,,Prost mora biti, prost moj rod!" Vse bogastvo, kar ga ima svet, pride iz zemlje in na prvem mestu pa je t tem oziru človeški živež. Ziato in žlahtni kamni nimajo brez živeža prav nobene vrednosti. In kdo pripravlja živež za vse stanove? Ali ne kmet? Zato bi se smel in moral kmetski stan bolj spoštovati in od vlade (države) bolj podpirati nego trgovina in induntrija. Žal, da temu ni tako, posebno na Slovenskem ne. Kjer je več sinov pri hiši, navadno dobi starejši sin kmetijo, drugi pa gredo v mesta ali t rudokope, ker kmetija ne nese toliko dobička, dabi se mogli vsi doma vzdrževati. In ravno tako je z našim ženstvom. Oni pa, ki je ostal na kmetiji, se trudi in v potu svojega obraza dela do smrti, če se lioče pošteno preživeti. Toraj se vidi, da je kmetski stan najtežavnejši stan oa svetu. Nek ya kmeta sem vprašal, zakaj pošilja svoje otrok.r v šulferajnsko šolo. Kmet mi odgovori: Zato, da jim ne bo treba Da »gruntu« delali. Iz tepa se vidi. kako nam nemške šole škodujejo. Te šoie vzgojujejo oiroke za mesta in tuje kraje in iim trgajo iz src ljubezen do slovenskega doma in do domačega kraja. Tudi pri ustroju naših Ijudskih šol je za kmet skj naraščaj slabo. Naj bi se že v ijudsiii šoli polagalo na srce Ijubezen «lo domače grude in tudi podučevalo kaj o kmetijstvu. Seveda se pač »orajo slovenski otroci b»lj nemščine učiti, kakor da bi se brez nje živeti ne moglo. MogoCe se dan~ danes po nemško lažje strada . . . Nek izvrsten u*itelj mi je pravii, kako predrzni so sem privandrani Nemci. Pred leti je kupil v Savinjski dolini Nemec tovarno. Ko prideta nekega dne s tem tovarnarjem skupaj, mu je rekel: »Zakaj pa Vi vaše ufience koljle nemško me ačite, da se jaz ne morem z vašimi ljadmi pogovarjati ?< Pa še več, kar je pisec teh vrst sam do živel. Imel sem opravek v torarni na P. in vpra šam uradnika nekaj po slovensko, a zavrne rne takoj: >Hier moss man deutsch sprechen« (Takaj se mora nemško gevoriti). Čudno! Sedaj nam že nemški priTandrani škrici hočejo ukazovati, kako naj mi na svoji zemlji govorimo. Zavoljo par tojcev pa bi naj že morali vsi nemško znati! Ravn» tako se nam Slovencem godi krivica pri raznih c. kr. uradih in na železnicah. Ker že nad 50 let kmetujem ter 8em imel večkrat opra viti s takimi uradi, posebno na glavarstvu, da niso takšni privamdranci znali ali niso hoteli zoati slovenski tako, da je moral biti vedno toltnač zra ven. Večkrat sem pa tudi naletel na kakšnega nemškutarja, ki je dobro znal slovenski, pa ni hotel govoriti. Povsod se je slovenski jezik z«postavljal. Č> "e prišei cigan ali razlrgan capin, da je ie neinško mal, pa je že imel prednost pred dorn:iC.i.m slovenskim kmetom. Ali je to enakopravnost? Zakaj nam vlada vendar ne da pri nas do mačih uradnikov, da morajo biti večinoma privandrani tujci in potomci nekdanjih grašCakov, ki smatrajo kmeta kot sužnja pa ne samo kmeta, ampak sploh Slovenci bi naj temu >Herrenvo!ku< hlapčevali. Seveda pač mora biti tako, kakor nam iz Berolina komaudirajo, da se čim prej doseže most do Adrije. Tako ne inore in ne sme biti še nadalje! >Prost mora biti, prost moj rod, na svoji z«mlji svoj gospod!« Da se to kmalu doseže, kličemo: Jugoslovanska misel naprej! Dokler se ne uresničijo vse zahteve naše izjave od 30. majnika 1917, tako dolgo ne smemo mirovati! Ko bo to doseženo potem k» v avstrijski Jugoslaviji prišel kmet do svoje veljave. Delnjmo krepko. ne odnehajmo poprej, dokler ne dosežemo združene Jugoslavije pod vlado Haksburžanov. Savimjski krnet.