382
Splošni pregled.
govega rekviema tja do konca „Dies irae" zmagovita in se povzpne rekviem do enakovredne višine zopet v zadnjem delu, v „Libera". V srednjih delih rekviema, pri bolj doktrinami vsebini besedila, pada Verdi na nekaj nižji nivo poskusov liričnega poigravanja s situacijskimi podrobnostmi, v katerih se kaže verziranega praktika, ki ne zaide nikdar v zadrego.
Z Verdijevim rekviemom je izbral koncertni vodja gosp. Hubad „Glasbeni Matici" veledelo, katerega proizvedba ostane društvu v poseben ponos, občinstvo pa je seznanil z grandijoznim umotvorom redke vrednosti. V dneh 7. in 8. maja v veliki dvorani „Uniona" proizvajan, je blestel rekviem ob reprodukciji vestno izšolanih zborov in pomnoženega orkestra, katerim je bil vodja g. Hubad mojster ki zna izvabiti pno živost, katere prekipeva Verdij evo delo. Nelahka je naloga solistom, obstati ob polnozvočju Verdijeve muzike. Odlikovali so se vsi Znamenita sta pred vsem alt gospe Ivice dr. VVagnerjeve in bas opernega pevca gosp Julija Betetta, mogočna sorodna si glasova izrazite in zdrave mogočnosti. V vseh legah polno doneči alt gospe dr. Wagnerjeve se je podal naravnost monumentalno v okvir proizvajanega dela. Sopran gospe Jeanette pl. dr. Foedranspergove diči svežost mladosti, s smelo lahkoto in zmagovito se dviga jasno v višine. Tenorska partija je bila poverjena gosp. Ernestu vitezu Cammaroti, izza zadnjih Matičnih koncertov dobro znanemu gostu iz Zagreba.                                 Dr. Vladimir Foerster.
•}* Josip Stare. Dne 13. maja je umrl v Ljubljani po daljši bolezni profesor in bivši ravnatelj realne gimnazije in višje trgovske šole v Zagrebu, znani pisatelj slovenski in dolgoletni sotrudnik našega lista, gosp. Josip Stare. Obširnejši spis o njegovem življenju in delovanju nam je obljubljen in ga priobčimo v prihodnji številki. Pokojnik je bil zlata slovanska duša, človek, ki ga je moral ljubiti vsakdo, ki je stopil kdaj ž njim v dotiko. — Blag mu spomin!
Deželic Vladimir dr., Dva brata Ivan in Ljudevit Tomšič. Književno-povjesni prikaz (Zagreb, 1907). Na binkoštni ponedeljek so vzidali Ljudevitu Tomšiču, pedagogu in pisatelju hrvatskemu, na njegovo rojstno hišo na Vinici spominsko ploščo. Oskrbelo jo je zagrebško društvo „Brače hrvatskoga Zmaja", društvo, ki si je postavilo enake cilje kakor ljubljanska „Akademija". širitev prosvete, kulturno delo. Član tega društva, znani pisatelj in pesnik dr. Velimir Deželic, je o tej priliki izdal brošuro, ki se je razdelila med udeležnike svečanosti viniške. V njej opisuje književno delovanje L j ude vita Tomšiča, ki je umrl pred petimi leti v Zagrebu, a tudi delovanja njegovega starejšega brata Ivana Tomšiča, znanega slovenskega pedagoga in pisatelja, ki mu je že pred leti bila vzidana v rojstno hišo spominska plošča. „Zares redek slučaj. Dva brata sta tako zaslužna, da sta našla kolo spošto-vateljev, ki jima postavljajo plošči. Ali še redkejši slučaj, da brata dobivata plošči od dveh plemen... Ivan jo je dobil od Slovencev, a Ljudevit od Hrvatov. Dva brata od dveh bratskih plemen. In tako bode na tej skromni slovenski hiši s tema spominskima ploščicama plastično izražen  eden  največjih  idealov   hrvatskega   in  slovenskega   naroda ...   Na teh