 3 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, keramika trda, oranžne in temno sive barve na zunanji, sivo rjave barve na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 4,7 cm, š. 8,7 cm, pr. u. 24,0 cm. 1238 Kv. 49/50, SE 397, inv. št. AI 11887 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama in s tremi vodoravnimi žlebovi med njima, keramika luknjičasta, temno rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 11,9 cm, pr. u. 20,9 cm. 1240 Kv. 49/50, SE 397, inv. št. AI 11889/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z večkratno valovnico, vodoravnimi vzporednimi žlebovi in navpičnimi linijami vbodov nad njo, keramika trda, sivo rjave barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 5,2 cm, š. 5,5 cm. SE 735 - objekt št. 27, G1241 1241 Kv. 78/104, SE 735, inv. št. AI 12170/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema skupinama večkratnih valovnic, keramika trda, glina močno mešana s peskom, rjave barve, v. 5,8 cm, š. 6,0 cm. M 1:1 1237 M 1:2 1238 SE 260 - objekt št. 29, G1242-1247 1242 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11783 Steklena jagoda, valjasta, rumeno rjave barve, v. 2,9 cm, pr. 0,5 cm. 1243 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11689 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ustje okrašeno s skupinami vbodov, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, keramika trda, oranžno rjave barve na zunanji, sivo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 7,8 cm, š. 9,6 cm, pr. u. 24,6 cm. 1244 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11690/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, keramika luknjičasta, rjave in temno rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu v. 3,2 cm, š. 6,1 cm, pr. u. 14,0 cm. 1245 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11695/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, keramika luknjičasta, temno sive barve na zunanji, rjave na notranji strani, v. 3,8 cm, š. 4,7 cm. 1246 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11695/2 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama in s skupino žlebov, keramika luknjičasta, rjave in temno sive barve na zunanji, temno sive na notranji strani, v. 5,5 cm, š. 6,8 cm. 1247 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11695/5 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno z neenakomerno večkratno valovnico in žlebovi, keramika luknjičasta, rjave barve, na notranji strani odtisi prstov, v. 8,2 cm, š. 6,8 cm. SE 260 - bakrenodobne najdbe v objektu št. 29, G1248-1250 1248 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11691/3 Odlomek noge posode, drobnozrna-ta keramika, rjave barve, prostoročna izdelava, v. 2,9 cm, pr. 14,4 cm. 1249 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11692/1 Odlomek dna z ostenjem, drobnozr-nata keramika, svetlo oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3,1 cm, pr. d. 11,3 cm. 1250 Kv. 163, SE 260, inv. št. AI 11692/2 Odlomek dna z ostenjem, drobnozr-nata keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava, v. 3 cm, pr. d. 10,3 cm. M 1:1 1242 M 1:2 Novi vek SE 733 - tretja plast peči (SE 747), SE 166 (antika v novoveški G1251-1252 strukturi), G1255 1251 Kv. 108/136, SE 747/733, 1255 Kv. 76/77-49/50, SE 166, inv. št. AI 12166/1 inv. št. AI 11615 Odlomek ustja posode z ostenjem, Odlomek dna z ostenjem posode, ustje izvihano, ostenje okrašeno z groba keramika, rjavo rdeče barve, dvema vodoravnima žlebovoma, prostoročna izdelava, v. 1,6 cm, keramika trda, oranžno rjave barve, pr. d. 11,6 cm. notranja površina močno mešana s peskom, posoda izdelana na lončar- SE 30 (zgodnji srednji vek v skem vretenu, v. 5,3 cm, š. 7,1 cm, novoveški strukturi) pr. u. 18,1 cm. 1256 Kv. 64, SE 30, inv. št. AI 11486 1252 Kv. 108/136, SE 747/733, Odlomek ostenja posode, ostenje inv. št. AI 12166/2 okrašeno z vzporednimi žlebovi, kera- Odlomek ustja posode z ostenjem, mika trda, temno sive barve, v. 2,0 cm, ustje izvihano, ostenje na notranji š. 1,8 cm. strani okrašeno z večkratno preki- njeno valovnico, keramika trda, sive barve, v. 3,0 cm, š. 4,2 cm. SE 223 - jama na vzhodnem delu najdišča, G1253-1254 1253 Kv. 135, SE 223, inv. št. AI 11658 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z vo- doravnimi žlebovi, keramika trda, te- mno sive in oranžne barve na zunanji, temno sive in svetlo rjave na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 7,7 cm, š. 8,4 cm, pr. u. 20,3 cm. 1254 Kv. 135, SE 223, inv. št. AI 11660/2 Odlomek dna posode z ostenjem, dno vbočeno, keramika trda, oranžne in rjave barve na zunanji, temno sive barve na notranji strani, posoda izde- lana na lončarskem vretenu, na no- tranji strani odtisi prstov, v. 5,2 cm, š. 8,4 cm, pr. d. 10,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 434 1252 SE 186 (zgodnji siednji vek v novoveški stiuktuii), G1257-1262 1257 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11623 Lonec (rekonstruiran), ustje izvihano in dno ravno, ostenje okrašeno s tremi pasovi večkratnih valovnic in vodoravnimi žlebovi med njimi, keramika trda, barva prehaja od rdečkasto rjave do temno sive, lonec izdelan na lončarskem vretenu, v. 18,2 cm, pr. u. 13,2 cm, pr. d. 8,8 cm. 1258 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11618/1 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, sivo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, š. 12,5 cm, pr. u. 21,1 cm. 1259 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11618/2 Odlomek ustja posode, ustje izvihano, keramika trda, rjave in temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 3,3 cm, š. 3,3 cm, pr. u. 12,9 cm. 1260 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11620/2, 4 in AI 11621/2 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno s prepletajočimi se valovitimi linijami, keramika trda, oranžno rjave, rjave in temno sive barve na zunanji, rdeče rjave, sive in temno sive na notranji strani, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani odtisi prstov, v. 14,0 cm, pr. u. 27,2 cm. 1258 / / 1259 1260 SE 186 1257-1260 1261 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11621/1 Odlomek ustja posode z ostenjem, ustje izvihano, ostenje okrašeno z dvema večkratnima valovnicama, keramika trda, temno sive barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, v. 6,3 cm, š. 9,5 cm, pr. u. 17,8 cm. 1262 Kv. 77, SE 186, inv. št. AI 11620/1 Odlomek ostenja posode, ostenje okrašeno s štirimi večkratnimi va-lovnicami, keramika trda, svetlo rjave barve, posoda izdelana na lončarskem vretenu, na notranji strani sledovi prstov, v. 6,4 cm, š. 14,7 cm. SE 186 1261,1262 Gradivo s površinskega pregleda Gradivo hrani NMS. Okrajšave POP1 Popava 1 ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 POP1 ZE 48L 9 POP1 ZE 19H 17 POP1 ZE 54I Polovica železnih škarij; dl. 16,2 cm. Plastični šiberni tulec modre bar- Plastični narebreni pokrov bele bar- ve brez napisa; dl. 6,9 cm, pr. tul- ve z notranjim navojem; v. 1,5 cm, 2 POP1 ZE 54B ca 20 mm. pr. 2 cm. Železen zatič z okroglo zanko; dl. za- gozde 5,6 cm, pr. zanke 4,7 cm. 10 POP1 ZE 55L 18 POP1 ZE 52F Plastični šiberni tulec zelene bar- Plastični narebreni zamašek bele 3 POP1 ZE 72I ve brez napisa; dl. 6,9 cm, pr. tul- barve z logotipom K(rka) na zgornji Vžigalna svečka za motor z notra- ca 20 mm. ploskvi; v. 1 cm, pr. 2,2 cm. njim izgorevanjem; dl. 7 cm. 11 POP1ZE37G 19 POP1 ZE 34E 4 POP1 ZE 16C Plastični šiberni tulec rdeče barve z Plastični zamašek bele in rdeče bar- Železen kovan žebelj pravokotnega napisom Winchester special 4; ve z napisom Talis Vinag Maribor na preseka brez glave; dl. 14 cm, dl. 6,9 cm, pr. tulca 20 mm. zgornji ploskvi; v. 2,3 cm, pr. 2,9 cm. db. trna 1 cm. 12 POP1 ZE 37E 20 POP1 ZE 19C 5 POP1 ZE 41J Plastični šiberni tulec rdeče barve z Dva dela plastičnega cveta svetlo Vodoravni ročaj posode iz železne napisom Winchester 5; dl. 6,9 cm, modre barve; pr. 6 cm. pločevine prevlečene z belim emaj- pr. tulca 20 mm. lom; š. 9 cm. 21 POP1 ZE 45B 13 POP1 ZE 49I Bela plastična S zanka; v. 9 cm, 6 POP1 ZE 6C Plastični pokrov rdeče barve z notra- š. 5 cm. Del aluminjastih vilic; dl. 7,6 cm. njim navojem in ušescem na robu; v. 4 cm, pr. 4 cm. 7 POP1 ZE 57C Plastični šiberni tulec rdeče barve z 14 POP1 ZE 47F napisom Winchester super-speed 5 Plastični narebreni pokrov zelene 70 mm; dl. 6,9 cm, pr. tulca 20 mm. barve z notranjim navojem; v. 4,8 cm, pr. 3,6 cm. 8 POP1 ZE 59G Plastični šiberni tulec modre bar- 15 POP1 ZE 54B ve brez napisa; dl. 6,9 cm, pr. tul- Plastični narebreni pokrov bele bar- ca 20 mm. ve; v. 2,4 cm, pr. 3,1 cm. 16 POP1 ZE 59C Plastični pokrov rumene barve; v. 1 cm, pr. 3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 440 22 POP1 ZE 60N 34 POP1 ZE 59H Plastična injekcija z napisom Farmi- Dno in narebreno ostenje steklenega talia v reliefu; dl. 10,2 cm, kozarca; pr. d. 5,2 cm. pr. 1,6 cm. 35 POP1 ZE 30N 23 POP1 ZE 54E Del brusa; dl. 11,1 cm, š. 4 cm, Del plastične injekcije; dl. 3 cm. db. 1,3 cm. 24 POP1 ZE 35E 36 POP1 ZE 57J Del plastičnega glavnika svetlo vijo- Odlomek skrilaste ploščice z enim ličaste barve; d. 5,8 cm, š. 3 cm. ravnim robom in na obeh straneh tankimi vpraskanimi črtami, ki tvo- 25 POP1 ZE 65A rijo nepravilno mrežo kvadratov; Kopija plastične Lego kocke rdeče š. 3,8 cm, dl. 4,7 cm, db. 0,3 cm. barve; dl. 6,2 cm, š. 1,5 cm. 37 POP1 ZE 33B 26 POP1 ZE 50C Odbitek iz rdečerjavega roženca; Bakelitno poliedrično stikalo(?) rjave dl. 2,6 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. barve z luknjo; š. 1 cm, v. 1,8 cm. 27 POP1 ZE 56F Plastični gumb črne barve z dvema luknjicama; pr. 1,8 cm. 28 POP1 ZE 51A Plastični gumb bele barve z dvema luknjicama; pr. 1,8 cm. 29 POP1 ZE 49N Plastično ohišje kemičnega svinčni- ka črne barve; dl. 11,8 cm, pr. 1 cm. 30 POP1 ZE 44A Plastični pokrov pisala zelene bar- ve kvadratnega preseka z notranjim navojem in belim napisom Jerič; dl. 4,5 cm, db. 1 cm. 31 POP1 ZE 18J Plastična bombica za nalivno pero; dl. 3,8 cm, pr. 0,7 cm. 32 POP1 ZE 36A Plastični plinski vžigalnik Tokai črne barve, ki ima na eni strani rdeč lo- gotip HSA, na drugi pa napis HSA Au- toelektrik und -zubehor Ges.m.b.H. Import - Export - Grosshandel 0316/91 65 50; dl. 8 cm, š. 2,4 cm, db. 1,2 cm. 33 POP1 ZE 11K Steklenička rjave barve z neodprtim belim kovinskim pokrovčkom z mo- drim napisom Pliva na zgornji strani. V steklenički ohranjene tablete; v. 6,1 cm, pr. 1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 442 38 POP1 ZE 44F 47 POP1 ZE 60K Del profiliranega izvihanega ustja Del porofiliranega izvihanega ustja lonca svetlo rjave barve; š. 2,8 cm, lonca sivo rjave barve; š. 3,2 cm, v. 2 cm, pr. 23,4 cm. Barva preloma v. 2,3 cm, pr. 30,6 cm. Barva prelo- zelo svetlo rjava 10YR 8/3. ma rožnbatosiva 7.5YR 7/2. 39 POP1 ZE 4D 48 POP1ZE39K Del profiliranega odebeljenega ustja Del odebeljenega izvihanega ustja lonca svetlo rjave barve; š. 2,4 cm, lonca prevlečenega zunaj in znotraj s v. 2,3 cm, pr. 17,7 cm. Barva preloma svetlo rjavo glazuro; š. 3,2 cm, rožnatosiva 7.5YR 7/2. v. 3 cm, pr. 28,2 cm. Barva preloma rožnata 5YR 7/4. 40 POP1 ZE 42H Del profiliranega izvihanega ustja 49 POP ZE 4B lonca oker barve; š. 3 cm, v. 2 cm, Del odebeljenega izvihanega ustja pr. 21,2 cm. Barva preloma svetlosi- lonca; š. 3 cm, v. 2,2 cm, pr. 19,2 cm. va 5YR 7/1. Barva preloma rožnatosiva 7.5YR 6/2. 41 POP ZE 1B 50 POP ZE 2B Del profiliranega izvihanega ustja Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rjavkaste barve; š. 2,9 cm, lonca; š. 3,5 cm, v. 1,8 cm, v. 2,4 cm, pr. 21,4 cm. Barva prelo- pr. 17,4 cm. Barva preloma siva ma temnosiva 10YR 6/4 (jedro), po- 7.5YR 5/0. vršina rumenkastorjava. 42 POP1 ZE 2E Del profiliranega izvihanega ustja lonca sivo rjave barve; š. 2,2 cm, v. 2,3 cm, pr. 20,5 cm. Barva prelo- ma svetlo siva 10YR 7/2. 43 POP1 ZE 54L Del profiliranega izvihanega ustja lonca temno rjave barve; š. 4,1 cm, v. 2,3 cm, pr. 14,4 cm. Barva prelo- ma temno rjava 7.5YR 3/2. 44 POP1 ZE 59C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca svetlo rjave barve; š. 3,2 cm, v. 2,9 cm, pr. 19,2 cm. Barva prelo- ma rožnata 5YR 8/4. 45 POP1 ZE 29F Del profiliranega odebeljenega ustja lonca rdečkaste barve prevlečen znotraj in po robu z rjavo glazuro; š. 3 cm, v. 2,2 cm, pr. 31,4 cm. Barva preloma rdečkastorumena 5YR 7/8. 46 POP1 ZE 3E Del profiliranega izvihanega ustja lonca svetlo rjave barve; š. 2,2 cm, v. 2,8 cm, pr. 21,4 cm. Barva prelo- ma rožnatobela 7.5YR 8/2. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 444 39 42 44 51 POP1 ZE 36E 61 POP 4C Del profiliranega močno izvihanega Del izvihanega ustja lonca sive bar- ustja lonca sivo rjave barve; ve; š. 2,6 cm, v. 1,9 cm, pr. 16,6 cm. š. 3,3 cm, v. 2 cm, pr. 16,8 cm. Barva Barva preloma siva 10YR 6/1. preloma rožnatobela 7.5YR 8/2. 62 POP 1E 52 POP1 ZE 34I Del izvihanega ustja lonca črne bar- Del močno izvihanega ustja lonca ve; š. 6,6 cm, v. 2,4 cm, pr. 24 cm. svetlo sive barve; š. 3,3 cm, v. 2 cm, Barva preloma črna 7.5YR 2/0. pr. 16,6 cm. Barva preloma rožna- ta 7.5YR 8/4. 63 POP 1E Del izvihanega ustja lonca temnosi- 53 POP1 ZE 38B ve barve; š. 4,8 cm, v. 2,5 cm, Del odebeljenega izvihanega ustja pr. 19,6 cm. Barva preloma temno lonca svetlo sivo barve; š. 3,1 cm, sivorjava 10YR 4/2. v. 1,9 cm, pr. 18 cm. Barva preloma bela 10YR 8/2. 64 POP1 ZE 35H Del izvihanega ustja lonca ali vrča 54 POP1 ZE 60B sivo rjave barve; š. 4 cm, v. 2,4 cm, Del profiliranega izvihanega ustja pr. 11,2 cm. Barva preloma rožnato- lonca svetlo rjave barve; š. 3 cm, siva 5YR 6/2. v. 2,2 cm, pr. 20,6 cm. Barva prelo- ma svetlo rjavosiva 10YR 6/2. 65 POP1 ZE 59J Del odebeljenega izvihanega ustja 55 POP TJ1 lonca ali vrča svetlo rjave barve; Del izvihanega ustja lonca svetlo š. 4,2 cm, v. 2 cm, pr. 11,5 cm. Barva sive barve; š. 2,4 cm, v. 2,4 cm, preloma svetlo siva 10YR 7/1. pr. 26,6 cm. Barva preloma bela 7.5YR 8/0. 66 POP1 ZE 1D Del odebeljenega izvihanega ustja 56 POP 1C lonca ali vrča sive barve; š. 3,1 cm, Del izvihanega ustja lonca sive bar- v. 2 cm, pr. 24 cm. Barva preloma ve; š. 3,4 cm, v. 2,2 cm, pr. 19,4 cm. temno sivorjava 10YR 4/2. Barva preloma siva 7.5YR 5/0. 67 POP1 ZE 1B 57 POP 1D Del odebeljenega izvihanega ustja Del izvihanega ustja lonca sive bar- lonca; š. 2,6 cm, v. 2,1 cm, ve; š. 2,9 cm, v. 2,1 cm, pr. 20 cm. pr. 22 cm. Barva preloma rožnato Barva preloma temno siva 7.5YR 4/0. siva 7.5YR 7/2. 58 POP 2E Del izvihanega ustja lonca sive bar- ve; š. 2,8 cm, v. 2,1 cm, pr. 19,2 cm. Barva preloma temno siva 7.5YR 4/1. 59 POP 1E Del izvihanega ustja lonca svetlo sive barve; š. 2,8 cm, v. 2,2 cm, pr. 19,6 cm. Barva preloma svetlo siva 7.5YR 7/0. 60 POP 2E Del izvihanega ustja lonca sive barve; š. 2,7 cm, v. 2,1 cm, pr. 17,2 cm. Barva preloma svetlo sivorjava 10YR 6/2. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 446 53 60 68 POP1TJ4 77 POP1 ZE 14L Del odebeljenega izvihanega ustja Del odebeljenega močno izvihanega lonca črne barve; š. 4,1 cm, ustja lonca rožnatosivo barve; v. 2,4 cm, pr. 18,2 cm. Barva prelo- š. 3 cm, v. 2,2 cm, pr. 20,2 cm. Barva ma črna 7.5YR 2/0. preloma rožnatosiva 7.5YR 7/2. 69 POP1 ZE 1E 78 POP1 ZE 5C Del odebeljenega izvihanega ustja Del močno izvihanega ustja lonca lonca sive barve; š. 6,3 cm, svetlo sive barve; š. 2,5 cm, v. 3,1 cm, pr. 19,8 cm. Barva prelo- v. 2,2 cm, pr. 22,2 cm. Barva prelo- ma siva 2.5YR 6/0. ma svetlo rjvosiva 10YR 6/2. 70 POP1 ZE 20H 79 POP1 ZE 1D Del odebeljenega izvihanega ustja Del odebeljenega, profiliranega in lonca sivo rjave barve; š. 3,1 cm, izvihanega ustja lonca rdečkaste v. 2,4 cm, pr. 31,4 cm. Barva prelo- barve; š. 3,2 cm, v. 2,3 cm, ma svetlo rjava 7.5YR 6/4. pr. 23,8 cm. Barva preloma rdečka- storumena 5YR 6/6. 71 POP1 ZE 2B Del odebeljenega izvihanega ustja 80 POP1 ZE 52G lonca sive barve; š. 3 cm, v. 1,9 cm, Del močno izvihanega ustja lonca pr. 11,6 cm. Barva preloma siva svetlo rjave barve; š. 3,1 cm, v. 3 cm, 5YR 5/1. pr. 26,8 cm. Barva preloma rožnato- siva 7.5YR 7/2. 72 POP1 ZE 30I Del močno izvihanega ustja lonca 81 POP1 ZE 26L svetlo rjave barve; š. 4,8 cm, Del odebeljenega profiliranega izvi- v. 1,8 cm, pr. 14,4 cm. Barva prelo- hanega ustja lonca svetlo rjave bar- ma rožnata 7.5YR 8/4. ve; š. 3,4 cm, v. 2,4 cm, pr. 22,4 cm. Barva preloma bela 10YR 8/1. 73 POP1 ZE 8I Del izvihanega vodoravnega ustja 82 POP1 ZE 14D lonca sive barve, prevlečenega zno- Del močno izvihanega ustja lonca traj z olivnozeleno glazuro; svetlo rjave barve; š. 4 cm, v. 2,5 cm, š. 2,1 cm, v. 2,1 cm. Barva preloma pr. 14,8 cm. Barva preloma rožna- siva 7.5YR 6/0. ta 7.5YR 7/4. 74 POP1 ZE 20H Del izvihanega ustja lonca sivo rja- ve barve, prevlečenega cnotraj in po robu z rjavo glazuro; š. 2,2 cm, v. 2,8 cm, pr. 24,8 cm. Barva prelo- ma rožnatosiva 7.5YR 7/2. 75 POP1 ZE 17J Del odebeljenega izvihanega ustja lonca sivo rjave barve; š. 3,1 cm, v. 2,4 cm, pr. 32,8 cm. Barva prelo- ma siva 10YR 6/1. 76 POP1 ZE 1D Del močno izvihanega ustja lon- ca sive barve; š. 3,6 cm, v. 2,4 cm, pr. 24,8 cm. Barva preloma bela 7.5YR 8/0. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 448 69 71 72 73 77 82 83 POP1 ZE 4M 92 POP1 ZE 49A Del odebeljenega izvihanega ustja Del izvihanega ustja lonca ali vrča lonca oker barve; š. 2,9 cm, prevlečenega zunaj z zeleno, znotraj z v. 2,5 cm, pr. 27,8 cm. Barva preloma oker in na ustju z rjavo glazuro; rožnata 7.5YR 8/4. š. 4,1 cm, v. 2,1 cm, pr. 20,8 cm. Bar- va preloma rožnatosiva 7.5YR 6/2. 84 POP1 ZE 34C Del profiliranega izvihanega ustja 93 POP1 ZE 21E lonca svetlo rjave barve; š. 3,9 cm, Del odebeljenega rahlo izvihanega v. 3 cm, pr. 20,7 cm. Barva preloma ustja lonca ali vrča prevlečenega zu- svetlosiva 7.5YR 7/0. naj in po ustju z rjavo, v notranjosti pa oker glazuro; š. 2,7 cm, v. 1,7 cm, 85 POP1 ZE 46J pr. 11,6 cm. Barva preloma rožna- Del odebeljenega izvihanega ustja ta 5YR 8/4. vrča(?) oker barve; š. 2,5 cm, v. 2,3 cm, pr. 13,1 cm. Barva prelo- 94 POP1 ZE 30A ma zelo svetlorjava 10YR 7/3. Del odebeljenega, rahlo izvihanega ustja vrča(?) prevlečenega zunaj in 86 POP1 ZE 34A znotraj z oker glazuro in z rdečerjavo Del profiliranega močno odebelje- glazuro povdarjenim robom; nega ustja lonca svetlo rjave bar- š. 3,1 cm, v. 2,1 cm, pr. 14,4 cm. ve; š. 4,6 cm, v. 2,4 cm, pr. 23,6 cm. Barva preloma rdečkastorumena Barva preloma svetlo siva 7.5YR 7/0. 5YR 7/6. 87 POP1 ZE 35G 95 POP1 ZE 46G Del profiliranega močno odebelje- Del odebeljenega izvihanega ustja nega ustja lonca rjave barve; lonca ali vrča temno rjave barve; š. 3,5 cm, v. 1,9 cm, pr. 28 cm. Barva š. 3 cm, v. 1,8 cm, pr. 15,9 cm. Barva preloma temno rjava 10YR 4/1. preloma siva 5YR 6/1. 88 POP1 ZE 60N 96 POP1 ZE 17H Del profiliranega izvihanega ustja Del odebeljenega ustja vrča svetlo lonca zelo svetlorjave barve; rjave barve; š. 2,4 cm, v. 1,8 cm, dl. 2,9 cm, v. 2,1 cm, pr. 26,5 cm. Bar- pr. 8,4 cm. Barva preloma rožnato- va preloma svetlo rjavosiva 10YR 6/2. bela 5YR 8/2. 89 POP1 ZE 48A Del rahlo izvihanega ustja lonca s sle- dovi glazure v notranjosti; š. 3,1 cm, v. 2,4 cm, pr. 23,8 cm. Bar- va preloma rožnatosiva 7.5YR 7/2. 90 POP1 ZE 32I Del močno profiliranega izvihanega ustja lonca svetlo rdečkaste barve; š. 3 cm, v. 2 cm, pr. 15 cm. Barva preloma rdečkastorumena 7.5YR 7/6. 91 POP1 ZE 38D Del odebeljenega izvihanega ustja lonca rožnato rjave barve; š. 3,2 cm, v. 1,6 cm, pr. 14,8 cm. Barva prelo- ma rdečkastorumena 7.5YR 8/6. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 450 89 92 97 POP1 ZE 19A Del profiliranega ustja lonca sive barve; v. 2,7 cm, š. 2,7 cm. Barva preloma 7.5YR 6/8. 98 POP1 ZE 5L Del ustja vrča s trakastim ročajem svetlo sive barve, v notranjosti prevlečen z zeleno glazuro; š. 3,9 cm, v. 3,5 cm. Barva preloma bela 5YR 8/1. 99 POP1 ZE 37G Del ustja vrča s trakastim ročajem svetlo sive barve, prevlečen z zeleno glazuro; š. 4,1 cm, v. 3,8 cm. Barva preloma siva 5YR 6/1. 100 POP1 ZE 6H Del ravnega dna in ostenja lonca si-vorjave barve porozne fakture; š. 3,9 cm, v. 3,2 cm, pr. d. 7,7 cm. Barva preloma 2.5YR 6/0 do 5/0. 101 POP1 ZE 5C Del ravnega dna in ostenja lonca; š. 3,6 cm, v. 3 cm, pr. d. 10,6 cm. Barva preloma bela 5YR 8/1. 102 POP1 ZE 54N Del dna in ostenja lonca ali vrča prevlečenega znotraj in zunaj z oker glazuro. Zunanja površina okrašena z belimi, rjavimi in zelenimi črtami glazure; š. 3,8 cm, v. 3,5 cm, pr. d. 14 cm. Barva preloma rožnata 5YR 8/4. 103 POP1 ZE 54N Del dna in ostenja lonca ; š. 4,2 cm, v. 2,8 cm, pr. d. 9 cm. Barva preloma rožnatosiva 7.5YR 6/2. 104 POP1 ZE 48D Del vodoravno izvihanega ustja sklede; š. 2,9 cm, v. 1,6 cm, pr. 24,8 cm. Barva preloma rožnato-siva 7.5YR 7/2. 105 POP1 ZE 7B Del izvihanega ustja male sklede svetlosive barve; š. 3 cm, v. 1,7 cm, pr. 16,5 cm. Barva preloma svetlosi-va 7.5YR 7/0. 106 POP1 ZE 1A Del rahlo odebeljenega roba in stene sklede prevlečene znotraj in po robu z osnovno oker glazuro, na robu in v notranjosti okrašeno z glaziranimi rjavimi in belimi pasovi; š. 2,7 cm, v. 2,3 cm, pr. 22,2 cm. Barva preloma rožnata 7.5YR 8/4. I L 107 POP1 ZE 8B Del odebeljenega uvihanega ustja male sklede temno rjave barve; š. 2,1 cm, v. 2 cm, pr. 17,7 cm. Barva preloma temno siva 5YR 4/1. 111 POP1 ZE 34B Del odebeljenega uvihanega ustja sklede prevlečene znotraj in zunaj z zeleno glazuro; š. 3,8 cm, v. 2 cm, pr. 33,4 cm. Barva preloma siva 5YR 6/1. 112 POP1 ZE 44C Del odebeljenega roba in stene sklede prevlečene znotraj in po robu z zeleno glazuro; š. 4,8 cm, v. 2,5 cm, pr. 36 cm. Barva preloma zelo sve-tlorjava 10YR 8/3. 113 POP1 ZE 59C Del močno profiliranega izvihanega ustja lonca rdečkasto rumene barve; š. 5,2 cm, v. 2,8 cm, pr. 23,9 cm. Barva preloma rdečkasto rumena 7.5YR 7/6. 114 POP1 ZE 59C Del odebeljenega izvihanega ustja sklede prevlečene znotraj in na zu-najem robu z glazuro, ki je odpadla; š. 7 cm, v. 2,8 cm, pr. 28,4 cm. Barva preloma rdečkastorumena 7.5YR 7/6. 108 POP1 ZE 26M Del uvihanega ustja sklede rdečkaste barve; š. 3,7 cm, v. 1,6 cm, pr. 17,8 cm. Barva preloma rdečkastorumena 7.5YR 7/6. 109 POP1 ZE 1E Del uvihanega ustja sklede rdečkaste barve; š. 5,9 cm, v. 1,7 cm, pr. 20,6 cm. Barva preloma rožnata 7.5YR 8/4. 110 POP1 ZE 27J Del uvihanega ustja sklede rdečkaste barve, prevlečene znotraj z oker glazuro; š. 4,6 cm, v. 1,9 cm, pr. 32,6 cm. Barva preloma rožnata 7.5YR 8/4. 106 107 108 109 110 111 113 114 116 POP1 ZE 51G Del ustja in stene sklede prevlečene znotraj in po robu z oker glazuro, po robu pa še z belo glazirano črto; š. 5 cm, v. 3,1 cm, pr. 27 cm. Barva preloma rdečkastorumena 7.5YR 8/6. 117 POP1 ZE 39K Del profiliranega izvihanega ustja sklede svetlo rjave barve; š. 3,4 cm, v. 2,4 cm, pr. 29 cm. Barva preloma zelo svetlo rjava 10YR /3. 118 POP1 ZE 18G Del odebeljenega izvihanega ustja sklede prevlečene znotraj in na zunanjem robu z olivnozeleno glazuro; š. 4,8 cm, v. 1,7 cm. Barva preloma zrožnato bela 7.5YR 8/2. 123 POP1 ZE 60D Del pokrovke rožnato sive barve; š. 4,5 cm, dl. 3 cm, pr. 21 cm. Barva preloma rožnatosiva 7.5YR 7/2. 124 POP1 ZE 19I Del pokrovke svetlo sive barve; š. 4,1 cm, dl. 2,8 cm, pr. 20,2 cm. Barva preloma rožnatosiva 7.5YR 7/2. 125 POP1 ZE 4A Del pokrovke svetlo sive barve; š. 3,1 cm, dl. 2,1 cm, pr. 23,6 cm. Barva preloma svetlo siva 10YR 7/2. 126 POP1 ZE 3I Del pokrovke rožnato sive barve; š. 3,1 cm, dl. 1,8 cm, pr. 13 cm. Barva preloma rožnatobela 7.5YR 8/2. 119 POP1 ZE 13F Del roba in stene plitve sklede rdečkasto rjave barve, prevlečene znotraj z glazuro; š. 4,1 cm, v. 2,4 cm, pr. 33 cm. Barva preloma rožnatobela 7.5YR 8/2. 120 POP1 ZE 35B Del porcelanastega krožnička s pr-stanasto nogo, pozlačenim robom in zlatim rastlinskim okrasom v notranjosti; š. 5 cm, dl. 4,2 cm, pr. 15,3 cm. Barva preloma 5Y 8/1. 121 POP1 ZE 50G Del gumba pokrovke bež barve; v. 2,8 cm, š. 5,3 cm. Barva preloma bela 10YR 8/2. 122 POP1 ZE 2A Del gumba pokrovke zelo svetlo rjave barve; v. 0,8 cm, š. 3,8 cm. Barva preloma siva (jedro) 10YR 7/3. Analize Zooarheološke analize kostnih ostankov Zdravka Hincak Važne podatke nam nudi prikaz pogostnosti najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču (sl. 45). Najštevilčnejše so najdbe odlomkov dolgih kosti - kar 26,03 %, od teh jih je največje število ohranjeno v zelo drobnih fragmentih. Sledijo ostanki zob (dentes) z 20,55 % oziroma zobne sklenine v primeru večje fragmentiranosti. Na tretjem mestu se nahajajo nedoločljivi ostanki animalnega porekla z 19,18 %. Od kosti golenice (tibia) so V analizo je zajeto 78 koščenih (80,77 %) in zobnih (19,23 %) odlomkov živali, ki izvirajo iz dvanajstih stratigrafskih enot na najdišču. Vzorci iz stratigrafske enote SE 549/550 so zelo drobni in jih ni mogoče taksonomsko določiti. Kar 20 % fragmentov zaradi močne fragmentiranosti ni bilo mogoče določiti. Splošna stopnja ohranjenosti vzorcev je zelo nizka, saj 95 % vzorcev pripada skupini drobnih fragmentov. Analizirani vzorci predstavljajo najmanj 6 vrst osebkov (MNI): divje govedo (Bos primigenius, Boj.), domače govedo (Bos taurus, L.), navadni jelen (Cervus elaphus, L.), mali prežvekovalec: ovca, koza ali srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.), divja svinja (Sus scrofa ferus, L.) in ptica (Aves). Vzorci so bili analizirani s pomočjo primerjalnega gradiva (Cohen/ Serjeantson 1986; Hillson 1992; Kolda 1936; Struska 1903; Nickel et al. 1986; von den Driesch 1976; Schmid 1972). Žgani fragmenti v celotnem vzorcu zajemajo 10,3 % in se nahajajo v naslednjih stratigrafskih enotah: SE 28/21, SE 139/140 in SE 202/203. Barva žganih kosti se nahaja v razponu od sivo bele do bele barve, kar pomeni temperaturo žganja od 900°C. Rezultati procentualne zastopanosti vzorcev posameznih živalskih vrst kažejo, da so najpogostejši s 37,18 % odlomki kosti in zobje svinje (Sus scrofasp.). Na sl. 43 je prikazana odstotna zastopanost ostankov divje svinje (Sus scrofa ferus, L.) 19,23 %, ostalih 17,95 % vzorcev ni bilo mogoče določiti kot divjo ali domačo obliko svinje (Sus scrofa sp.). Kosti divje svinje so bile določljive večinoma za odrasle moške samce merjasce. Po odstotni zastopanosti skupaj s svinjo (Sus scrofa sp.) sledijo ostanki domačega goveda (Bos taurus, L.) in nedoločljivi odlomki, vsi s 17,95 %. Ostanki malih prežvekovalcev, kamor sodijo ovca, koza in srna (Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.) zajemajo 14,10 %, sledijo fragmentirani vzorci jelena (Cervus elaphus, L.) z 8,97 %. Ostanki velikih prežvekovalcev (Ruminantia), divjega goveda (Bos primigenius, Boj.) in ptic (Aves) se nahajajo na najdišču vsak z 1,28 %. Največje število kostnih ostankov je zastopanih v SE 851/822 (16 vzorcev) in SE 139/140, sledijo SE 143/144, SE 181/182 in 396/397 (9 vzorcev), SE 20/21 (6 vzorcev) in SE 28/21, SE 135/136 (4 vzorci), kar je prikazano na sl. 44. Ostale tri stratigrafske enote SE 555/556 (2 vzorca) in SE 295/296 ter SE 202/203 so zastopane s po enim vzorcem. 43 Zastopanost raziskanih živalskih vrst. AVES - ptice (Aves) (1,28 %) BP - divje govedo (80s primigenus, L.) (1,28 %%) BT - domače govedo (80s taurus, L.) (17,95 %) CE - navadni jelen (Cervus elaphus, L.) (8,97 °%) O/C/C - mali prežvekovalci: ovca, koza ali srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.) (14,10 °%) SSF - divja svinja (Sus scrofa ferus, L.) (19,23 °%) SSP - svinja (Sus scrofa, sp.) (17,95 %) VP - veliki prežvekovalci (Ruminantia) (1,29 °%) NN - ostanki neidentificiranih kosti živalskega porekla (17,95 %%) 44 Številčna zastopanost kostnih ostankov po glavnih stratigrafskih enotah. I SE 20/21 (6) SE 28/29 (4) SE 202/203 (1) SE 135/136 (4) SE 295/296 (1) SE 139/140 (17) SE 396/397 (9) SE 143/144 (9) SE 555/556 (2) SE 181/182 (9) SE 851/822 (16) 45 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču. PEL - kosti medenice (pelvis) (1,37 %) PHII - drugi členki prsta (phalanges II) (2,74 %) T - golenica (tibia) (8,22 %) MT - dlančnica (metatarsus) (1,36 %) DOKO - dolge kosti (ossa longa) (26,03 %) DENTES - zobje (dentes) (20,55 %) MAN- spodnja čeljust (mandibula) (8,22 %) PHIII - tretji členki prsta (phalangesIII) (2,74 %) COS - rebra (costae) (6,85 %) OCRAN - kosti lobanje (ossa cranii) (1,37 %) H - nadlahtnica (humerus) (1,37 %) NN - nedoločljivi fragmenti kosti animalnega porekla (19,18 %) najpogosteje ohranjeni fragmenti diafiz. Njihova odstotna prisotnost na najdišču je enaka prisotnosti fragmentov spodnje čeljusti (mandibula) z 8,22 %. Odlomki reber (costae) so prisotni z visokimi 6,58 % in večinoma zajemajo odlomke tela reber (corpus costae). Sledijo fragmenti drugega in tretjega členka prsta (phalanxII, phalanxIII), vsaki po 2,74 %. Kosti stopalnic (metatarsus), medenice (pelvis), fragmentov nadlahtnice (humerus) in kosti lobanje (ossa cranii) so predstavljene v najmanjšem odstotku, vsaka posamezna skupina s po 1,37 % (sl. 44). Zaradi velike fragmentiranosti vzorcev nadaljnja analiza ni mogoča. Seznam vzorcev 1. Sek. III, IV, kv. 57, 85, SE 20/21 Masa vzorca: 4g Število vzorcev: Svinja (Sus scrofa sp.): 6 Opis: Ohranjeni so fragmenti zobne krone (zobnesklenine) kočnikov (dentes molaris) svinje (Sus scrofa sp.). 2. Sek. III, IV, kv. 57, 85, SE 28/21 Masa vzorca: 1g Število vzorcev: Svinja (Sus scrofa sp.): 4 Opis: Ohranjeni so žgan fragment prvega členka prsta (phalanx I) svinje (Sus scrofa sp.) in trije žgani fragmenti telesa reber (corpus costae). 3. Sek. II, kv. 47, SE 135/136 Masa vzorca: 1g Število vzorcev: Svinja (Sus scrofa sp.): 4 Opis: Ohranjeni so štirje fragmenti dolge kosti (ossa longa), najverjetneje svinje (Sus scrofa sp.). 4. Sek. III, kv. 75, SE 139/140 Masa vzorca: 13g Število vzorcev: Veliki prežvekovalci (Ruminantia): 1, Mali prežvekovalci: ovca, koza, srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Capre-olus capreolus, L.): 1 Opis: Ohranjen je najbolj distalni del diafize golenice (tibia) velikega prežvekovalca (Ruminantia) in fragment tretjega členka prsta (phalanxIII) malega prežvekovalca: ovca, koza ali srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Capreolus capreolus, L.). 5. Sek. III, kv. 75, SE 139/140 Masa vzorca: 2g Število vzorcev: Navadni jelen (Cervus elaphus, L.): 7 Opis: Ohranjenih je 7 fragmentov krone zoba (zobne sklenine), najverjetneje navadnega jelena (Cervus elaphus, L.). 6. Sek. III, kv. 75, SE 139/140 Masa vzorca: 0,5g Število vzorcev: Fragmenti kosti živalskega porekla: 2 Opis: Ohranjena sta dva zelo drobna žgana fragmenta kosti živalskega porekla. 7. Sek. III, kv. 75, SE 143/144 Masa vzorca: 1g Število vzorcev: Mali prežvekovalci: ovca, koza, srna (Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Capreolus capreolus, L.): 9 Opis: Ohranjenih je 7 fragmentov zobne krone (zobne sklenine) ličnika ali kočnika (dentes premolares/dentes molares) in dva fragmenta alveolarnega zidu čeljustnice malih prežvekovalcev: ovce, koze ali srne (Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Capreolus capreolus, L.). 8. Sek. III, kv. 77, SE 181/182 Masa vzorca: 0,5g Število vzorcev: Fragmentirane kosti živalskega porekla: 9 Opis: Ohranjenih je devet fragmentov kosti živalskega porekla. 9. Sek. V, kv. 127, SE 202/203 Masa vzorca: 1g Število vzorcev: Ptica (Aves): 1 Opis: Ohranjen je fragment medenice (pelvis) male ptice (Aves). Radiocarbon 14C dating 10. Sek. V, kv. 127, SE 202/203 Masa vzorca: 0,1g Število vzorcev: Fragmenti kosti živalskega porekla Opis: Ohranjeni so zelo drobni fragmenti kosti živalskega porekla. 11. Sek. VI, kv. 157, SE 295/296 Masa vzorca: 5g Število vzorcev: Fragmenti kosti živalskega porekla Opis: Ohranjen je fragment diafize nadlahtnice (humerus) velikega prežvekovalca (Ruminantia). 12. Sek. II, kv. 49-50, SE 396/397 Masa vzorca: 62g Število vzorcev: Domače govedo (Bos taurus, L.): 9 Opis: Ohranjen je krajši fragment distalnega dela kosti stopala (metatarsus) in osem fragmentov dolgih kosti (ossa longa). 13. Sek. III, kv. 65, SE 549/550 Masa vzorca: 2g Število vzorcev: Fragmenti kosti živalskega porekla Opis: Zelo drobni fragmenti kosti živalskega porekla. 14. Sek. II, kv. 48, SE 555/556 Masa vzorca: 0,1g Število vzorcev: Fragmenti kosti živalskega porekla Opis: Ohranjena sta dva zelo drobna fragmenta kosti živalskega porekla. 15. Sek. IV, kv. 85, SE 851/822 Masa vzorca: 36g Število vzorcev: Divja svinja - merjasec (Sus scrofaferus, L.): 15 Divje govedo (Bos primigenius, Boj.): 1 Opis: Ohranjeni so fragment krone podočnika (dens caninus) spodnje čeljusti (mandibula) divje svinje - merjasca (Sus scrofa ferus, L.) in fragmenti telesa spodnje čeljusti (corpus man-dibulae), angulus mandibulae, 7 fragmentov dolge kosti (ossa longa), fragment telesa reber (corpus costae) in fragment kosti lobanje (cranium) iste živali. Ohranjen je drugi členek prsta (phalanxII) najverjetneje divjega goveda (Bos primigenius Boj.). The samples were checked and mechanically cleaned under a microscope. The residual material was then extracted with 1% HCl, 1% NaOH at 60°C and again 1% HCl. The alkali extract of KIA 32879, 32885, 32901, and 32903 (humic acid fraction) was precipitated with HCl, then washed and dried. The combustion to CO2 of all fractions was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900°C. The sample of CO2 was reduced with H2 over approx. 2 mb of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material. Conventional 14C ages were calculated according to Stu-iver and Polach (1977, 355) with a 613C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: this 613C correction includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and therefore cannot be compared with 613C values obtained per mass spectrometer on CO2). For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation o) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as a measuring uncertainty. To this we added the uncertainty connected with the subtraction of our »blank«. The quoted 1o uncertainty is thus the best estimate for the full measurement and not just based on counting statistics. »Calibrated« or calendar ages were calculated using »CALIB rev 5.01« (Reimer et al. 2004). All samples gave more than the 1 mb of carbon recommended for a precise measurement and produced a sufficient ion beam. The 613C values lie in a normal range and thus far the results are reliable. The age difference between the alkali residue and the humic acid fraction is not statistically significant in four cases (see Fig. 47). These samples are therefore not (significantly) contaminated and the ages measured for the alkali residues are also reliable in this respect. The humic acid fractions of KIA 32870 and 32885 are significantly younger than the alkali residue, probably due to the admixture of younger carbon into the more mobile humic acid fraction. The alkali residue age should be reliable because the chemical cleaning, which removes contaminants from the alkali residue and enriches them in the humic acid fraction, is usually effective and the contamination is not heavy. 47 Age differences alkali residue (AR)-humic acid fraction (HA) in 14C-years. Sample Difference (14C-years) Significance a KIA 32869 AR-HA 24±44 0.5 KIA 32870 AR-HA 104±44 2.4 KIA 32879 AR-HA -71±39 1.8 KIA 32885 AR-HA 144±48 3.0 KIA 32901 AR-HA -54±39 1.4 KIA 32903 AR-HA -62±34 1.8 48 Vkopan objekt večjih dimenzij (SE 499), KIA 32885. 51 Jama (SE 390), plast (SE 389), KIA 42048. 49 Polzemljanka (SE 8), plast (SE 7), KIA 42046. 52 Ognjišče (SE 686), plast (SE 683), KIA 42050. 50 Ognjišče (SE 246), plast (SE 245), KIA 42047. 53 Jama (SE 21), plast (SE 20), KIA 32887. 54 Zemljanka (SE 203), plast (SE 202), KIA 32886. 55 Jama (SE 144), plast (SE 143), KIA 32883. 56 Jama (SE 252), plast (SE 251), KIA 32884. Sklep Irena Šavel, Špela Karo Najdišče, na katerem so bile pred posegom njivske obdelovalne površine, leži na pleistocenski murski terasi zahodno od vasi Lipovci med potokoma Ledavo na severu in Doblom na jugu (sl. 1, 2, 3, 4, 5). Najdišče je presekano z izsušeno nekdanjo strugo potoka na dva dela na najdišči Popava 1 in Popava 2, ki smo ju izkopavali ločeno. Med samim raziskovanjem smo ugotovili, da je bil prostor poseljen v času bakrene in pozne bronaste dobe, rimskega obdobja in v zgodnjem srednjem veku. Površino rahlo valovitega terena najdišča je pokrivala ornica kot temno rjav mehak peščen melj (SE 1), ki ji je sledila premešana plast kot temno do rumeno rjav mehak peščen melj (SE 2) z najdbami iz različnih obdobij. Pod njima so se v kulturno sterilnih poplavnih plasteh pojavile arheološke ostaline z jamami in jamami za kole (sl. 19). Na najdišču je kot podlaga prevladovala plast rumenega do rdečega peščenega melja (SE 3), v katero je bilo vkopano večje število prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških objektov. Plast je na vzhodnem predelu najdišča prehajala v rumen pesek z rdečimi oksidi (SE 201), rdeče rjav peščen melj (SE 265) in sivo rjav peščen melj (SE 266). Na osrednjem najnižjem delu najdišča se je pod ornico oziroma paleoornico pojavila plast temno sivo rjavega trdnega peščenega melja (SE 15), ki ji je sledila plast SE 3 (sl. 19), le ta je bila v večji globini, predvsem na mestih, kjer se je dalj časa zadrževala voda, precej marmorizirana (SE 77, SE 78, SE 121, sl. 26, 27). Pod njimi je bila geološka osnova sivega grušča, pomešanega z rdeče rjavim peskom in meljem (SE 4). Pogled na stratigrafijo najdišča nam kažejo preseki na njegovem zahodnem in severnem robu (sl. 25, 26, 27). Strukture, opredeljene v čas bakrene dobe, so bile odkrite na zahodnem in osrednjem delu najdišča (sl. 28, 30). Na podlagi teh struktur smo poskušali ugotoviti naselbinske ostaline, ki smo jih opredelili kot nadzemne objekte, zemljanke, polzemljanke, vkopane objekte večjih dimenzij, večje in manjše jame. Domnevamo pet nadzemnih objektov, velike od 10 * 4 m do 5 * 2 m. Osnovo tlorisov objektov predstavljajo odkrite jame za kole, ki so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,60 m do 0,17 m in so bile dokaj plitvo (od 0,30 do 0,04 m) vkopane v osnovo. V stavbah in v njihovi bližini so bile večje in manjše jame, v katerih so bile cele najdbe ali kosi keramičnih posod, vretenca, drobno kamnito orodje in deli žrmelj. Odkriti sta bili dve polzemljanki ovalne oblike, veliki 4,10 * 2,63 m in 3,10 * 2,30 m, ki sta bili dokaj plitvo vkopani v osnovo. Štirje objekti večjih dimenzij, veliki od 32,15 * 12,00 m do 19,12 * 11,8 m, so bili vkopani od 0,20 do 0,40 m globoko. V objektih so bile večje in manjše jame ter jame za kole, ki jih ne moremo povezati med seboj. Presenetljivo je veliko število keramičnih in kamnitih najdb, ki skupaj z jamami in ponekod ohranjenimi jamami za kole verjetno tvorijo ostanke večjih hiš. Večje jame zunaj objektov so bile večinoma podolgovate oblike, velike od 4,14 * 1,46 m do 1,72 * 0,98 m. Vkopane so bile od 0,95 do 0,14 m globoko. Manjše jame so bile večinoma ovalne oblike, velike od 1,80 * 1,31 m, oziroma do 0,63 m v premeru. Vkopane so bile od 0,62 m do 0,07 m globoko. Na najdišču smo jih odkrili v skupinah na zahodnem robu, jugozahodnem delu, ob severnem robu in na vzhodnem delu najdišča. V jamah so bili večinoma kosi keramičnih posod, drobno kamnito orodje, deli kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Jame so verjetno rabile kot shrambni prostori, kot odpadne jame ali delovni prostori. V teh objektih so bile številne keramične najdbe in kamnito orodje. Pri tipološki razdelitvi gradiva smo ugotovili 4 tipe loncev, 3 tipe vrčev, 9 tipov skled, 4 tipe skodel, posode na nogah, cedila, zajemalke, pokrov, vretenca in amulet (sl. 31, 32, 33, 34, 35). Dobre primerjave imajo na slovenskih najdiščih bakreno-dobne lasinjske kulture, prav tako so znane številne primerjave z najdišč lasinjske kulture zahodnega dela Hrvaške in z najdišč kulture Balaton-Lasinja I jugozahodne Madžarske, predvsem okrog Blatnega jezera, iz bližine Nagykanisze in okolice Zsalae-gerszega. Uvrstitev bakrenodobne naselbine v lasinjsko kulturo podpira tudi 14C analiza oglja, ki naselbino datira med leti 43304182 pr. n. š. Nekatere keramične oblike kažejo na vpliv poznoneolitskih oziroma poznolengyelskih elementov, to so predvsem zajemalke s predrtim ročajem, lonci G185, G426 in G483 z vodoravno pritrjenim ročajem, sklede S 5 z navpičnim ali rahlo izvihanim ustjem, pod katerim je rahel kolenčast prelom (G4, G208, G227, G228, G520, G694, G873, G877) in konično oblikovane noge tip N 3 (G65, G243, G250, G251, G642). Ugotovitve E. Banffy, da se na nekaterih naselbinah v Panoniji pojavljata skupaj tako keramika po-znolengyelske kulture kakor lasinjske kulture, lahko potrdimo tudi za naš prostor. Hkrati pa opozarja na opazne nove vplive v keramiki lasinjske kulture, ki so prihajali z juga oziroma vzhoda preko kulture Vinča-Sopot II in so zaznamovali predvsem lasinjsko kulturo na Hrvaškem in v Sloveniji (Banffy 1995, 183-185). Odsev teh vplivov na našem najdišču predstavljajo ročaji na skodelicah s ploščatim čepastim zaključkom (G141, G278, G279, G423, G575, G737, G793), katerih poreklo je iskati v pozni vinčanski kulturi. V Prekmurje, kjer jih poznamo tudi z najdišča Šafarsko in Pri Muri pri Lendavi, in jugozahodno Madžarsko pa so verjetno prišli preko stikov s kulturo Bubanj-Salcuta (Markovič 1994, 96; Kalicz 1992, 323). Južnega izvora bi bile tudi bikonične sklede tipa S 2/2 (Kalicz 1992, 319; Horvath/Simon 2003, 111, sl. 21: 9, sl. 24: 3). Večina keramičnih posod z našega najdišča pa je značilna za lasinjsko kulturo. Kar preseneča in kar daje prepoznavnost našega najdišča, je prav gotovo veliko število odkritih skorajda v celoti ohranjenih posod, denimo ročajnih loncev tipa L 1 in tipa L 2. Naslednja prepoznavnost so prav gotovo visoke konične sklede tipa S 1 in sklede z gumbastimi nastavki na robu ustja tipa S 2/1, ki so lahko nameščeni na večjih (G506) ali manjših skledah konične oblike (G457), polkroglaste oblike (G233, G239, G717, G729) in na skledah bikonične oblike (G222, G240, G714). Ohranjenih je tudi nekaj odlomkov zgornjih delov skled z gumbastimi nastavki, ki verjetno pripadajo enemu od naštetih tipov skled (G408, G722). Ohranjenih je tudi večje število bikoničnih skled tip S2/2 z izrazitimi jezičastimi bradavicami ali manjšimi bradavicami na največjem obodu. Značilni so tudi majhni bikonični lončki tip L 4, vrčki tip V 3, bikonične skledice tip S 9 in bikonične skodelice tip Sk 3 s trakastim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom ali z ročaji z dvojnimi bradavicami na vrhu. Med okrasom, ki je na zgornjem delu posode, izstopajo vrezana geometrijska motivika, vtisi in plastične bradavice, ki so med seboj lahko tudi kombinirani. Maloštevilne poznobronastodobne ostaline v petih jamah so bile odkrite v jugozahodnem delu najdišča (sl. 28, 36). SE 345 in SE 38 sta posamični jami, jame SE 309, SE 321 in SE 401 so bile dokaj skupaj in po vsej verjetnosti predstavljajo ostanek nekega objekta. Nekaj odlomkov keramičnih posod in skorajda v celoti ohranjena skleda je bilo odkritih v plasti SE 15. Fragmentarno ohranjene keramične posode smo razdelili na 2 tipa loncev, 2 tipa skled in vrček (sl. 37). S primerjavami smo ugotovili, da večina keramičnih posod našega najdišča sodi v čas kulture žarnih grobišč, najbolj povezanih z ruško skupino v Podravju. V manjši meri smo na najdišču zasledili ostaline poselitve iz rimskega obdobja (sl. 28). Nekaj rimskodobnih najdb (sl. 38) je bilo odkritih v plasteh (SE 2, SE 15 in SE 189), nekaj v zgodnjesrednje-veških objektih (SE 134, SE 205, SE 822), nekaj v novoveških strukturah (SE 166). Primerjava rimskodobnih najdb z drugimi bližnjimi najdišči je pokazala, da je ta predel pripadal poselitvi v širši okolici med 1. in 3. stoletjem, kar potrjuje tudi najdba bronastega novca sestercij Marka Avrela, kovanega v Rimu med letoma 161 in 180. Lonci (G885, G888, G890, G892), trinožniki (G893, G901) in pokrov (G900) so izdelki staroselske tradicije, dna posod (G894, G897, G902) in reliefno okrašen odlomek sigillatne posode (G955) pa se navezujejo na oblike italske produkcije. Na najdišču je izpričana tudi dokaj močna poselitev v zgodnje-srednjeveškem obdobju, ki je na zgornjem delu izkopnega polja deloma uničila starejše bakrenodobne strukture. Zgodnjesre-dnjeveški objekti se razprostirajo na celotnem prostoru, z opaznima zgostitvama na nižjem osrednjem delu in na vzdignjenem vrhu sipine. Preprosti objekti ovalnih in nepravilnih ovalnih oblik, le izjemoma tudi okroglih, so bili bolj ali manj globoko vkopani v zemljo. Med strukturami izstopata objekt pravokotnega tlorisa, ki ga zarisujejo ostanki jam za kole in ki je bil postavljen na praznem prostoru med drugimi vkopanimi objekti, in peč na skrajnem robu najdišča, ki sodi med kupolaste peči podkvastega tlorisa, izdelane iz ilovice. Približno polovica struktur na najdišču pripada objektom manjših dimenzij, za katere domnevamo, da gre za shrambne jame. V objektih so bili odkriti številni odlomki lončenine in redki kovinski, stekleni, koščeni in kamniti predmeti. Na podlagi tipo-loške in kronološke analize predmetov in radiokarboskih da-tacij oglja iz posameznih objektov je bilo mogoče opredeliti okvirni časovni razpon naselbine. Med najstarejše najdbe lahko uvrstimo odlomke preprostih loncev brez okrasa, izdelanih z lepljenjem iz gline s številnimi organskimi primesmi. Ti lonci prevladujejo predvsem med gradivom objektov št. 2, 3, 18 in 19, v manjšem številu so zastopani tudi v objektih št. 21-23, 25 in 29. Razporeditev objektov kaže, da je bila naselbina že v prvi fazi razširjena na celotnem prostoru. Glede na radiokarbonsko analizo oglja iz objekta št. 2 in gradiva lahko začetek poselitve domnevamo med zadnjo četrtino 6. stoletja in prvo polovico 7. stoletja. Nadaljevanje naselbine v naslednjih stoletjih dokazujejo odlomki lončenine, med katerimi prevladujejo lonci z različnimi kombinacijami vrezanih in glavničenih okrasov, izdelanih z obvrte-njem iz trde keramike. Med gradivom so tudi odlomki glinenih pražilnikov, glinena vretenca, posamezne steklene jagode, odlomki stekla, železna noža in koščena jagoda oziroma obesek. Natančnejša časovna opredelitev teh predmetov ni mogoča, pokrivajo čas od prve polovice 7. stoletja do konca 8. oziroma začetka 9. stoletja, kar se ujema z izsledki radiokarbonskih analiz oglja. Med najmlajše predmete, ki jih je mogoče datirati, lahko uvrstimo bronasto pasno spono z železnim trnom iz objekta št. 17, bronast propelerski okov iz objekta št. 22 v njegovi neposredni bližini in glineno predilno vretence s cikcak okrasom iz objekta št. 2. Vsi predmeti imajo dobre primerjave med poznoavarsko-dobnim gradivom iz druge polovice 8. stoletja in začetka 9. stoletja, kamor lahko postavimo tudi konec zgodnjesrednjeveške naselbine na Popavi. Literatura ANTONOVIC, D. 1997, Use of Light BEKIC, L. 2008, Usporedba keramike -. 2010, Prva faza slovanske po- -. 1999a, MP 03 Cogetinci-Rad- White Stone in the Central Bal- 8. stolječa s Blizne i Šarjaka kod selitve iz Popave I pri Lipovcih. možanci, pododsek Vučja vas- kans Neolithic. - Starinar 48, Varaždina. - V: M. Guštin (ur.), - Zbornik Soboškega muzeja 15, Beltinci. Poročilo o rezultatih 33-39. Srednji vek. Arheološke razi- 245-259. ekstenzivnega arheološkega BACSKAY, E. 1995, Chipped stone im- skave med Jadranskim morjem COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A pregleda in analize zračnih po- plements found at the sites of in Panonsko nižino, Ljubljana, Manual for the Identification of snetkov. - Ljubljana (neobja- Hahot-Szartori I-II., Zalaszent- 107-112. bird bones from archaeological vljeno poročilo). balazs-Pusztateto and Zala- BEKIC, L., KOMŠO, D. in Z. MARKO- sites. - London. -. 1999b, MP 03 Cogetinci-Rad- szentbalasz-Szolohegyi mezo. - VIC 2006, Zaščitna arheologija u ČILINSKA, Z. 1963, Slovansko-avar- možanci, pododsek Vučja vas- Ant&us 22, 119-143. okolici Varaždina. - Zagreb. ske pohrebfsko v Žitavskej Toni. Beltinci. Poročilo o arheoloških BAHOR, I. 2010, Opis tehnologije iz- BIRO, K. T. 1994, A Szentgal, fuzi-kuti - Slovenska archaeologia 11/1, raziskavah na najdišču Popa- delave posodja praškega tipa keso neolit telepules koanyaga. 87-120. va. - Ljubljana (neobjavljeno z Nove table. - V: A. Pleterski, - A Veszprem megyei muzeumok -. 1966, Slawisch-awarisches Gra- poročilo). Zgodnjesrednjeveška naselbina kozlemenyei 89-118. berfeld in Nove Zamky. - Ar- -. 2006, Poročilo o rezultatih ar- na Blejski Pristavi. Tafonomija, BIRO, K. in J. REGENYE 2007, Expoita- chaeologica Slovaca Fontes 7, heološkega pregleda na po- predmeti in čas. Opera Instituti tions and workshop sites in the Bratislava. tencialnem najdišču Popa- archaeologici Slovenia 19, Lju- Bakony mts.: study of the lithic -. 1973, Fruhmittelalterliche Gra- va2. - Ljubljana (neobjavljeno bljana, 179-184. material. - V: Kozlowski. J. K., berfeld in Želovce. - Archa- poročilo). BALEN, J. 1997-98, Nalazište la- Raczky, P. (ur.) The Lengyel, Pol- eologica Slovaca Catalogi 5, DRIESCH, A. VON DEN 1976, A guide sinjske kulture u Dubrancu. - gar and related cultures in the Bratislava. to the measurement of animal VjesnikArheološkog muzeja u Middle/Late Neolithic in Central -. 1982, Dve pohrebiska z 8.-9. bones from archaeological si- Zagrebu 30-31/3, 13-31. Europe, Krakow, 261-268. storočia v Komarne. - Slovenska tes. - Peabody Museum Bulle- -. 2008, Apsolutni datumi sa za- BITENC, P. in T. KNIFIC 2001, Od Ri- archaeologia 30/2, 347-393. tin 1, Cambridge Mass., Harvard štitnih istraživanja na prostoru mljanov do Slovanov. Predmeti. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobo- University. Slavonije kao prilog poznavanju - Ljubljana. vi iz Ruš in pogrebni običaji v ru- DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV kronologije srednjeg eneolitika. BUDINSKY KRIČKA, V. 1956, Pohre- ški žarnogrobiščni skupini. - Ar- 2010, Ormož. - Opera Institu- - Vjesnik Arheološkog muzeja u bisko z neskorej doby avarskej heološki vestnik 57, 97-162. ti Archaeologici Sloveniae 18, Zagrebu 41/3, Zagreb, 17-35. v Žitavskej Toni na Slovensku. -. 2010, New research on the Urn- Ljubljana. BANFFY, E. 1994, A Balaton-Lasinja- - Slovenska archeologia 4/1, field period of Eastern Slovenia. DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- kultura leletei Balatonmagyaro- 5-131. A case study of Rogoza near Ma- LA 2002, Bronastodobno na- d-Homoki-dulorol. - Zalai Mu- BUDINSKY KRIČKA, V. in A. TOČIK 1991, ribor. - Arheološki vestnik 61, selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. zeum 5, 239-249. Šebastovce. Graberfeld aus der 7-119. - Opera Instituti Archaeologici -. 1995, South-West Transdanu- Zeit des awarischen Reiches. DIMITRIJ EVIC, S 1979, Lasinjska kul- Sloveniae 5, Ljubljana. bia as a mediating area. On the - Nitra. tura. - V: Praistorija jugosla- FUSEK, G. 1991, Včasnoslovanske cultural history of the Early and CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ venskih zemalja III. Eneolitsko sfdlisko v Nitre na Mikovom dvo- Middle Chalcolithic. - Antaeus 2002, Sledovi zgodnje slovan- doba, Sarajevo, 137-181. re. - Slovenska archaeologia 22, 157-196. ske poselitve južno od Maribora. -. 1961, Problem neolita i eneo- 39/1-2, 289-330. -. 1996, Ujkori es rezkori tele- - V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slo- lita u sjeverozapadnoj Jugosla- -. 1994, Slovensko vo včasnoslo- pulesek Hahot es Zalaszent- vani, Zgodnjesrednjeveška lon- viji. - Opuscula archeologica 5, vanskom obdobL - Archaeolo- balazs hataraban. - Zalai Muze- čenina na obrobju vzhodnih Alp, Zagreb. gica Slovaca Monographiae 3, um 6, 97-147. Ljubljana, 67-75. DJURIC, B. 1998, MP 03 Cogetinci- Nitra. BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški Radmožanci, pododsek Vučja -. 2002, Včasnoslovanske nalezy z Kozepso rezkori telepulesek Za- jami iz Popave I pri Lipovcih. - V: vas-Beltinci. Poročilo o rezulta- Nitry-Šindolky/Slovensko. - V: laegerszeg-Andrashida, Gebar- M. Guštin (ur.), Srednji vek. Ar- tih ekstenzivnega arheološkega M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, ti-to (II) lelohelyen. - Zalai heološke raziskave med Jadran- pregleda. - Ljubljana (neobja- Zgodnjesrednjeveška lončenina Muzeum 15, 47-78. skim morjem in Panonsko niži- vljeno poročilo). na obrobju vzhodnih Alp, Lju- no, Ljubljana, 59-63. bljana, 184-188. Arheologija na avtocestah Slovenije 3opava pri Lipovcih 1 465 -. 2008, Keramika predvel'komo- -. 1987a, Zaščitno izkopavanje go- KALICZ, N. 1973, Uber die chronolo- KNIFIC, T. 2002, Lončenina v zgo- ravsheho horizontu z Nitry-Šin- mil v čikečki vasi. - Časopis za gische Stellung der Balaton-ru- dnjesrednjeveških grobovih dolky a otazka jej datovania. zgodovino in narodopisje letnik ppe in Ungarn. - V: Zikmundova, na Slovenskem. - V: M. Guštin - V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. 58/2, 307-318. E. in K. Moravcova (ur.), Sympo- (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnje- Arheološke raziskave med Ja- -. 1987b, Kamniti predmeti iz Bu- sium uber die Entstehung und srednjeveška lončenina na ob- dranskim morjem in Panonsko kovnice in drugih najdišč v Po- Chronologie der Badener Kultur, robju vzhodnih Alp, Ljubljana, nižino, Ljubljana, 21-34. murju. - Poročilo o raziskovanju Bratislava, 131-165. 115-128. GARAM, E. 1995, Das awarenzeitli- paleolita, neolita in eneolita v -. 1991, Beitrage zur Kenntnis der KOLDA, J. 1936, Srovnavaa anato- che Graberfeld von Tiszafured. Sloveniji 15, 127-139. Kupferzeit im ungarischen Tran- mie zv^fat domacich se zretelem - Cemeteries of the Avar Pe- -. 1979, Kamnite sekire iz Prek- sdanubien. - Saarbrucker Be- k anatomii človeka-Novina v riod (567-829) in Hungary 3, murja. - Poročilo o raziskovanju itrage zur Altertumskunde 55/1, Brne. - Brno. Budapest. paleolita, neolita in eneolita v 347-387. KOROŠEC, J. 1962, Nekaj neolitskih in GASSNER, V. 1999, Pannonische Sloveniji 7, 81-96. -. 1992, Die Balaton-Lasinja-Kul- eneolitskih problemov v okolici Glanztonware mit Stempelver- HORVATH, L. 1994, Adatok Delnyu- tur und ihre sudlichen Bezie- Križevcev na Hrvatskem. - Zbor- zierung aus Carnuntum. - V: B. gat-Dunantulkesobronzkoranak hungen. - Studia Praehistorica nik Filozofske fakultete 4/1, Lju- Lamut (ur.), Ptujski arheološki tortenetehez. - Zalai Muzeum 5, 11-12, 313-333. bljana, 7-37. zbornik, Ptuj, 359-384. 219-235. -. 1995, Letenye-Szentkeresz- KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o razisko- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, HORVATH, L. A. in K. H. SIMON 2003, domb: ein Siedlungplatz der Ba- vanju v Ajdovski jami 1967. leta. Oblike in kronologija zgodnje- Das Neolithikum und Die Kup- laton-Lasinja-Kultur. - Inven- - Poročilo o raziskovanju paleo- srednjeveške lončenine na Novi ferzeit in Sudwesttransdanubi- taria praehistorica Hungariae 7, lita, neolita in eneolita v Slove- tabli pri Murski Soboti. - V: M. en. - Inventaria Praehistorica 61-106. niji 4, 170-209. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Hungariae 8, Budapest. -. 2003, Az ujkokorvegi es rezko- -. 1979, Zgodnjesrednjeveška ar- Zgodnjesrednjeveška lončenina -. 1997, A neolitikum es rezkorZa- ri megtelepedes maradvanyai heološka slika karantanskih na obrobju vzhodnih Alp, Lju- laegerszeg kornyeken. - V: I. a nagykanizsai Inkey-kapol- Slovanov. - Dela 1. razreda SAZU bljana, 46-62. Kapiller (ur.), Zalaegerszeg evs- na mellett. - Zalai Muzeum 12, 22, Ljubljana. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR zazadai, Varostorteneti tanul- 7-47. -. 1999, Nekropola na Ptujskem 2005, Drulovka pri Kranju. - V: manyok, Zalaegerszeg, 7-48. KARO, Š., T. KNIFIC in M. LUBŠINA TU- gradu, turnirskiprostor. - Ptuj. M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci: HROVATIN, I. M. in P. TURK 2008, Pr- ŠEK 2011, Predmeti avarskega KOVRIG, I. 1963, Das awarenzeitli- Savska skupina Lengyelske kul- žanj pri Ljubljani. Naselbin- izvora z arheoloških najdišč v che Graberfeld von Alattyan. ture, Koper, 37-63. ska jama 17. - V: M. Guštin (ur.), Sloveniji. - Vjesnik Arheološkog - Archaeologia Hungarica 40, HILLSON, S. 1992, Mammal Bones Srednji vek. Arheološke razi- muzeja u Zagrebu 44, 131-159. Budapest. and Teeth: An Introductory Gui- skave med Jadranskim morjem KAVUR, B. 2006a, Prazgodovinsko KRAJŠEK, J. in P. STERGAR, 2008, Ke- de to Methods of Identification. in Panonsko nižino, Ljubljana, naselje v Zagoncah. - V: A. To- ramika z rimskega svetiščnega - London. 145-151. maž (ur.), Od Sopota do Lengye- območja v Podkraju pri Hrast- HOMEN, Z. 1990, Lokaliteti lasinjske ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna la, Koper, 109-112. niku. - Arheološki vestnik 59, kulture na križevačkom podru- grobišča I. - Katalogi in mono- -. 2006b, The neolithic between 245-277. čju. - Izdanja Hrvatskog arheo- grafije 33, Ljubljana. the Adriatic and the Panonnian KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Rad- loškog društva 14, 51-68. JAMNIK, P. 1993, Kamenodobno plain: the stone tools in the sto- vanje, Cluster 10-a Late Neo- HORVAT ŠAVEL, I. 1978, Antično na- orodje ali novodobni kresilni- ne age. - V: Preistoria dell'Italia lithic pit with a structure and selje v Ivancih. - Arheološki ve- ki z gorenjskih njiv? - Poročilo o settentrionale : studi in ricordo smaller pits. - Documenta Prae- stnik 29, 290-319. raziskovanju paleolita, neolita di Bernardino Bagolini, Udine, historica 37, 311-337. -. 1979, Kamnite sekire iz Prek- in eneolita v Sloveniji 21, 25-43. 373-380. LAZAR, E. 2008, Nedelica-zgodnje- murja. - Poročilo o raziskovanju JOSIPOVIČ, D. 1984, Kamena indu- -. 2010, Kamnita orodja. - V: Ša- srednjeveško selišče. - V: M. Gu- paleolita, neolita in eneolita v strija z Luž pri Šenčurju in neo- vel, I. in S. Sankovič, Za Rašči- štin (ur.), Srednji vek. Arheološke Sloveniji 7, 81-96. eneolitska naselbina na Štefanji co pri Krogu I, AAS 13, Ljubljana, raziskave med Jadranskim mor- -. 1980, Rezultati sondiranj v Ša- gori. - Poročilo o raziskovanju 56-59. jem in Panonsko nižino, Ljublja- farskem. - Poročilo o razisko- paleolita, neolita in eneolita v KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEU- na, 75-78. vanju paleolita, neolita in ene- Sloveniji 12, 73-89. SNIC 2006, Sodolek-naselje ba- LIPPERT, A. 1969, Das awarenzeitli- olita v Sloveniji 8, 51-77. KALAFATIC, h. 2009, Zaščitna istra- krene dobe. - V: A. Tomaž (ur.), che Graberfeld von Zwolfaxing -. 1984, Poročilo o raziskovanju od živanja lokaliteta Čepinski Mar- Od Sopota do Lengyela, Koper, in Niederosterreich. - Prahisto- leta 1981 do 1983 v Šafarskem. tinci-Dubrava na trasi autoceste 121-128. rische Forschungen 7, Wien. - Poročilo o raziskovanju pale- Beli Manastir-Osijek-Svilaj 2007 KERMAN, B. 2002, Staroslovanska LOCHNER, M. 1991, Studien zur Ur- olita, neolita in eneolita v Slo- i 2008 g. - Annales Instituti Ar- naselbina Kotare-Baza pri Mur- nenfelderkultur im Waldviertel veniji 12, 39-70. chaeologici 5, Zagreb, 20-26. ski Soboti. - V: M. Guštin (ur.), (Niederosterreich). - Mitteilun- -. 1985, Raziskovanje v Šafarskem Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- gen der Prahistorischen Kom- od leta 1984 do 1988. - Poročilo dnjeveška lončenina na obrobju mission 25, Wien. o raziskovanju paleolita, neolita Alp, Ljubljana, 17-26. in eneolita v Sloveniji 13, 17-27. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 466 LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednje- RACZKY, P. 1995, New data on the ŠALKOVSKY, P. 2001, Hauser in der orodje v severovzhodni Sloveni- veške najdbe z najdišča Gro- absolute chronology of the Co- fruhmittelalterlichen slawi- ji. - V: Ptujski arheološki zbornik fovsko pri Murski Soboti. - V: pper Age in the Carpatian Basin. schen Welt. - Archaeologica Slo- ob 100-letnici muzeja in Muzej- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- - Inventaria Praehistorica Hun- vaca Monographie 6, Nitra. skega društva, Ptuj, 31-158. ni. Zgodnjesrednjeveška lonče- gariae 7, 51-60. ŠAVEL, I. 1991a, Arheološka topo- -. 2004, Izročilo preteklosti med nina na obrobju Alp, Ljubljana, RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija grafija Slovenije; topograf- Potrčevo in Volkmerjevo cesto 27-32. na vojaškem zemljevidu 1763- sko področje XX (Prekmurje). na Ptuju. - V: Zbornik Splošne PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče 1787, zv. 7. - Ljubljana. - Ljubljana. bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v Rušah. - Razprave SAZU 4/3, REIMER, P. J. et al. 2004, IntCal04 -. 1991b, Antična gomilna grobi- 1874-2004, Ptuj, 73-79. Ljubljana. terrestrial radiocarbon age ca- šča v okolici Strehovec. - Zbor- MARIJAN, B. 2006, Neolitičko nase- -. 1960-61, Antične gomile v Pre- libration cal kyr BP. - Radiocar- nik soboškega muzeja 1, 7-17. lje Dubovo-Košno kod Županije. kmurju. - Arheološki vestnik bon 46 (3), 1029-1058. -. 1992a, Bukovnica - rezultati - V: Tomaž, A. (ur.), Od Sopota do 11-12, 88-146. RUTTKAY, E. 1995, Jungneolithi- terenskih raziskav v letih 1987- Lengyela, Koper, 43-51. -. 1969, Antični in staroslovan- kum. - V: Jungsteinzeit im Osten 1988. - Poročilo o raziskovanju MARKOVIČ, Z. 1983, Prilog pozna- ski grobovi v Brezju pri Zrečah. Osterreichs, Wien, 110-160. paleolita, neolita in eneolita v vanju razvijene i kasne lasinj- - Razprave 1. razreda SAZU 6, SCHMID, E. 1972, Atlas of Animal Bo- Sloveniji 20, 57-85. ske kulture u sjeverozapadoj Hr- 215-308. nes. For Prehistorians, Archaeo- -. 1992b, Poročilo o arheoloških vatskoj. - Podravski zbornik 83, -. 1972, Pobrežje. - Katalogi in logists and Quaternary Geologi- izkopavanjih v Bukovnici leta 251-262. monografije 6, Ljubljana. sts. - Amsterdam, New York. 1991. - Zbornik soboškega mu- -. 1994, Sjeverna Hrvatska od ne- -. 1976, Seliščne najdbe v zaho- SIMON, K. H. 1987, Neolit es rezkori zeja 2, 91-95. olita do brončanog doba. Prob- dnih Slovenskih goricah-An- telepulesek Tekenye hataraban. -. 1994, Prazgodovinske naselbine lem kontinuiteta stanovništva i drenci, Spodnji Duplek, Spodnji - Zalai muzeum 1, 7-46. vPomurju. - Murska Sobota. kultura sjeverne Hrvatske od ra- Porčič, Vumpah. - Poročilo o SOMOGYI, K. 2000, A Falaton-Lasi- -. 2002, Zgod njesred njeveški nog neolita do početka bronča- raziskovanju paleolita, neolita nja-Kultura leletanyaga Somogy objekt z najdišča Pod Kotom-jug nog doba. - Koprivnica. in eneolita v Sloveniji 5, 29-83. megyeben. - Comuunicationnes pri Krogu. - V : M. Guštin (ur.), MINICHREITER, K. in Z. MARKOVIČ, -. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo- archaeologicae Hungariae, Bu- Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- 2009, Prapovijesno i ranosre- venska Bistrica-Pragersko. - Ar- dapest, 5-48. dnjeveška lončenina na obrobju dnjovjekovno naselje Bentež heološki vestnik 29, 129-289. STADLER, P. 2005, Quantitative Stu- Alp, Ljubljana, 11-16. kod Beketinaca. - Prilozi Insti- PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. - Poroči- dien zur Archaologie der Awaren -. 2008, Staroslovansko grobišče tuta za arheologijo u Zagrebu lo o raziskovanju paleolita, ne- I. - Wien. Popava II pri Lipovcih. - V: M. 26, 21-44. olita in eneolita v Sloveniji 11, STARE, F. 1975, Dobova. - Posavski Guštin (ur.), Srednji vek. Arheo- MRKOBRAD, D. 1980, Arheološki na- 85-142. muzej Brežice 2, Brežice. loške raziskave med Jadranskim lazi seobe naroda u Jugoslaviji. PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki ar- STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik- morjem in Panonsko nižino, Lju- - Fontes Archaeologiae lugosla- heoloških raziskav na Novi ta- arheološko najdišče. - V: A. To- bljana, 65-70. viae 3/6, Beograd. bli pri Murski Soboti. - V: M. Gu- maž (ur.), Od Sopota do Lengye- -. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu MUŠIČ B. in B. BERIČ 1999, MP 03/2 štin (ur.), Srednji vek. Arheološke la, Koper, 195-201. I, II. - AAS 7, Ljubljana. AC Vučja vas-Beltinci. Poročilo o raziskave med Jadranskim mor- STRMČNIK, M., KOPRIVNIK, V. in M. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje geofizikalnemkartiranju. - Lju- jem in Panonsko nižino, Ljublja- KAJZER CAFNIK 2009, Aktualna njive pri Dolgi vasi. - AAS 6, bljana (neobjavljeno poročilo). na, 49-52. arheološka odkritja. - Muzejski Ljubljana, 31-36. NATEK, K. 1991, Naravne geograf- PERKO, D. 1998, Murska ravan. - V: listi 35, Maribor, 16-18. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri ske značilnosti Prekmurja. - V: Slovenija. Pokrajine in ljudje, STRUSKA, J. 1903, Lehrbuch derAna- pri Lendavi. - AAS 23, Ljubljana. I. Šavel, Arheološka topografija Ljubljana, 564-577. tomie der Haustiere. - Wien, TAKACS, M. 2002, A Lebeny Ka- Slovenije;topografsko področje PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika Leipzig. szas-dombi 373-as objektum XX(Prekmurje), Ljubljana, 9-11. emonskih nekropol. - Disser- STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- keramiaja. - V: M. Guštin (ur.), NEUMAYER, H. 2000, Wetzstein (Kat. tationes et monographiae 20, scussion: reporting of 14C data. - Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- Num. 04.03.08), GroB Raden, Beograd. Radiocarbon 19 (3), 355-363. dnjeveška lončenina na obrobju Deutschland. - V: A. Wieczorek PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Tur- SZAMEIT, E. 1992, Zur chronologi- Alp, Ljubljana, 170-178. in H. M. Hinz (ur.), Europas Mitte nišču. - AAS 12, Ljubljana. schen Stellung des fruhmitte- TEŽAK GREGL, T. 2001, Glačane ka- um 1000. Beitrage zur Geschich- PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednje- lalterlichen Graberfeldes. - V: mene rukotvorine neolitičkog i te, Kunst undArchaologie, Ka- veška naselbina na blejski Pri- Awarenforschungen II, Wien, eneolitičkog razdoblja u Hrvat- talog, Stuttgart, 108. stavi. Tafonomija, predmeti in 803-839. skoj. - Opuscula Archaeologica NICKEL, R., A. SCHUMMER, E. SEIFERLE, čas. - Opera Instituti archeolo- SZ0KE, B. M. 1992, Die Beziehun- 25, 7-25. J. FREWEIN, H. WILKENS in K. H. gici Sloveniae 19, Ljubljana. gen zwischen dem oberen Do- TICA, G. 2008a, Zgodnjesrednjeve- WILLE 1986, The Anatomy of Do- PROFANTOVA, N. 1992, Awarische nautal und Westungarn in der ško najdišče Kompolje-Pod mal- mestic Animals, Vol. 1. The Lo- Funde aus den Gebieten nordli- ersten Halfte des 9. Jahrhun- nom. - V: M. Guštin (ur.), Srednji comotor System of the Domestic ch der awarischen Siedlungs- derts (Frauentrachtzubehor und vek. Arheološke raziskave med Mammals. - Hamburg in Berlin. grenzen. - V: Awarenforschun- Schmuck). - V: Awarenforsc- Jadranskim morjem in Panonsko gen II, Wien, 605-778. hungen II, Wien, 841-968. nižino, Ljubljana, 157-170. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 1 467 -. 2008b, Zgodnjesrednjeveška TOMIČIC, Ž. 2002, Keramika iz (po- VERŠNIK, N. 2009, Gradišče nad Ba- naselbina Močna pri Pesnici. - V: nekih) ranosrednjovjekovnih šljem v luči drobnih vsakdanjih M. Guštin (ur.), Srednji vek. Ar- grobalja kontinentalnog dije- predmetov in nakita. - Magi- heološke raziskave med Jadran- la Hrvatske. - V: M. Guštin (ur.), strsko delo. Univerza na Primor- skim morjem in Panonsko niži- Zgodnji Slovani. Zgodnjesre- skem, Fakulteta za humanistič- no, Ljubljana, 41-45. dnjeveška lončenina na obrobju ne študije, Oddelek za dediščino, TOČIK, A. 1968, Slawisch-awarisches Alp, Ljubljana, 129-141. Koper. Graberfeld in Holiare. - Ar- TRUGLY, A. 1987, Graberfeld aus der VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramič- chaeologica Slovaca Catalogi 1, Zeit des awarischen Reiches bei no gradivo. - V: I. Lazar, Ilovi- Bratislava. der Schiffswerft in Komarno. ca pri Vranskem, AAS 1, Ljublja- TOKAI, Z. M. 2007, A Balaton-Lasinja - Slovenska archeologia 35/2, na, 86-99. kultura lelohelyei Eszteregnye es 251-344. VIRAG, Z. 1990, Vorbericht uber die Rigyac hataraban. - Zalai Muze- TURK, P. 2002, Dragomelj - zgodnje- Ergebnise der Freilegung der ku- um 16, 7-24. srednjeveška naselbina. - V: pferzeitlichen Siedlung von Za- TOMANIČJEVREMOV, M., 1973, Eneo- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- lavar-Basasziget. - Zalai Muze- litska naselbina na Pavlovskem ni. Zgodnjesrednjeveška lonče- um 2, 71-79. vrhu pri Ormožu. - V: Masten, M. nina na obrobju Alp, Ljubljana, WHITTLE, A. 1995, Gifts from the H. (ur.), Ormož skozi stoletja 1, 79-88. earth: symbolic dimensions of Maribor, 20-31. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolit- the use and production of Neo- -. 1989, Žarno grobišče v Ormo- ska naselbina v Dragomlju. - V: lithic flint and stone axes. - Ar- žu. - Arheološki vestnik 39-40, Guštin, M. (ur.) Prvi poljedelci: chaeologia Polona 33, 247-259. 277-322. Savska skupina Lengyelske kul- ZALAI GAAL, I. 2001, Typologie und -. 1990, Poročilo o površinskih ture, Koper, 65-79. Chronologie des geschliffene najdbeh ter sondiranju eneolit- TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgo- Steingeratbestandes der Leng- ske naselbine na Hardeku pri Or- dnjesrednjeveška lončenina z yel-kultur im sudlichen Trans- možu. - Poročilo o raziskovanju najdišča Pod Kotom-cesta. - V: danubien. - V: Regenye, J. (ur.) paleolita, neolita in eneolita v M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- Sites and Stones: Lengyel Cultu- Sloveniji 18, 83-111. ni. Zgodnjesrednjeveška lonče- re in Western Hungary and be- -. 2005, Novo odkrite prazgodo- nina na obrobju Alp, Ljubljana, yond, Veszprem, 81-85. vinske naselbine v okolici Ormo- 36-45. -. 2002, Derspatneolithischege- ža v letih 1990-1996. - V: Curk, TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci schliffene Steingeratbestand in J. (ur.), Ormož skozi stoletja 5/1, (Ivankoc) pri Lendavi. - AAS 15, Sudtransdanubien. I. Die ana- Maribor, 73-96. Ljubljana. litische Bearbeitung des Fund- TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. TUŠEK, I., B. KAVUR in A. TOMAŽ 2006, materials. - V: Wosinsky mor KAVUR 2006a, Ormož-Škoršičev Najstarejša poselitev Ivankov- muzeum evkonyve 24, 7-79. vrt, bakrenodobna jama. - V: A. cih. - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopo- ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna na- Tomaž (ur.), Od Sopota do Leng- ta do Lengyela, Koper, 113-119. selbina Hardek. - V: A. Tomaž yela, Koper, 155-174. VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop. (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- -. 2006b, Neolitske in bakreno- - Opera Instituti Archaeologici per, 129-140. dobne najdbe s Ptujskega gradu. Sloveniae 10, Ljubljana. -. 2006b, Hajndl pri Ormožu, na- - V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do VERBIČ, T. 2006a, Poročilo o geolo- selje bakrene dobe. - V: A. To- Lengyela, Koper, 175-194. škem ogledu arheološkega naj- maž (ur.), Od Sopota do Lengye- TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na- dišča pri Lipovcih. - Ljubljana la, Koper, 141-153. selbina v Turnišču. - V: A. Tomaž (neobjavljeno poročilo). (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- -. 2006b, Poročilo o geološkem per, 103-108. ogledu arheološkega najdišča pri Nedelici. - Ljubljana (neo- bjavljeno poročilo). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pii Lipovcih 1 468 Indeks stratigrafskih enot stian Plasti SE 1 68 SE 2 68 SE 15 68 SE 101 68 SE 189 68 stran stran stran Bakrena doba SE 838/837 74 SE 375/374 81 Nadzemni objekt št. 1 SE 361/360 81 SE 168/167 69 Polzemljanka 1 SE 363/362 81 SE 170/169 69 SE 8/7 75 SE 365/364 82 SE 172/171 69 SE 482/481 75 SE 367/366 82 SE 217/216 69 SE 10/9 75 SE 369/368 82 SE 178/177 69 SE 480/479 75 SE 371/370 82 SE 258/257 69 SE 373/372 82 SE 176/175 69 Polzemljanka 2 SE 532/531 82 SE 115/114 70 SE 540/539 76 SE 588/587 82 SE 117/116 70 SE 546/545 76 SE 586/585 82 SE 215/214 70 SE 80/79 82 SE 113/112 70 Vkopan objekt večjih dimenzij št. 1 SE 123/122 70 SE 382 76 Nadzemni objekt št. 4 SE 105/104 70 SE 614/613 77 SE 428/427 83 SE 107/106 70 SE 610/609 77 SE 430/429 83 SE 111/110 70 SE 612/611 77 SE 434/433 83 SE 347/346 70 SE 1012/1011 77 SE 436/435 83 SE 351/350 71 SE 34/33 77 SE 231/230 83 SE 384/383 71 SE 975/974 77 SE 438/437 84 SE 174/173 71 SE 973/972 77 SE 432/431 84 SE 343/342 71 SE 597/596 78 SE 945/944 84 SE 19/18 71 SE 655/654 77 SE 947/946 84 SE 468/467 71 SE 538/537 78 SE 449/448 84 SE 86/85 71 SE 548/547 78 SE 890/889 84 SE 824/823 72 SE 550/549 78 SE 953/952 84 SE 339/338 72 SE 959/958 78 SE 884/883 84 SE 109/108 72 SE 961/960 78 SE 513/512 85 SE 979/978 79 Skupina večjih in manjših jam na SE 981/980 79 Nadzemni objekt št. 5 jugozahodnem delu najdišča SE 977/976 79 SE 563/562 85 SE 68/67 72 SE 971/970 79 SE 565/564 85 SE 60/59 72 SE 567/566 85 SE 36/35 72 Nadzemni objekt 2 SE 569/568 85 SE 42/41 73 SE 669/668 79 SE 458/456, 457 85 SE 331/330 73 SE 676/675 79 SE 460/459 86 SE 327/326 73 SE 678/677 80 SE 440/439 86 SE 329/328 73 SE 680/679 80 SE 462/461 86 SE 311/310 73 SE 725/724 80 SE 455/454 86 SE 315/314 73 SE 712/711, 740, 741 80 SE 935/934 86 SE 52/51 73 SE 803/802 80 SE 46/45 73 SE 809/808 80 Jama ob severnem robu najdišča SE 323/322 74 SE 696/695 80 SE 509/508 86 SE 828/827 74 SE 698/697 81 SE 830/829 74 SE 710/709 81 Vkopan objekt večjih dimenzij št. 2 SE 832/831 74 SE 608 87 SE 62/61 74 Nadzemni objekt št. 3 SE 628/627 87 SE 64/63 74 SE 256/255 81 SE 626/625 88 stran stran stran stran SE 783/782 88 Rimska doba Zgodnjesrednjeveško obdobje Objekt št. 20 SE 653/738, 652 88 SE 164/163 96 Objekt št. 1 SE 160 104 SE 776/778, 777, 775, 88 SE 1000 96 SE 148 104 780, 779 SE 158 104 SE 754/753 89 Objekt št. 2 SE 150 104 SE 603/602 89 SE 21 96 SE 152 105 SE 605/604 89 SE 156 105 SE 607/606 89 Objekt št. 3 SE 154 104 SE 964/963 89 SE 822 97 SE 162 104 SE 770/769 89 SE 772/771 89 Objekt št. 4 Objekt št. 21 SE 768/767 89 SE 58 97 SE 140 105 SE 811/810 90 SE 925/924 90 Geološka krožna struktura poligo- Objekt št. 22 SE 758/757 90 nalnih tal SE 144 105 SE 760/759 90 SE 727 98 SE 762/761 90 SE 252 98 Objekt št. 23 SE 764/763 90 SE 254 98 SE 142 106 SE 766/765 90 Objekt št. 7 Objekt št. 24 Vkopan objekt večjih dimenzij št. 3 SE 250 99 SE 138 106 SE 300 91 SE 246 99 SE 409/408 92 SE 248 99 Objekt št. 25 SE 498/497 92 SE 737 106 SE 496/495 92 Objekt št. 8 SE 743 107 SE 485/494 92 SE 688 100 SE 745 107 SE 487/486 92 SE 686 100 SE 489/488 92 Objekt št. 26 SE 491/490 92 Objekt št. 9 SE 397 107 SE 411/410 92 SE 235 100 SE 447 107 SE 478/477 92 SE 227 101 SE 476/475 92 SE 647 101 Objekt št. 27 SE 523 101 SE 735 107 Vkopan objekt večjih dimenzij št. 4 SE 756 101 SE 499 93 SE 205 102 Objekt št. 28 SE 132/131 93 SE 195 107 SE 552/551 93 Objekt št. 13 SE 592/595 94 SE 203 102 Objekt št. 29 SE 594/593 94 SE 260 108 SE 556/555 94 Objekt št. 14 SE 335 108 SE 503/502 94 SE 392 102 SE 554/553 94 Peč SE 501/500 94 Objekt št. 15 SE 733 109 SE 211/210 94 SE 506 103 SE 262/261 95 Jame na vzhodnem delu najdišča SE 345/344 95 Objekt št. 16 SE 146 109 SE 38/37 95 SE 388 103 SE 207 109 SE 309/308 95 SE 223 109 SE 321/320 95 Objekt št. 17 SE 401/400 95 SE 390 103 Novi vek SE 353/352, 393, 394 110 Objekt št. 18 SE 395/352 110 SE 136 103 SE 14/13 110 SE 25/24 110 Objekt št. 19 SE 337/336 110 SE 134 104 SE 40/39 111 SE 56/55 111 SE 74/73 111 ran 111 111 111 111 111 112 112 112 112 112 112 112 113 113 113 113 113 113 114 114 114 114 114 114 114 115 115 115 115 115 115 115 115 116 116 116 116 116 116 116 116 117 117 117 117 nije stran stran Neopredeljene strukture SE 694/693 123 SE 987/986 117 SE 904/903 123 SE 991/990 117 SE 1010/1009 123 SE 989/988 118 SE 859/858 124 SE 998/997 118 SE 861/860 124 SE 1004/1003 118 SE 983/982 124 SE 1002/1001 118 SE 241/240 124 SE 1006/1005 118 SE 243/242 124 SE 1008/1007 118 SE 264/263 124 SE 846/845 118 SE 424/423 124 SE 848/847 118 SE 237/236 124 SE 850/849 118 SE 580/579 124 SE 17/16 118 SE 582/581 124 SE 474/473 119 SE 584/583 125 SE 472/471 119 SE 573/572 125 SE 12/11 119 SE 985/984 125 SE 23/22 119 SE 233/232 125 SE 88/87 119 SE 426/425 125 SE 90/89 119 SE 229/228 125 SE 826/825 119 SE 239/238 125 SE 103/102 119 SE 949/948 125 SE 357/356 119 SE 892/891 125 SE 333/332 119 SE 886/885 125 SE 355/354 120 SE 888/887 126 SE 470/469 120 SE 910/909 126 SE 92/91 120 SE 912/911 126 SE 84/83 120 SE 906/905 126 SE 6/5 120 SE 908/907 126 SE 94/93 120 SE 788/787 126 SE 96/95 120 SE 638/637 126 SE 100/99 120 SE 923/922 126 SE 98/97 120 SE 943/942 126 SE 464/463 120 SE 511/510 127 SE 466/465 121 SE 515/514 127 SE 76/75 121 SE 517/516 127 SE 70/69 121 SE 519/518 127 SE 72/71 121 SE 521/520 127 SE 349/348 121 SE 941/940 127 SE 50/49 121 SE 937/936 127 SE 313/312 121 SE 931/930 127 SE 834/833 121 SE 933/932,1018 127 SE 836/835 121 SE 939/938 128 SE 54/53 121 SE 619/618 128 SE 66/65 122 SE 288/287 128 SE 403/402 122 SE 290/289 128 SE 405/404 122 SE 294/293 128 SE 407/406 122 SE 632/631 128 SE 544/543 122 SE 649/648 128 SE 124/121 122 SE 126/125 128 SE 379/378 122 SE 128/127 128 SE 381/380 122 SE 130/129 129 SE 542/541 122 SE 296/295 129 SE 525/524 123 SE 209/208 129 SE 792/791 123 SE 219/218 129 SE 794/793 123 SE 221/220 129 SE 796/795 123 SE 77 129 SE 805/804 123 SE 78 129 SE 807/806 123 ZLV I qioAodii iid SAvdo^ efmeAOis qe;s9Do;AB eu efLSoioeqiv m o r~> ro D> G"> -m m O r—> 03 D> unununununununununununununununununununununununununun ununununununununununununununununununununun unununununununununununununununununununununununu^ oooooooooooooooooooooooooooooooi-»o OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOONJO ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo -J o o o o o ooooocncn-p- cn M ffi -P -P OOOOOh^OOOOOOOOOOOOOONJOO-p-H^O OOCnNJNJOOOOONJOOOOOOOOOOOOOO^-OOCONJO-P-P" ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOMOOOOOOOOI-'OOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOONJOOOOOOOONJOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOh^OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOONJOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOh^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOONJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zbiralna enota Vidljivost Dolžina vm Standard Faktor 3 3 01 i i o N< era o C 3 tJ o p- P) p+ (D > F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 3 6 0 0 0 0 n> o G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 o OQ H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 QJ 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 EJ J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 < o K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ro L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 QJ M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 S N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 < rv 4 A 2,5 5 25 2 0 0 1 2 6 12 2 * 0 0 0 0 =J (D B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 3 6 7 14 0 0 0 0 0 0 o •ti D 2,5 5 25 2 1 2 0 0 12 24 5 10 0 0 0 0 PJ < E 2,5 5 25 2 0 0 1 2 6 12 0 0 0 0 0 0 PJ F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 H G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 >3' H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 o < 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 p J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H* K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 5 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 2 4 0 0 0 0 i. -J C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 CJJ D 2,5 5 25 2 0 0 3 6 7 14 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 1 2 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 1 2 0 0 4 8 2 4 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 1 2 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 2 4 5 10 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 2 4 3 6 1 2 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 1 2 o 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 1 2 0 0 4 8 3 6 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 d. št. dejansko število 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ra c +-» vt O (0 ■D (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ro ra +-» o > C >N ■o C o +-» prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. B rvi C 01 "D > o E a > (0 +-» (/1 ra u- d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. i. št. d. št. I i • št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i št. K 2,5 5 25 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 2 k 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 2 k k 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 1 2 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 A 2,5 5 25 2 0 0 2 k k 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 1 2 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 1 2 1 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj < pj ta ta o < n P 11 12 13 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 1 2 0 0 1 2 2 k 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 2 k 7 14 3 6 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 1 2 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 1 2 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 1 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 o 1 2 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 2 k 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 1 2 0 0 9 18 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 1 2 2 k 1 2 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 3 6 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 o 1 2 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 2 k 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > =r O) (0 C +-» vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost o o (0 ra +-» o > C >N ■o C o +-» prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. era cu B rvi C 01 "D > o E a > (0 +-» (/1 ra u. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št. 1 • št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i • št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i št. O) F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OJ < G 2,5 5 25 2 0 0 1 2 3 6 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o H 2,5 5 25 2 2 4 1 2 9 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S- 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 14 28 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 =r J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o < K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O) ZJ L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O)" M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 hd o N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P 14 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 <1 P B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ►d H C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 2 ^ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M D 2,5 5 25 2 0 0 1 2 2 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 •d* o <1 n P H* E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 1 2 8 16 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 5 10 6 12 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 J 2,5 5 25 2 0 0 4 8 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 1 2 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -J O* N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 1 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 1 2 5 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 1 2 5 10 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 16 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 3 6 o 0 2 * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 2 4 7 14 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 7 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj < pj t3 ta o < n P 18 19 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 4 8 2 o 0 0 1 2 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 1 2 5 10 0 0 1 2 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 2 4 6 12 1 2 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 5 10 4 8 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 2 4 2 4 1 2 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 1 2 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 3 6 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 1 2 6 12 2 * 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 3 6 8 16 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 1 2 2 4 9 18 1 2 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 2 4 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 1 2 9 18 3 6 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 1 2 14 28 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > =r (D m C +-» vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek O ID ra (0 +-» o > C >N ■o C o +-» prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. era QJ B rvi C 01 "D > o E a > (0 +-» (/1 ra u- d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št. | i. št. =J QJ 20 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 QJ < B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 ID (D C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 1 2 9 18 0 0 0 0 0 0 =T E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 3 6 0 0 0 0 o" < F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 2 k 0 0 0 0 rv =J G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 2 k 0 0 0 0 (D H 2,5 5 25 2 0 0 3 6 8 16 2 * 0 0 0 0 13 o 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 < pj K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 t3 H L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 •d 0 < n N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 ? h* B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 1 2 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 1 2 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 2 k 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 2 k 10 20 3 6 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -j co 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 2 k 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 2 k 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 3 6 0 0 0 0 23 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 3 6 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 1 2 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost . št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. i. št. d. št. 1 i • št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj < pj t3 ta o < n P E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 2 4 7 14 1 2 0 0 0 0 24 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 3 6 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 2 4 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 3 6 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 1 2 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 0 0 0 0 0 0 25 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 2 4 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 0 0 0 0 26 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 28 +-» vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ra +-» o > C >N ■o C o +-» prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. C 01 "D > o E a > (0 +-» (/1 ra u- d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. i. št. d. št. I i • št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i št. J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 1 2 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 1 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 16 32 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 12 24 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 2,5 25 k 0 0 0 0 2 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 k 8 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 k k 8 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > zr N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 3 6 0 0 0 0 n> o 30 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o OQ B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 QJ C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S QJ D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 < E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 1 2 0 0 0 0 s F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 QJ G 2,5 5 25 2 0 0 1 2 5 10 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 < O) 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 2 4 1 2 0 0 ZJ O)" J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 5 10 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 o1 •d L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 P <1 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 1 2 0 0 0 0 P •ti N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 H 31 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 •ti* B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 <1 r» C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 1 2 2 4 1 2 0 0 0 0 H* E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 2 4 8 16 1 2 0 0 0 0 i. CO K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 H* L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 1 2 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 32 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 2 4 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 13 26 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 1 2 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 1 2 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 d. št. dejansko število 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IB C vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ra ra o > C >N ■o C o prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. B rvi c 01 "D > o E a > (0 +J (/1 ra u. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. i. št. d. št. | i • št. d. št. 1 • št. d. št. 1 i. št. d. št. 1 i št E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 1 2 0 0 6 12 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 13 26 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 12 24 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 34 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 35 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 1 2 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 9 18 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 1 2 15 30 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 2 4 8 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 16 32 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 6 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 7 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj < pj t3 ta o < n P 38 39 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 2 4 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 1 2 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 2 4 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 8 16 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 2 4 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 10 20 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 15 30 1 2 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 0 0 0 0 11 22 1 2 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 1 2 0 0 7 14 1 2 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 3 6 6 12 2 * 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 2 4 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 B 2,5 5 25 2 1 2 0 0 9 18 2 4 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 1 2 14 28 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 1 2 7 14 2 * 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 3 6 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 1 2 0 0 3 6 2 4 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 0 0 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 3 6 0 0 2 4 2 4 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 1 2 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IB C vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ra ra o > C >N ■o C o prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. B rvi c 01 "D > o E a > (0 +J (/1 ra u- d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i • št. d. št | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 40 A 2,5 5 25 2 6 12 0 0 4 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 B 2,5 5 25 2 3 6 0 0 7 14 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2,5 5 25 2 0 0 0 0 3 6 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2,5 5 25 2 0 0 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 2,5 5 25 2 2 4 0 0 1 2 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 2,5 5 25 2 1 2 0 0 11 22 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2,5 5 25 2 0 0 0 0 5 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 2,5 5 25 2 3 6 0 0 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 2,5 5 25 2 2 4 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 2,5 5 25 2 3 6 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 2,5 5 25 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 13 21,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 B 3 5 25 1,67 3 5 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 4 6,67 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 1 1,67 4 6,67 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 3 5 0 0 5 8,33 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 9 15 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 3 5 0 0 6 10 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 24 40 0 0 12 20 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 1 1,67 2 3,33 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 3 5 0 0 8 13,33 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 4 6,67 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 42 A 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 5 8,33 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 10 16,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 7 11,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 1 1,67 4 6,67 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 5 8,33 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 J 3 5 25 1,67 9 15 0 0 8 13,33 2 3,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 A 3 5 25 1,67 3 5 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > zr D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 n> o E 3 5 25 1,67 1 1,67 1 1,67 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 o era F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 oj G 3 5 25 1,67 3 5 1 1,67 11 18,33 0 0 0 0 0 0 S H 3 5 25 1,67 2 3,33 1 1,67 10 16,67 1 1,67 0 0 0 0 < 1 3 5 25 1,67 3 5 0 0 8 13,33 3 5 0 0 0 0 s J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 QJ K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 < O) M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 ZJ O)" N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 44 A 3 5 25 1,67 2 3,33 3 5 6 10 2 3,33 0 0 0 0 ^ o P <1 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 1 1,67 0 0 C 3 5 25 1,67 3 5 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 P •ti D 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 4 6,67 0 0 0 0 0 0 H E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 0 •ti* o < F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 12 20 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 11 18,33 1 1,67 0 0 0 0 S? H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 11 18,33 0 0 0 0 0 0 M 1 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 6 10 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 1 1,67 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 4 6,67 2 3,33 0 0 0 0 £>. CO 45 A 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 10 16,67 1 1,67 0 0 0 0 Ln B 3 5 25 1,67 5 8,33 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 9 15 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 1 1,67 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 46 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 1 1,67 3 5 14 23,33 3 5 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 3 5 2 3,33 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 7 11,67 2 3,33 14 23,33 3 5 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 10 16,67 1 1,67 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 | 1 1,67 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 IB C vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ra ra o > C >N ■o C o prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. B rvi c 01 "D > o E a > (0 +J (/1 ra u- d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. | i. št. d. št | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. 1 • št. d. št. i. št. d. št. I i št 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 47 A 3 5 25 1,67 4 6,67 3 5 8 13,33 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 4 6,67 2 3,33 9 15 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 6 10 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 2 3,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 3 5 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 F 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 3 5 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 48 A 3 5 25 1,67 4 6,67 0 0 23 38,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 3 5 1 1,67 5 8,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 4 6,67 1 1,67 8 13,33 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 9 15 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 10 16,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 6 10 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 2 3,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 49 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 20 33,33 1 1,67 2 3,33 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 12 20 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 5 8,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 D 3 5 25 1,67 2 3,33 1 1,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 3 5 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 50 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 17 28,33 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 2 3,33 1 1,67 16 26,67 2 3,33 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 2 3,33 0 0 14 23,33 1 1,67 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 1 1,67 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 9 15 3 5 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 10 16,67 3 5 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 1 1,67 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 2 3,33 9 15 9 15 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 51 A 3 5 25 1,67 k 6,67 0 0 12 20 1 1,67 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 1 1,67 3 5 9 15 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 k 6,67 5 8,33 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 k 6,67 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 0 0 3 5 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 1 1,67 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 k 6,67 2 3,33 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 6 10 1 1,67 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 3 5 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 52 A 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 8 13,33 2 3,33 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 7 11,67 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 k 6,67 1 1,67 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 3 5 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 21 35 k 6,67 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 6 10 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 2 3,33 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 6 10 5 8,33 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 53 A 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 d. št. dejansko število 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IB C vt 9 (0 ■o (0 Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost ra ra o > C >N ■o C o prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. B rvi c 01 "D > o E a > (0 +J (/1 ra u. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. 1 i št. d. št. i. št. d. št | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | • št. d. št. i. št. d. št. 1 i št D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 3 5 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 15 25 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 6 10 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 54 A 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 13 21,67 k 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 10 16,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 16 26,67 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 3 5 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 55 A 3 5 25 1,67 1 1,67 1 1,67 8 13,33 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 12 20 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 6 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 12 20 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 3 5 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 56 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 15 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 11 18,33 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 6 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ta pj < pj ta ta o < n P 57 58 59 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 3 5 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 3 5 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 4 6,67 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 2 3,33 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 4 6,67 3 5 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 3 5 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 11 18,33 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 3 5 1 1,67 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 1 1,67 0 0 5 8,33 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 4 6,67 2 3,33 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 2 3,33 2 3,33 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 13 21,67 3 5 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 7 11,67 3 5 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 3 5 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 1 1,67 1 1,67 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 1 1,67 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 13 21,67 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 4 6,67 0 0 1 1,67 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 2 3,33 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 14 23,33 0 0 0 0 0 0 C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 14 23,33 2 3,33 0 0 0 0 D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 2 3,33 0 0 0 0 F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 H 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 1 3 5 25 1,67 0 0 0 0 13 21,67 0 0 0 0 0 0 J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 4 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > =r ro ro vt o (0 ■o Keramika Gradbeni mat. Ožgana glina Odbitek Brus Pečnica Fe Steklo Plastika Guma Al Žlindra Kost o ro ro +■> >N ■o C o prazg. obd. rim. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. .O r-j C tu > o E a > +J (/1 ra u. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i. št. d. št. | i št. d. št. i. št. d. št | i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. | i • št. d. št. 1 • št. d. št. | i. št. d. št. | i št. M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 5 8,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OJ < N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o 60 A 3 5 25 1,67 0 0 0 0 6 10 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 £ B 3 5 25 1,67 0 0 0 0 19 31,67 5 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 =r C 3 5 25 1,67 0 0 0 0 8 13,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 k 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o D 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ro ZJ E 3 5 25 1,67 0 0 0 0 k 6,67 2 3,33 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 fD F 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 G 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ►d P H 3 5 25 1,67 0 0 1 1,67 k 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 <1 P 1 3 5 25 1,67 0 0 2 3,33 7 11,67 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ►d H J 3 5 25 1,67 0 0 0 0 9 15 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M K 3 5 25 1,67 0 0 0 0 2 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O L 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 n M 3 5 25 1,67 0 0 0 0 3 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M N 3 5 25 1,67 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 236 185 3072 597 5k 1 2 11 63 5k 107 10 5 11 13 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število ■u lO o