pogledi umetnost kultura družba WWW.POGLEDI.SI štirinajstdnevnik 22. junij 2011 letnik 2, št. 13 cena: 2,85 € 9771855874009 Delovo nagrado kresnik bomo podelili na Cankarjevem vrhu na Rožniku, kjer boste lahko ob pestrem kulturnem programu skupaj s finalisti delili napetost ob odločanju žirije o letošnjem zmagovalcu. Za Delovo nagrado kresnik oziroma naslov slovenski roman leta se potegujejo: Evald Flisar Na zlati obali (Mladinska knjiga) Drago Jančar To noč sem jo videl (Modrijan) Štefan Kardoš Pobočje sončnega griča (Litera) Sebastijan Pregelj Mož, ki je jahal tigra (Študentska založba) Vladimir P. Štefanec Odličen dan za atentat (Mladinska knjiga). Vabljeni na Rožnik v sredo, 23. junija, ob 20. uri, lahko pa si ogledate posebno oddajo o Delovi nagradi kresnik na Televiziji Slovenija še isti večer! Delo, d. d., Ljubljana, Dunajska 5, 538214 4-5 DOM IN SVET 16-17 POLETNI FESTIVALI ZVON 6 KiPARjEV FILMSKI PRANGER Kaj sporoča provokativna razstava Hollywood Primoža Puglja na zelenici pred Arhivom Slovenije 7 OSTRENjE POGLEDA Izolski Kino otok se je vrnil k svojemu izvornemu poslanstvu: v ospredju spet filmi, ki močno izžarevajo duhovno in kulturno tradicijo njihovih avtorjev 8 Bilo jE nekoč v 20. STOLETju Kakšna je tostranska dediščina Josipa Vidmarja, ene najpomembnejših figur slovenske kulture preteklega stoletja 10 Vsaka ženska, ki RAZMlŠLjA, jE SAMODEjNO feministka Pogovor s hrvaško pisateljico Dubravko Ugrešic ob njenem obisku v Ljubljani 12 Pod gladino O zgodbah iz Temne snovi pisateljice Mojce Kumerdej, ki se ponašajo s pronicljivimi upodobitvami človekove intime 13 Darilo NAjširšEMu občinstvu Otvoritvena predstava festivala Junij v Ljubljani Romeo in Julija Plesnega gledališča München je bila primer vrhunskega baleta. 13 Intrigantno Izid romana Sedem Davida Benjamina je dobra novica za vse slovenske ljubitelje žanra tipa Dan Brown, najti bo treba le še resničnega pisca, skritega za psevdonimom 14 TRAGEDijA sveta jE v TEM, DA jE v NjEM vsAKDo sAM Svet, v katerem sta vzrok in učinek včasih zamenjana, si je težko predstavljati. Takšen je svet Einsteinovih sanj, kot ga opisuje ameriški fizik in pisatelj Alan Lightman. 15 Na KAj spomiNjA sv. Trojica na Kongresnem trgu? Spomenik sv. Trojice, eden treh javnih spomenikov v Ljubljani iz 17. stoletja, je bil pravkar restavriran in postavljen na svoje mesto pred uršulinsko cerkvijo. In spet so mu pozabili dodati križ. 18-23 PROBLEMI: KAJ IN KAKO Z USTAVO? Ob dvajsetletnici slovenske državnosti tokratno temo posvečamo ustavi kot temeljnemu pravnemu aktu države. Tematski blok je pripravil dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in predavatelj ter raziskovalec z Univerze na Primorskem. Povabljeni avtorji - poleg Terška še dr. Ciril Ribičič, Matevž Krivic, dr. Janez Šušteršič, Andrej Kristan in Samo Bardutzky - razmišljajo predvsem o tem, za kaj v resnici gre v aktualnih debatah o ustavi in ustavnih zadevah, pa tudi o tem, katere ustavne spremembe bi bile potrebne in kako priti do njih. 24-25 razgledi jaroslav SKRuŠNY - ALEŠ BERGER: Omara v kleti tomo ViRK - SETA KNOP: Od doktorja do mojstra: razvoj faustovskega motiva v evropski književnosti žiGA VALETič - lAN MCEWAN: Solar TOMAŽ KRPič - marin BLAŽEvic (uREDNiK): NE, Via negativa 2002-2008 26 DIALOGI KAj sploh jE nacionalni interes? Pogovor s sociologom, pisateljem in prvim slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom 29-30 KRITIKA KNJIGA: Bina Štampe Žmavc: Pol sonca (Matej Krajnc) TELEVIZIJA: 1991: Neizstreljeni naboj (Agata Tomažič) KINO: Na morje! (Špela Barlič) KINO: Štirikrat (Denis Valič) koncert: Zaključek sezone Slovenske filharmonije (Mojca Menart) 30 AMPAK Drago Bajt, avtor besedila Drobiž za Prešernovega nagrajenca (Pogledi, 25. maja 2011), odgovarja Andreju Ilcu 31 BESEDA ŽENjA LEiLER: Še za 38 milijonov € nas je NA NASLOVNICI: fotograf Dela Joco Žnidaršič se je 12. junija 1991 s skupino planincev in helikopterjem podal na vrh Triglava, da bi še pred razglasitvijo samostojnosti slovenije posnel simbolne fotografije dogodka. Zastava je brez grba, saj smo bili v tistem trenutku še brez simbolov državnosti. pogledi Pogledi issn 1855-8747 Leto 2, številka 13 štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu odgovorna urednica: Ženja Leiler namestnik odgovorne urednice: Boštjan Tadel urednica: Agata Tomažič lektorica: Eva Vrbnjak likovni urednik: Ermin Mededovic tehnični urednik: Jožef Zver poslovna direktorica: Mojca Mededovic izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana predsednik uprave: Jurij Giacomelli tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja Fotograhja na naslovnici: Joco Žnidaršič naslov uredništva: Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana tel. (01) 4737 290 faks (01) 4737 301 e-pošta: pogledi@delo.si www.pogledi.si Število natisnjenih izvodov 35.000 naročnine in reklamacije tel. 080 11 99, (01) 4737 600 e-pošta: narocnine@delo.si oglasno trženje aline.belinger@delo.si tel. (01) 4737 566 nina.kinkela@delo.si tel. (01) 4737 560 Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli mediju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira. 1 0 ]Vfcstna občina Ljubljana jtju/rj republika Slovenija ministrstvo za kultura Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Meceni Pogledov so BTC, d. d., Cankarjev dom, Ceeref naložbe, d. o. o., Festival Ljubljana, Mercator, d. d., SRC, d. o. o. in Slovensko narodno gledališče Maribor. pogledi 22. junija 2011 »Skupinska zgodba, ki je dajala smisel slovenski družbi v tranziciji, se je potrošila. Nove nimamo. Mnogi smo razočarani. Za to, da je človek razočaran, mora biti najprej očaran. Takrat je bila očaranost s samostojno slovensko državo velika. Danes je razočaranje globoko. Najhujša pa bo jeza.« Pesnik in publicist Aleš Debeljak v Sobotni prilogi o odčarani Sloveniji dvajset let pozneje Prizor iz urjenja ameriških marincev v bazi Parris Island v zvezni državi Južna Karolina Egalitarni model za ZDA v 21. stoletju New York Times je za čase večanja razkoraka med revnimi in bogatimi na pol v šali predlagal odlično delujoč pozitiven model - ki pa bi ga številni konservativci gotovo razglasili za socialističnega. Gre za institucijo, kjer je razmerje med plačo začetnika in najvišjega vodilnega približno ena proti deset, kjer se brez vprašanj vlaga ne le v zdravstveno varstvo zaposlenih, temveč tudi v dnevno varstvo njihovih otrok, in kjer vseživljenjsko izpopolnjevanje ni le fraza, temveč temelj korporativne kulture. Zanimivo je, da gre za organizacijo, ki navkljub sorazmerno nizkim osebnim prejemkom uspe zadržati večino svojih najboljših kadrov, ki jih ne premamijo ponudbe iz bolje plačanih, a tudi bolj tekmovalnih organizacij. Institucija, o kateri je govor, navkljub svoji striktni hierarhiji slovi tudi po kolegialnosti in po tem, da marsikateremu mlademu človeku iz revnejših slojev poleg eksistence zagotovi tudi izobrazbo in vzpon na družbeni lestvici. Zgodba seveda ni od včeraj - po tem modelu sta vojska in cerkev delovali že dolga stoletja. A vseeno je zanimivo, da se ameriška vojska, načelno trdnjava konservativne politike, predstavi kot institucija, ki živi po načelih, diametralno nasprotnih trenutnim stališčem republikanskih ideologov. Seveda zadeva ni črno-bela: vojska ni dobrodelna organizacija in njeni pripadniki morajo slepo izvrševati ukaze. Prav tako so neprimerno bolj ogroženi kot večina zaposlenih v gospodarstvu ali državni upravi. Vojska odloča o tem, kam bodo razporejeni in kaj bodo delali. Vendar pa znotraj teh pravil obstaja sorazmerno veliko prostora za napredovanje, za izobraževanje - z doktorskimi študiji na najboljših univerzah vred - in nenazadnje za pridobitev ugleda v družbi. Ob tem je bila vojska med prvimi, ki so odpirali vrata drugim rasam - general Colin Powell je kot prvi temnopolti častnik najvišji vojaški položaj v državi, mesto predsednika združenih poveljnikov oboroženih sil (Joint Chiefs of Staff), zasedel skoraj dve desetletji pred Obamovo izvolitvijo za predsednika. In Powella je imenoval republikanski predsednik, George Bush starejši. New York Times na koncu izpostavi, da je nadvse zanimivo, kje se da najti model učinkovitega in tudi človeku prijaznega vodenja kadrovskih zadev. Moderna menedžerska doktrina sicer veliko govori o pomenu skrbi za »upravljanje s človeškimi viri«, kot se temu moderno reče, ko pa to kaj stane, se potrebe zaposlenih hitro spremenijo v strošek ali celo v nepotrebno razkošje. Članek se konča z naslednjim stavkom: »V času, ko ameriška vojska poskuša pomagati iraški in afganistanski družbi, da bi zaživela v 21. stoletju, je morda ravno pravšnji trenutek za to, da bi enako storila še za ameriško.« Bo že držalo, da se inovativnost skriva v tem, da na stvari pogledaš iz nepričakovanih kotov. B. T. Glavna pokrovitelja: Študenti hočejo za svoj denar (naj)več Vesti o protestih na ulicah Londona in drugih večjih britanskih mest, ki so jih preplavili študenti, ogorčeni zaradi napovedi o zvišanju šolnin na fakultetah, še niso pozabljene, ko z Otoka prihajajo novice o - poplavi pritožb nad kakovostjo predavanj na istih izobraževalnih ustanovah. Pritožb študentov je bilo letos za tretjino več in se bodo po vsej verjetnosti močno namnožile v naslednjem akademskem letu, ko se bodo šolnine ponekod zvišale tudi do 9000 funtov, svarijo poznavalci razmer. Urad neodvisnega ocenjevalca (Office of the Independent Adjudicator, OIA), kamor se stekajo pritožbe, povezane z univerzami v Angliji in Walesu, meni, da si uvedbo šolnin študenti razlagajo tako, da so tudi sami postali potrošniki in bodo še posebno pozorni, kaj bodo dobili za svoj denar. Neodvisni ocenjevalci so letos prvič razkrili, kateri sta univerzi, obtoženi, da nista ustrezno ukrepali glede pritožb študentov: Southampton in Westminster. Od jeseni 2012 naprej bodo univerze smele uvesti šolnine do 9000 funtov na akademsko leto; letos je bil najvišji dovoljeni znesek 3375 funtov. Študentom šolnine ne bo treba plačevati sproti, temveč jo bodo po črki zakona vračali naknadno, in sicer po diplomi in ko bodo zaslužili vsaj 21.000 funtov na leto. OIA je v poročilu, katerega izsledke je priobčil Guardian, zapisal, da se je letos k njim pritožilo 1341 študentov (kar je 0,05 odstotka celotne študentske populacije). A ta podatek po njihovem mnenju ne odraža dejanskega položaja in zadovoljstva študentov, ker se uporabniki univerzitetnih storitev nanje obrnejo šele, ko izčrpajo vse ostale možnosti pritožb na matični univerzi. Predsednik OIA Rob Behrens je ob tem izjavil, da ga ne bi presenetilo, če bi se število pritožb v prihajajočem letu še enkrat zvišalo za tretjino. Študenti se bodo več pritoževali, saj bodo morali vračati višje zneske, ker bodo univerze na svojih spletnih straneh imele več informacij in ker bo bitka na trgu delovne sile bolj srdita, saj bo več iskalcev zaposlitve z diplomo, meni Behrens. Britanska vlada je univerzam zapovedala, da morajo do septembra letos objaviti, koliko časa si smejo študenti obetati od svojih predavateljev pri posameznem predmetu. Vlada poleg tega poskuša doseči, da bi univerze izdelale nekakšne kodekse delovanja, iz katerih bi bile jasno razvidne pravice in dolžnosti študentov in profesorjev. Ena od posledic uvedbe šolnin bo tako postala večja preglednost, meni Behrens. Študenti bodo bolj pozorni, kaj jim univerze za njihov denar ponujajo (raziskave so jasne: največ se pritožujejo tisti, ki plačujejo največ, predvsem tujci), razmere na trgu delovne sile pa se zaradi tega ne bodo prav nič izboljšale. A. T. ^ Festival 20 ES! Ljubljana 11 www.ljubljanafestival.si 3. 7.-7. 9. 2011 Al Di Meola, New World Sinfonla TomaŽ Pandur Somrak bogov / La Caida de los Dioses 4. 7. / 21.00 / Križanke Pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: ^ffiiÄ 12., 13., 14. 7. / 21.00/ Križanice Donator prve predstave: Medijski pokrovitelj: is TOBAČNA LJUBLJANA DELO I član Evropskega združenja festivalov Ustanoviteljica Festivala Ljubljana V je Mestna otičina Ljubljana. PoldDvitslji festivala: ■daZJJ® mSKB Qtriglav ^»»bK«.... ü Medijsl