Posamezna številka 20 stotink ja — izvzema ponedeljek — vaak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica »v. frtaačiSka AsiSkega SLtv. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se " □iStvu. — Ne*r2ok!rwia pisma se ne »prejemajo, rokopisi sf ,\nton fradajstelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastn )T' A Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave s^.. Požar, župnik Kopriva V Trstu« v torek 2. novembra 1920 INOST Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLV __ Duto^ - .—r- - Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotirtk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po '30 etot beseda, najmanj pa L 2* — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška AslSkega štev. 20,!. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Sicvanski državljani v Italiji H. .Čudna" se zdi bolonjskemu Kstn zahteva, da se narodna posest Jugoslav^nov na tem*ozemJiu ne stne izpremeniti. Z besedo „čudno4* hoče očividno reči, da bo naž ph me. kolikor mu je usoj-no, da pridobi državljanstvo Italije, moralo odda •ati od te posesti. Pa ne morda le do aeke mere, kolikor je po mnenju piSče-^ern potrebno za takozvano varnost itali-mastva, ampak dalje in dalje, kos za ko- Jrešneljice našega naroda iz tujinskega jarma in iz nevarnosti germanizacije. — Meni-li, da bi bilo poitalijan če vanje — bodi z odkritim nasiljem, bodi zavratno — lepše in mordnejše delo ? 1 N ti to ga ne čemra, da bi usiljevanje uradnikov, ki ne razumejo ljudstva, a ljudstvo ne njih, bilo v jjce — da niti ne govorimo o toliko proglas ni pravici do samoodločbe — na-Želu zaščite manjš n, ki naj bi bilo eden temeljnih oglov miru, ki ga pr pravlja mirovna konferenca zmučeni Evropi. N č ne jjihli Benco niti na to, da bi tako posto panje u-od no kom prom tiralo bodoči pobožaj Italijanskih manjšin, ki ii^ajo pr.ti pod dr ugo državo : da bi torej taka krivica neizogibno izzvala reperkusije represalije — po domače: vračanje z isto mero — na Škodo italijanskih nun^m!! Slednjič ga nič ne moti dejstvo, da ravno^ te dni italijansko časopisje, pa tudi odloč Ini Č nitelii, ki bodo sodelovali »a pogajanjih sa Ti Š tev ja Iranskega vprašanja, s poudarkom postavljajo med svojo glavne zahteve — zahtevo po pcpoinl narodni In politični zaščiti Italijanov v Dalmaciji, IU bodo prikupljenih k Jugoslaviji! — Čudna bi morala biti logika, pa tuui morala, ki bi hotela, da bi se to, kar se ita-Lijai>«kim manjfc nam v JugoslaviJ mora ■tSati in tudi zagoto\i',i z vsemi jamstvi — celo z iiiednarodno obvezo; da se sme to enostavno in brezobzirno vzkratiti jugoslavenski narodnostni manjšini v Italiji! Ftaiij; nu v Ddm;iciii naj bi bila na absolutno zaneslj v način zagotov Jena pravica njegovega jezika v šoli, v uradu in tudi v vsem javnem življenju, tako, da bi uži val vse pravice, svobode in udobnosti, kakor da 2ivi v svoji narodni državi — v isti čas pa raj bi Jugoslovenu v Italiji upravljali vse njegove posle — etične in materijalne koristi — uradniki, ki niso aj govega ieaika, in ki vsled tega tuii ne morejo imeti pravega zmisla za njve resnične materijalne koristi in ne razumeti njegove duše. ? J govega čutstvovanja * Kie bi bila tu pravica, Če bi se odrekanje jugoslovenu v Italiji vsega tistega, kar naj 9-- nedotakljivo zagotovi Italijanu v Jugo felavi i, smatral^ celo kot neoporečno pravico Italie?!! Takemu umevanju, takemu tclmačen u, taki uredbi, taki dvojni raeri, bi se z zgražanjem uprlo najeleme nta^neje iJutstvo za pravico ! Nam je takov čut pravičnosti t^ko globoko zasajen v dušo m v nas je v era, da edino ie absolutna pravičnost, brezpogojno enako pravo za vser more dovesti do srečnrga življenja med narodi, in v prs'^dicah temu do zavarovanega miru v Evropi, v nas je ta ver-tako ži v a, da apeiin mo tu iskreno na jugoslavensko detrgac jo, naj na pogatanjih za reg fv jadranskega vprašanja itstreže vsem zahtevam Italijanske de'egaclj-, kolikor se tičejo jamstev svobodnega narodnega življenja In snovan'a bodočim Italijanskim manjšinam v Jugoslaviji t Ati: tu s - mora brezpogojno ln uo z. d ie po aled^ce h veli iv i f načelo: do ut dea ! Dam ti, da mi dal! Kajti, to vendar n; gre, da bi za Italijana v Jugoslaviji veljal drugačen pisan in etičen zakon, nego pa za Ju-goslovena v Italiji! Italijan v Jugoslaviji naj ima le svoje šole, Vj-r koli ima svoje manjšine in kjer s- mu zdi kraj pnmeren, in nlkdo naj ga ne goni iz takozvanih središči Al, imo; prav isto, m n*č manje, zahtevamo mi za se na tem zaaedenem ozemlju, kjer vrhu vsega tvorimo celo - večino prebival stva. Na& večini na tem ozemlju naj bi odrekt«, kur naj bi se zagotovilo italijanski manjšini v Dalmaciji ? 1 Zahtevamo svojih šol, Koliuor in kakoršuj h trebamo z* svoj kulturni razvoj, in to v krajih, kjer se bo zdelo nam primerno; zahtevamo uradnikov, ki bodo znali govoriti z nami v našem jez ku, ki bodo poznali naše ljudstvo in naše kraje, ki bodo imeli pravega zmisla za na$e potrebe, in srca za naše želje, ker le tako pridemo do uprave, ki bo znala ščititi in povspeSevati naše materijalne koristi, ki nam bo res dobrotni-ca f In le tako pridemo do zavesti, da živimo v zares moderni, svobodni in pravni državi l Še nismo ivršiti. V noti ^e iwtxhrtj"e opc^kaChamberWioc>ve^au nt&'iSču, kl s« !e bramilo v itotnji zboraic*, če5 da pomeni 18., 4a tara$o pcsaanczoi zavez, pravico Izpaicminja-ti fjff, kaikor »e po adato potrebno. Res pa je, da, je biio Močeoo na pmi seji vrhovne grl sveta, da lahko -vsak zaveznik prisrb' Nern^o, naj spo«tix>e pravice, in da si lahko povsem svobodno irbere za 'to potrebna sredstva. Toda opustštev «4. 18. oc &pa-da v ta s^učatj, ne gre 2&i posebno aagl^ko pravico, teioveč za slospno pravdoo vseh zaveznikov. Zraven tega Je bilo po fraaMurtafrskem in-cklcntn določene, da ne bo poartop«! (noben zaveznik drugače kot v AporaflEtimi> z •4ru#m(?, sicer bH izzval razpad zveze. Netniki atekter a« Tmn&t stvari o isvniivl predmestja V Atenah, odkod^ f so jo odpe- »tri^-kih ozemeij. piece* D* Ijali z avtomobilom na grad Tatol, da ]o tam potoži|o v kapelo, kjer Je pc kopan kralj Georg. Betgtfft ut a*vt«toOst LONDON, 1. Reuterjev-a ^endj^a ob)av^a danes ur»dno besediflo vprrSan/ai, ki ^a ie sta v slučaju, ako bi nastala kaka taka državna tvorba — seveda )e m jgoče -govoriti ie o kak?-»tak: tvorbi, kri bi bila pod! žeilotm Ni, VoJpčazi-sstva in bš tvorila nedotcMjivi ol>sto^}ni de4 mo na:hi;e — ista ne vzraste iz m?TOvn:ih po^e?" (a da jI predvsem se bodu vtelešeni oni delt avstrijskega državnega ozeml|a. ki leže ob vi! dne 28. akt. v dolnji zbornici polneč Kc- j AdriJj ^ v iobcny rrezi z n^mikimi jecikov- Jadransko vprašanje Spremstvo jugostovenske hi Italijanske delegacije za jadranska pogajanja RIM, 30. Srbskd-hrvat- ko- slovensko odposlanstvo za jadransica pogajanja bo spremljano od petih civinih tinovnikov in dveh častnikov aimade; enako število civilnih, tehniških in v jaških č novnikov bo sprem-l alo italijun k > delegacijo. Načelnik vrhovnega štaba in armade general BadogS o ia admiral Acton, s katerima sta bila Sforza in Bo oni pred kra kim večkrat v stiku, ost. neta na razpolago za eventuelna skli ca jj na mesto pogajanj; državni svetnik Sa!aa. načelnik centraise^a mada za z se-deno ozemlje, bo tudi poklican v sedež pogajanj. __ Priprave za podonavsho entento? Konferenca držav cemtralme Evrope DUNAJ, 31. v>Neue Freie Pressoi zatrjuje, da bodo oržave, ki so sledite avstro - ogrskemu cesarstvu, irneJe konferenco, katere se bodo udeležile Av^tri^a, Noroiaja, P,oi>sik-V Jugo-slav-i^a Caako^lovenska. Itaiija, Romuni^ in Madžarska. Ta fcaniereac:W ki se bo vr-šila v Požunu, bo razpravljala o vprašanjih uvoza in ozvozri, carinskih pristopa*, ckivi^orv", ulcrepov za ureditev razMke mod notran^inr.i in LzvczmmS oeraamV, o vptrasanjlh d«-na:roe ci>r-kulac'4e ček-erv, že'ezniškega promeia, prevoza bt ža. poŠt, brzo;a%t>v in telefonov. Amerika. An^liHa in Fraaic:^ ac bodo tideleževale ■kon-ferenoe pcJuradno s -posvetovalno pravico. Države centradne evrope — zaiiHučuje »Neue Ftre:e Presse« — bodo sporazumno reS-ile vpra-Srnia, katera jih interesira/^*; -o t-ej konferenci ki se srCfiiane baje pr\-e dni prihodnjega decembra, se -oa m^a med državama. Romunija, CeSkosJovenska tn Jugoala-vip se točno držijo vorsaHleske pogodb«; nFhova moč -ofcsto^a v tem njihovem vedenju; skupne koristi tvorijo podlago temu sporazumu. Take Jonoscu bo razloži svoje jstidiiče po^T^ci vJadi in -državnemu glarvarjo, Francozi proti priključitvi Avstrije k Nemčiji PARIZ, 31. Raymood PoJncarč «rži v »Re vue .Jes Deux Moivdes', -ker naparfaio aeki ila-Usti Fnaaicčio, češ "da» stremi za hegemonijo v Evropi, in 1xxt:jo, da je bila y Ve*^sa:U lesu zasnovana nekaka iia»pc:r!ja!istsčna politika. Poiicrrt toži nad a i je, da se skuša zasejati razdor med obema iatnasiima sestrama s tem, da se dokazuje, da hodo italijanski ■interesi bolje za-vreovan:. ako se Avstrrjia pr:kIliTČi k Nemč:(!J, dooim bi poakeoalo zbHranje med! dir žavami nasiedmcajnJ moiifa.rhi?o nevar- nost za Italijo. Puincarž zak^ućuve, tirt imate Francija in Ital'>a zelo tehtnrh razilo^av, skrbjo na svoje onedsebrDrno pnjatel^s-tvo. Movskrt2]e med Frcifclo In inglOo rud verscllleste NSDiffie Francija proti angleški popustljiv*«. PARIZ, 30. Dopisnik 1 sta »Echo de P^nis« pravi, da se pojde v kratkem Lloyd George po^aiat s frrmcoskim minisrtr^kiau predsednikom o težkočah, ki so nastale nedavno med obema deželama. »Le peidt Pards'ea« trda-, da je francoska vlada odgovorita na noto, ka io le pcfi-lala angleška vlada poslamslot konferenci o svojem sklepu, da se ne bo posfuževaia pravice, ki H k> podfljure § 18. miro\ne pogodbe o gospcd^rskjh reprezai^ah. V ttem odgovoru se pravi, da ne sme nikakor dotekniti ceiot-nosrti -čl. 18. noben zaveznik. Pogodba, so jo zavezniki »estav^d io podpisal*), se ne inore po-p.-avAjati drugače kot ie potom skupnega do-Nota pc vdrar^a, dia se mora ČL IS. po-pc dnern a u veljav'ti da Angina v te) zadevi niti nima p osebne pravice do ooduatl 1 ivosti. BEROJJN, 31. V državnem Aoro g» »j«airl m-oMsier a zunac^e stvari Stanoosb d« mora uem&k« vfoda priznennaS dokoČbe vereaatieake pogodbe kot mednerodoo ofcvvze, Id se morajo puteno rzvrSđtr, v boiške* 'f to mogoče. Govoreč o obnorvirtivi raK^anrb krajev Je -va^laSal, dobro vod,jo Nemč^e, da popravi, To bo i-melo to dobro stran, dm «e nabavil JtemSkim delavcem in da se sapoeb nemSka industrija, žeti da bi dosega aenrifrka vlak. C* hočejo zavezniki dobit? otd Nanači*« maiteri^aia, ?e potrebno, da da»o le-ti H^i 4n sirove m če te-ta m:s>Ii kakor mi, bd se moral v kratkem dtose^ sporazum. Do sparazrzma, mora ttadi priti z Belgijo glede kan< i od Moze do Reua. Odno5a}i z Italijo — je dos.tav'1 aotnisler so božjšii, ven d-ar žeti nenaSka vkaJa 'ajvcomomć'io tužtiega Ti-rota. Nato se Samoac izdavi* .proti m^ii v Gomji ŽlezšlL iPoboid nemSterh čet — Je rekei Sfmtms — se jc zvrSil prota moji voJfi. Vl vBa bo seniaij zelo -pa jijiva v podesKtvi pot n'h L'stov za/ Ku^; pa gMspicdari ®edai v R'.tsniji -v pr>«na nemSka viaa povedati, da je bila živina, ikf jo zahteva Franc'la, odvzet« raATe25«iik je Nean&f* vseda Skupno število žSv'oe, 'kf Jo zahteva)® zavezniki od Nemčćje zw?Sa 890 000 glav, od katerih /jdoade na Franc'io 510.000 in samo en del đerav. Na to skupno fetevfJo mona Nemčć^a ie izročati 122.000 0NoSa rekJMSu^e aafctevajcf v ime-flu humandtete, naj Nemčsj« -obraci žrvioo ati pa nai jo vrne osrml katerem fo Je vsr*4a. SLOVANSKI SVET Plebisdt aa VUao VARŠAVA, t. Mza ztmarje zadeve Je naznanil državocizbordci komisiji za zunanje zadeve, da Je viadaj spreiela predlog Zveze narodov o ijtsdskem ^aisovanju za Všino. Vlada dla ne bo pcai jpaia strogo proti ^eneraiu Ze-tfgov^kemu. Trgovinski odaoteti mad Amerik«? te sovjetsko R«4> WASHIGTON, L Mama urad popravlja načrt za vzpostavitev tiTgo^in^fcih odnosa^ev a sovfeisko Rusijo. Raznt brzolmvnm vesti Pogreb grškega kralja Aleksandra RIM, 31. Poseben poročevalec agencije . ŠtefaniM v Atenah brzojivlja 29. t m.: Danes se je vršil v stolni cerkvi svečanostni pogreb kra'ja Aleksandra; oeremonlje so se ndeležBe razne ug)edne osebe, med katerimi so bili admiral Coaouprotis, Jtigoslovenski regent, švedski prestolonaslednik ter italijanski, francoski bi angleški minister, ki so zastopali glavarje svojih držav: v skupini bivših ministrov so se nahajali tudi Gonna-ris In drugi voditelji opozicije. Po pogrebni ceremoniji se Je sestavil velikanski sprevod, ka erega so se udeležil vsi pričujoči. Krsto jzion kaikor tuds besedio Lloyd Gcorgerve^a od'govora. Kenž-on je vprašaj m -rastrskega predsednika, »9 }e dal ca Bel^K kaka po^&ina aH brezpogojna obljuba, da bo lahka refitraaia na angleško pomoč v ssluč^'ju zcpetnegit rtajxvda z neoi&ke afcani. Lloyd Gcor^e 'Ve edtjo varil da ne. Priprave za glasovanje med rudarji lLONDON, 30. Odboai kra^evnah društev ru-dar^re zveze so se sest^U daates da se posvetujejo o pogofib ^poraizum^i, o kartere m bodo imeli rudarji glasovati. Večma odboror/ Kode svetovala -nsdajrjem, osaj jsprejmejo pogoje. Ne-katteri pa posebno odbori z IvKfa waie^ce po-kra^me bodo priporosfc^t, ** 'pog0?® odbijejo. Sprejem mrtvega župaaa v Korku. KORK, 31. Truplo župana mesta Kork je pri-»pežo v Kork ter -je bico preaeseno v mestno hiio v spremstvu nepregledne množice. Krsta bo Jutri svečano izložena. Neredov n« I>tlo- SocffallstiČBl kovgrea proti tretfl internacijo®«!* BRUSELJ, i. Soci|aEst£čnd teonjres je odobril dnevni red proti« tretp 'nternacifor.aii v prid drugL Končal resultat voHtev v Avstriji DUNAJ, 31. Po dopoicilnah vožitvab z* 15 zastopnikov Je se sta viien a'v*tri>đki državnu zbor tako-!e: 66 30rc:5^Inih dcrmok-naitc^-, 82 kričaa= s-Idh sčOOfalcev, 22 pan^erman>>,toY, 4 poslanci kmečke zveze rn 1 mc^čanake delovne strarsk.3, Apposyl o triaoonski pogodbi BUDIMPEŠTA, 31. V svojem govoru v Szo-kesfehervaru Je rekel med dragim Apponyit Edini uspeh, kf ga Je moglo dosoČi madžarsko odposlanstvo na inorovn«m kongresu, še bilo ■zboLišanie moralnoga poioiaja M:,diavske. So-državo, k? &o Obogatele na računu Mad-žarskse, ne nrisl^jo nič drugejjag nega obdržrti pridobljenega ozernlita.; razem tatja hranijo vele-vfiai^ti še ved!no vojno duševnoat. S oasoro pa so bo p?risk> d?o zaključka, da» so -stjvcfl*be tria-iKvnske pogodbe ameitne rn e je sestal pod protfecd^tvom gubema-.<>ri«a, rcs.pravl>al o vpr-aršanjih ^ledc rathf: -'cao;je m&rovne pogodbe in tež»koč, iki1 jih prizadeva. vladi veff-Tfeo 5tc\ 'Jo iz^oancev iz zasede-nrh pokrajin. Napredek padobrana PARIZ, 30. Drines popoldne se -je na aerodromu pri Bourgc Branguieru spustil neki zra-koptovcc ® pad-obranom z višine 300 on iz zrakoplova, k^i .^a je vod:i p'-iot Paullot; poizkus !e popeteoma u&pcL Po 50 mo'-rih se aparat odpS, mik-ar se je padanje izvršiio normalno. KefflflDitl se liofe!o psjoJati s toriko vlado CARIGRAD, 30. Neki polkovnik iz gene-ratnega štaba Mustaie Kemala je baje prispel včeraj predpuJdne v Carignd. Velkemti ve-airjai da fe *>zročil v imenu AngCKrsko vlade listino, v ikateil so prarvf. da bodo lalvko zauedi pregovori caed tusrško vSado in Mala Azi}o, ako bo veliki vezir drž: 1 dane obljube !n ako za-v«2irik3 sprejme-jo sied-ečih pot toč4c: 1. pr iključitev Snrrae iii i>jenega ozadja k dardanelskic-mu ozemijti pod turško suvorenite^o; 2. Traciji naj se da sesnouprava pod hirSko guverenitefco; 3. naj se ded /o delegatu v komusiii za začrtani mej nerv.tralnemu -pasu zestopniiki Smvne, Tnacnje rn Anaftci^e; 4. Razne določbe sevro&kc pjosebmo tiste, ki so Irčejo turskiJi financ in turškega go^podasrstva, naj se izpie-merflo; 5. ločitev &'ilifata iin sultanata. SuRantat bo -pri'paidai pr\-oaojencu druisie Osmaji, dofrint b? se pcverTI kalilart k«.jcen>u prortcikovema potomcu, -ki užava zaupanje 5n spoJtovan.*e mu-?ftjmans>kega sveta. Domala vesti Zaaimivi »pomdaL Na se^i nekdanje avahijs^ce poslanike zbornice dno 3. m>a;,n'kaj 1918. je tc-daaii« mtnrstrsid predsednik dr. Seidter v svojem na široko zasnovanem govo;t» utemeljeval predsteječe vladne /-.dredbe za ivstan-c^tev province »Deutsch -Bohmen«- torej za ud-ejstvi-itev nafgorečneje želje rfvstr-jsk. ii pan^ermant-•srtov. Prosimo čita.'.oWje, dobro zapomavijo dattim: 3. mejnika 1918. V časa torej. Joo ie država že tnajadrl v vseh svetili temenih in bd bila. morda rei'tov možna ile še v csporazunru m spnavi s Skvvanj države. Tedaj so ta poslednji zr&aavtitč s svo^o dekiaraoifsko pobtako, kj bi bila litegnfta posstavifiL most za izfaod iz strašne -krize. Mesfco pa da bi se biili" mogotci oprijeii te možno«tS a4? da bf b ii ve^ dopu* Sča'4? trezno razprrtvo o je je zločinsko lah-komišljeo način piorct^rala Čebe s -svojo provinco r Deutsch - Bdhinen« in ;e m'fnofrfcrska predsednik SekTfer t svojem gori omenjenem govoru Izdavil med drugim: Kar se tiče htga, obstoja Jogoskrreasko vprašanj« da Je treba rričunatj 2 afm Govcraik do ve, aH loedaj aa-sftaae kaka fangjiliiTaaiilia država. Iak^učeno to vsekjafcor ni. Toda raaprarv^affci tu o tem. i« nemogoče ker ne prihaja v poMev samo Avstrija. ampak tudi Ogrska ko. Besna. O kakem poseganju vnaprej tureg Uacb ne mora trti govora. ^ _ _ ................ Govornik tudi noče eaopravtiatt o tem, tii bi kralja Aleksaadra to preoesH do nekega I t^io mo#oč« p>Mučm posamezne dele mv- airnj ozemijL Seveda ob^ic^ajo tudi v teh ozemljih nrTXPciaa strem'iienda in je sanioofce.ebi utniji-vo, da bo treba, postopat?! a tom* oarodnimil le-ijaavvi Ju^oslovenov x vso cbz Vnosrtro. Govornik priznava b-rez neida^neija!, da bi -b"'!« naprrffti Jugosiovcatom mogoče tudi k?ukurne in gospo-dai*ske kancestje. Toda eno ie gotovo: vo* m tem stremeča dobrohotne« prizadevanja z agfr-•tacifamf. ki razdrazojejo narrdnosti uved nobo-in ovirajo in ogrot£&$o za^o državno živt)en}»v ne morejo biti pospeševana, ampak le oškodovana. Take agitacij« Je r državnem interesa treba omejiti. No govorim o stvarnih miro:?i raizmotii vaniji}* o toiki fugoslcrvenski držatvi, toda huiakaiače ^ifitac^e so nem>og,>če. ProK takim agliacijtam, iki pom?eni}o ogrožanje a»iro med narodno stm!, bo n;#stopal -torej nuin-TSlrsikl predsednic z zakonitimi sredstvi, pr* čemer je samoobsebf uintjrivot, da: se enake a^Vtao^e as nemške stran: iatota&o ne bodo itrpeJ«. Živimo v jako resnem času in se bi ž amo Se mnogo resneišemtt črisu. Ves naš vojaški ta potttični položaj fe prHpel do vrhunca. Napetost te največja. PrhodnjS meseci prinesejo velike odločitve. Prepričan ie, d!a odL'očiifve n^ ba>$č:h izpadejo v našo korist našib zaveznikov. ^ To ie b&v odknta napoved bo ja Cehom m Ju-gojlovsmom: Se-iter, ta -izrabiti predstavLielj a-vstnž^ke aakrkoienrojrti io> slepote i« xv»cwifi smrtni z\ica>ec avstro - ogrski monarh i^t. Lo eno Je dobro pogodil, ki se 90 tfcresnič'lo malo mesecev potem«; bdii-žaži'so se časi velikih odločitev, Ah, kako vse dinigače je pr'^lo, neg^ je nr^>>vedo val Se'tdJor s aaniazavestjo — slepcev in iv: -poboi'iiltfvih gre5nši{Ovf Dekiuracijska p;-irt:ik."t triiumžiraia, Jugcstovenr so irre^nTći k *\x;tjo naiisk-rcnejo hrepenenje, ^o nova drla\ • r?x> tvorba, pa ne — kaikor -je pnseg-.«l Seidler — - pod žeziom N-jeg. Veiičans tva* in kot -» ne-dotakijiv det monarhije <: nastal*« fe nova neodvisna cam-tMojna -drŽava Jugc^lotvenov, iz-jj^nio pa 'je >-Njog. Ve.1čan^t\-o-< in izginilo ^a v^fcrvj&ko držnvno 02emlre«. Jugosloveni in Čeh", so gradili s svojo deklaracd^sko pcJitiko za> rcšritev, avstrijski mogotci pa so sproti po-di-raJj temelj začetkom 'te >a/kcb*c in Seidter je ubral poti, ki iriso di>vedJe do provinco »Deutjsch - Bohnveiii:, prč pa tWa.vo v pc^ubo. In neizmerna tragi-ka je v doVštvu, da n! tri kdo po-tofr^ soEzo po -tej državi. Zloč:m;ko je b?k> nle iivi'eme ki tol iko eramo;na kolikor — ">>?.- služena. Praznik ^Vahli«. Pišejo naoi: Pri nas na Primorskem in Beneškem |c beseda »vahti« udomačena beseda., ki je pa na Kranjskem, Štajerskem, Kt>-ro^kem ne po2na|o. Pomenja praznik Vseh Svetnikov. Ta dan in prejSnji dan hodijo olroci ubogih in bogatih stari5ev po hi^ah in po drugih vaseh nabirat milih darov In kruha, sadja itd,; te darove so imenovali: »vahtič«. SoTska oblast je prepovedala to navado, a ostalo je pri starem, zakaj otroc{ niso prišli ta dan v Solo in ostal je bil ve»eli o-tro&ki praznik neizpremenjen. 'fo je znak kričan-ske ljubezni. Ljudska govorica trdi, da so se v&l duhovljani duhovne občine shajali ta dan pri službi božji ter prejeli sveto obhajilo, (ako so bili leski (tuji) ljudje tam, so se tudi oni vdelcžill duhovnega I opravla). Nabirali so darove, iz katerih so naprav« f Ijali obede ljubezni ali pa so se razdelili ubogim. Take obede so imenovali »JugranJe«, od besede jo£er == uCenec gospodar, = Jilnger ChrisH. Sv. Justin mučenec, krSčanski pisatelj 1. 150. o-pisuje talce obede in jih je imenoval: agape, ker pomenja: Glejte, kako se kristj«ni ljubijo med seboj! Najbrže prihaja ta beseda »vahti« od izraza »Weihnachten*, luikor prihaja vlrh, vlrlenca od Weihrauch. Za »vuhti« na pravlja jo tudi dandanes po hlžah boljSo večerjo kot staro navado. Ta dan zvonijo popoldne ia pozno v noč, enako drugi dan, zarano in ves dopoldan. Od »vahtov* naprej so so pričele dvomesečne vlgilije, to je, na5i pradedje nso več okusili mesa in so se postili do bo£i£a ter se pripravljali ra praznike Sv. Rojstva. Na Kranjskem, Štajerskem, KoroSkem so ae pričeli postiti šele po sv. Martinu, odtod gos v pratkl Toliko v blagohotno znanje, ker iziaz »vahti« nt vsakemu znan. Morda se bode bavilo JezikoMovj© s ton Izrazom. Pridevnik »lesi*.* a, o je znina beseda na Frimorrkem ter pomenja »ptuie«. N_ pt Kdor ne spoštuje leskega blaga, ta nI po?ten. Neka stara vipavska postna pesem ima: »V lesko tlijo ga peljejo, Spiimi Upotl ga pitajo, Škoda je križ žagat. Škoda je Jezusa Sparat. Toliko Vam v znanje tn porabo, j Zima! Letos pa- se 'ti je n*ud:!o — poiuri-hi s© •e nenavadno, te v drugi pokmei oktr^bra — k<\ smo imc-K nnvadno v Ttrstu ie kr*sae dnev e, oii pa -toplo vlažno in nrokro vreme — se pojavila z vso o&trostjo in krutostjo, katkroc 3 je sicer v na.-ado t« tam pc navem letu. oleol-u i&v. Treh kraDev. Letcs pa imamo t« dnJ mraai z ostro burjo, ki že kjakih 14 dn3 Ufeaivra svoje d:v?c !n ledene piese po tržaAk'b ulicab, da v jutranjih ur ali na vodn Jakih fviftji'ib delov mesta vise ledene sveče &n bcie tesno ziaviitf v 7&ms.ke suknje :n z zian^kiim čc-picami nr| giav^, Icakor da bd jim kdb — opre-strte neskladnost — kuriA za-petam?. Na^ta-rejii ljudje ne pomrtfo take z/ime v tem ^aeti in taiko praznika Vseh svetnikov. s« je tudr v drugih letih doj&ajeio, da sta mraz in butfa tudi v te4 dobi prirejala po požzkust ati trajalo je le par dni in potem smo bili zopet v blagi Jeseni, kJ fe često trajala tfa do jškjžJča. Letos pa kar noče bili konca kako* da se poizku« bo«če nav-ti v trajno predstavo, Ti vremenski bo£ovf nnsa o?ha4i menda nodo-takajeni od učinkov čudnih časov. Tuđa tam je inesnda aadtejka koniu«-j» in »o bogovi bržčas izguboU teodetiar. Nto^o več starega programa. In kar Je nafrujie: le aatetlla tiruke pfcasti prebive4»tva nepteprr^ljane. V* jadioitje in tarna v obup«« kaj bo, fraj bo t« zimo 9 prehrasvo iti kurivoml KaiftJ itOe -»eda^ t tala, Om t. prikfc v £a fc b*m Umi hoHift dobrote «a ut-xihn! Bog ms rjbyrv^ N#vl urnik za javn* lokala Kvestuia i" za mesto in okolico je Udala sledečo naredbo, ki stopi v veljavo s prvim novembrom t L: 1. Žganjarne, gostilne, točilnice, restavra-dje, buffets, piva ae, kavarne in bari se ne smejo otvarjati ponoči. 2. Kavarne io bari se r»e sme]o otvarjati pred dnevom. 3. Žganjarne, irosti'ne xn točilnice, buffet3, restavraeje in pivarne se ne smejo odpirati pred 7. Mro. 4. Zat-pir;!nje veija sledeče: a) Žganjarne ee morajo zapi ati ob 20. u;i; b) gosti ne in točilnice ob 22. uri; c) restavracije, biiiets, pivnice kavarne iu bari cb 23. uri. V veljavi ostane izjema za buftete in restavracije železaiškth kol. dvorov, ki morejo biti odprte še eno uro po prihodu zadnjega vlaka z omejeno postrežbo, ki Je namenjena po 23. uri ie potnikom. Ravno t ako se morajo zapirati ob 23. uri oni lokali, ki služijo kol sedež krožkom, društvom, klubom ali kot zbirališče vsakor-šnih družb. Ixklju:eri so prostori, namenjeni le vzgojnim, prosvetnim in političnim ciljem. Tisti, ki prestopijo to naredbo, se bodo strogo kaznovali 'n lahko se j;m tudi odvzame obrtno dovolienje. kidanje sneg« izpred hit. Tržafcki mag»*trat opo* zarja. v** Hišne lastnike, najemnike i» lastnike trgovin, akladiič in prodajale®, vratarje '» v splošnem v»e osebe, ki bivajo v prostorib v pritličja, kakor tudi lastnike in upravitelje nezasedenih prostorov, na dolžnost, da ukaicjo — v slučaju, da bi zapadel snejJ — nemudoma skidati sneg in led « tlaka pred hiiaml in ga spraviti nr. kupe ob ce- j ♦to in sicer Da način, da bi leti kupi ne ovirali prometa in mimoidočih ljudi. Ako pneg slučajno zapade ponoči, »e mora kidanje zvrSiti do 9. ur« predpoidne. DoLžnost hišnih lastnikov je. da si preskrbe dovoljno množino žaganja, pepeia ali ogijenega prahu, ki sc ima potrositi v slučaju, da bi voda ali sneg nepričakovano zmrznila. Kršitelji *.e bodo kaznoval: z globo do 100 lir ali z odgova-r<«:t£*in rimrom v zmislu dolc>čeb občinskega statuta in bodo primorani plačati stroške, ki bodo • __. ..»jdii}*.- rad njinove malomarnosti. Poviianje prodajne cene poštnih uakarmic. Po.stno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da je prodajna ena tiskovin poštne nakaznico pri pošt-nih uradih v Julijski in Tridentinski Benečiji vsled «4u2benih zahtev od 1. novembra dalje povišana na 10 etolink »a vsako tiskovino. le igeflovo ham. UfotavM t Je dalo sam«, da je prttet seznanec is Padove. Ljubezniv neMar. Včeraj popoldne Je metetaril Andraj Saidersčch, stam^oč v ulici Giulia it. 73, s nekfcs ApoUonJjem. IM kupčijah je že sura navada, da se pretepavaja. Tako je bilo tudi s tema dvema prekupčevalcema: beseda je dala besedo, konec je bil pa ta, da Je moral Saidcrsich v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X, oddelek, da se oddah e od bu.ne kupčje. Pretep v gostilni. Sinoči ob 23 so pripeljali v mestno bolnišnico 191etnega Guida Cerlni, stanujočega v ulici Udine 27. Omenjeni Celini se je nahaj I e gostilni Vlncen ca Lovrich v škorklji s »v jimi prijatelji Krčmarju >e naročil, nrj mu prinese šest koiiirčkov konjaka. Lovrich mu konjaka ni hote! prinesti, kar pa je Cerina razsrdilo. Cerin je z grožnjami pono il naročitev. — Krčmarju se n: ljubilo, prepirati se s poba-linom, pr me ga za vrat t r ga vrze skozi vrata. Ćerini se je pa vrn I zopet v gostilno t^r se začel pretepati z krćmurjem. Razkačen plane Lovrich na poba ina ter ga udari z železom po ramenu. Cerirrjevo stanje ni nevarno, fant bo kmalu okreval in se bo kmalu zopet okrepčava] s konjakom. Ker se Igral z orožjem. Včeraj so pripeljali v mestno bolnišnico 15ietnega Josipa Kuslovlča iz Meridča pri Bujah. Njegova mati je pripovedovala da se je Igral njen sin z lovsko puško, ki se je pa sprožila. Kroglja Je zadela fanta v obraz. Njegovo stanje je nevarno. _ _ pa. so je aaovala žzpremcaHS, Ido Je fetotefta zima yret«k!ft tmaa te pcftfanfla z neukrcftljsvm ne-ttsmgjenjria, Ljuske mo umi eeči po zanke suknje m sc obocciitk Tabo mo "veda etonii tudi dtmaiskt ito*kmti In mcer fcufc tfelo$*mcL Toda — kk>buksu nikerl Ia fca&o vUfi človek po dunajskih ulicah korakati v največjem mrazu takSncga, v rimsko stricnp skifano zavitega go-logla vc&! Par kmrg in zvezkov pod ipazdubo ga izdajajo za ttadenta. Zkmfco «*don>o oa sebi in brez klobuka — človek is sc kar zjckai nad to moda. Toda ti pojavi niso aiknbar ie oa)-zar-'imivefiL, ka^tii io lepid kot civilni godo^la-vec ie gc-tovo verniki. Mnogo itudeatov je najn-reč priaeeio s seboj iz vc;xke vo^aSke uniforme, katerih fcac po Kodnćkih vcL'kiega vse- učšlišike^a poslopia. Človek doai skoro vtisk« da je v šeti enoietalh prostovoljcevl In tudi med temi uniformiranimi Studenti ima golo-glavsfcvo svoje privržence, tako da ni nič kat redkega videti po dunajskih uKcat finega go-Ingiavega »olickja*« ki jo samczavesoBO maka pO poti... V KOČI 29 ▼ L sat. TrMlfit 43 4mk Pozor vlnoreld! Imam bn predaj vitkoj ceir^enlh trt ČrM In bol« vrsto na raznih amerikanskih ped agali, katere boin oddajal v jeseni (od novembra dalje.) — Pipan Josip, Prestrjt 16 pri Komnu« (i^ Dopisi \z tržaškega življenja Tržaška burja razsaja v zadn ih dneh vedno sitneje ; človek si skoraj ne upa več: iz hiše in če i« k temu primoran, i^če po' mestu le one i lice, po k-ttrih ne piha burja tako močno. Posebno nt prijetna e burji za stare ljudi ki ptinašajo v mesto ra^no blago iz dežile v jerbasih, dočim sc zdi, da je za nek .tere tržaške gospodične hur|a pesehen ?port in ve-elfe. sicer bi vsa i v takem vremenu pokrile malo niže svoje tenr.e nožice — Piipeti se pa ludi, da s^daj burja v ».ni smeri in da pride kmalu ato s? en sunek od stkani ali od zadaj b iskoma hitro; naravna posledica ie seveda ta, da mora pa iti človek na to, da ne izgubi ravnotežja. V tako neprillko je prišel včeraj predpoldne 60letni Pavel Ber-ger, stanujoč pri M. M. Zgornji, katerega je butnil močan sunek burje ob tla. pri 'eroer je dobil razne poškodbe ra g a i; poklicali so zdravnika reS lne postaje, ki se je pripeljal na lice me^ta in obvezal BurJ gerju rt ne na čelu, naknr so ranjenega starčka octp Ijali z avtom« b 'om v mestno bo'nišnico, k;er je bil sprejet v X. oddelek. — Vsled burie je padel Oskar B mini, Mar 14 let. stanuioč v nI. Fontana št. 3, in si ranil pri padcu levo kol no; ponesli so ga na rešilno postrjo, kjer je c'o il prvo pomoč. Kmalu na to so pripel ;ali na rezino pesa t Kar ielo Frapiacom », katero je zagnala burja o*> neki zid; dobila je precejšnjo poškodbo na levem stegnu. Iz reši ne postaje so Jo prenesli v IV. oddekk tukajšnje bolnišnice. Vrezala se je v pr«;t. Včeraj popoldne je rrišla i-k t pomoči na rešilno postajo 22 letna Antonija Giacomini, stanujoča v ulici Mi a o i»4. Na zdravnikovo vpraša nje, kje da je dobila rano na prstu, je izjavila, da se je urezala, ko je pripravljala kosilo. Zdravnik ji je d^l primerno po;noč. t Nenadna smrt neznanca Včeraj so vi-d
  • La bandiera dei tre colori e sempre stata la. piu btlla noi vofiliamo ssmpre quella.t noi vo^liamo Ia liberta.'i Nam Ajdovem je ta pesmica, ne ra^no vsled tvoje melodije, pač pa radi lirasne vsebine tako ugaiala, da smo sklenili, da se je priučimo čim prej in rarpiiemo nagrado na uglazbitev ter dobes.dcn •prevod v materinščino. Nekdo, ki že za silo jaha Pegaza, je že režil dano mu ralo£o in prevedel pesmico takole: »Treh barv zastavo ljubimo* najlepša je in bode vedno, te ljubi narod Se zavedno, ker le svobode hočemol« Ker si pa melodiie nismo uUsniii v naie ušesa, bi Vas prosili, da bi nam dali naslov kakega gospoda, ki se razume na kak fagot, da bi nam uglaz-bil za naJe grla. Pesem je priporočljiva ie vsled tega. ker se »rac peti brez vsakega dovoljenja po vsei Italiji in celo v afriških kolonijah, ako ni ravno kakega beduina zraven. Je pa Se vrh vsega zelo narodno patrijotična in se kot taka toplo priporoča za upoiabo na ljudskih in meščanskih žolah. To in ono GologLavi studenti. Sedala dra^iaja, fci le k/rt posledica tlake valute na. vesti vsem evropskim državami — prijateljem ravnotako k«ot so-vrainik«m — je povzroč^ia ogromno pnctesfcov v vseh pc:izax5etih flcMh. Med teirn protesti jih je nek o V ko, ki so p-eceg crg-nahs: po srv^em na ćau. Nr^bol1] prizadeta po draginj: to s? Ibi valuti fe pač sedanja Avstrija in tu je fciio tudi največ razlogov za originalne ua neorrg:n:tee nastope proti novim razmeram. In fcajko so se b ;ie začee ravno aa Dunaiu preceSnie r^ita-ciie za ustanovitev diruitva; ^sk-bo oblečenj'h*. Oand tega društva bi samo 1'udfj« iz boljših krc^v, 3crfh g-dih in ponoienih o 1x1 ekah, na«j b\ Hle tutT vse »zabiekane«. Das! fc bila ide^a ^vržena, se ta načrt ial ni izvrši in tist!, eo na EKmr^u slat d oblečeni pri ee danji vaL-ati, niso bi H nič •bc'Ij »-ušajina* p~ed vojn-o, d.oč'.m bdl^i Vud;e nosijo kot pc.pre: ne lncr.eč sc zr< 2.jubo zdrahe go^pe val-ute. Od celega gibrnja pa je venc*ar ostala ena dasi niathna sled med Am^skhn' šštudenti. Ti 90 se nmreć omcHH le na klobuke in n:im napr.vedal' boj. In taJco je lep odstotek auna>k:h študentov brez klobu.ka. Č'ovek bj sicer mV l da prisluhe ^.teleVtualcu 4>ita vprašanja*. — 8. Sirota. — France Tratnik: »Pasem zapuićznfsos...« — 10. Av-j gust Bondeson: rKcTžar La^rs«. (Švedska vo«ka| povest.) — 11. L. C.i »Ko cvetejo ICrkzante- ! m««- — France B«vJc: -»Goriiko s!o\'stvo«.j (Govor na ^Oarilkem večeru« v Ljutl jani.) — j 13. M. Etai>eta: »Vsem srcem po Tebi se tnžS*. — 14. »Moj dem«. (Po Hctffeefu.) — 15. j Marčnim Jtčecaan. — 16. Mari*:n otrok: j »Otroci, — 4odo vas kK-če?« — 17. Rudeči pa- I be-ki. — 18. Donsaičs odmevi — 19. R.-szgled po svetu. — 20. To ki ono. — 19. Knjfrževmost. — Iz kava 20. vsaike^a tucseca. — Uredn'Sbvo im upraivirritvo »Mlasdđkc« ie v Gocrcl, Gosposka uL 2 (Knjigama). — Stane ceWetno 8 lir. _ »Mlr^ika« je edini aloven^kS kulturni rae- cečnik v zasedenem fezesnSju. Sirimo JoJ • • • Vojedav Mole: Tritia e* Siberfau V *Nori z;«ložbv« v LjuibSfjont je faJ&a pesniška zbrrka Voieslava Mo&eta: Tristia et Siberia. Pesnik Mole >e nam že znan po svoji prvi pesniški zb«rka. kn u av. DrujgS del je odsev poto/an^a v domovino. Dobi se v »Novi založbi« v Lfubijani, nevezana po 30 K za azvod. Vezana kn^a stane 35 kron. Knfg* ^e obširna in je tiskana, ne krasnem papirju; i ep je ov-'rek. kž lioče na beieos ,000.000. Rezerve K 10.0 >0.000 Belgrad. Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajev«, Split. Šibenik, TRST, Zadar. Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprafama vlsft ni> hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Va'-V « v baneogiro prometu po 4'/,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo prod predhodni odpovedi, sprejem* po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Cssss di Rl«p*rm!e, u i. S. Mlcok Telefon : Stev. 146H. 1791, 2ti7tf Blagajna poiluja od S do 13 Odhajanje (n p ificaanje oinkov Centralni kolodvor (Juina železnica). Odhodi: O. E. v Delgrad in Bukarešt skozi Sv. Petet na Krasu, Logatec. Ljubljano in Zagreb. B. na Dunaj skozi Videm. Trbiž. (Samo V ponedeljkih, sredah in petkih. O, v Červinjan skozi Bivio (Grade*).* B. v Benetke (pr. 10'05)." Pb. na Dunaj, (pr. 22'OOJ skozi Ljubljano it* Gradec; samo v ponedeljkih, sredah in petkih. B. v Reko skozi Nabr»žLno. Divačo, Sv. Petar oa Krasu.* P. v Benetke (pr. 18* 15) skozi Videm. P. v Reko, Logatec, Ljubljano. B. na Dunaj (pr. 7*05) skozi Trbiž; &amo v ponedeljkih in četrtkih. P. v Benetke (pr. 17*10) fko*i Bivio, Červinjan (Gradef). B. v Benetke (pr. 22*00) skozi Bivio, Viden.. B. do Logatca (zveza z Reko). O. do Logatca in druge postaje." Pb. do Rioia (pr. 22'15J skozi Čerrinjau, Benetke (pr. 22'00). Pb. do Vidma (pr. 21*15) skozi Bivio." P. skozi Nabrelino, Sv. Peter na Krasu, Reko." L. E. LIoyd Ekspresu (vozov L reda) na Dunaj, skozi Ljubljano. Samo ob ponedeljkih. P. v Benetke (pr. 4'42) skozi Čerrinjau. O. S. v Pariz, skozi Benetke. Milan. PJunione Adriatica tii Sicurta u Trstu (Lastna palač;:- Usta*! o vlit na leta 1S3S. Zavorov. proti Skotil, povzročeni do ozniu. streli la eksplozijah. Zavarovanca steklenih pioič proti razbitin. Zavarovanja prod tatvini z vlomom. Zavarovanja poSlUatev sa worju !n po suhem. 2l-vlieujska ta v aro v taja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih ia važnejših krajih. L]uDlJansKfl kreditna banlia J Podružnica v Trstu. I Centrala v Ljubljani. Podružnice: Itlje. Burnije. Gorita. Sara}.. Split. Tnt, MW nuj. Beliulki glaraiu 1 50.009.008. Kescrva R 45.800 Obavlja vse v bančno stroko spadafoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31,// na žlro-rajune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obre- Isti po dogovoru. Izvršuj e- borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Te! It. 5-1& Bla^ajua je odprta od 9-13. f 015 1*30 5*45 6'00 615 6*35 6*50 8"50 1050 11*10 14*25 15*00 15*50 17*35 17*55 18*20 2!*00 23'00 0*30 0*20 3'20 7*45 8*15 S'35 10*10 11*30 1410 16*05 16*35 17*00 18'35 19*35 20*40 21*00 21*35 22*00 22*20 23 45 5*20 540 6*00 registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pler Lulgl da Palestrina št. 4f I. n. sprejema hranilne vhge od L 1 da^e. Navadne vloge obrestuje po 4 V! osčje po dogovoru. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. - Posoja hranilne puSice na dom. - Rentni davek plačuje Iz svojega. Daj« posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseono poroSUo, na zastave vrednostnih listin. _ Uradne ure vsak dan izvzemii nedelj in praznikov od 8 do I. 10*45 16*05 16*30 2105 21*55 22*40 Dofcadi: B. iz Benetk (od. 20*20) skozi červinjan. Tržič. B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih in ne« deljah. O. Iz Logatca. Nabreiine, Grliana. L. E. LIoyd Eksprcss iz Dunaja skozi L jun« ljano. {Samo v četrtkih.) O. iz Vidma (odh. 5'30) Gorice. Tržiča. (Čer-%'injana, Gradeža), Grijana.* P. iz Reke, St. Petra na Krasu, Nabreiine. Grijana.* B. Lz Benetk (odh. 6 56) {Rim - Turin) skozi Červinjan. Bivio. Pb. iz Rima (odh. 19'4S). B. iz Dunaja (odh. 21*20) skozi Trbii <«.?r!/> v sredah in sobotah. B. iz Logatca, Sv. Petra. Divače. B. iz Benetk (odh. 9*45) Vidma. O. iz červinjana (odh. 16*35). P. iz Benetk (odh. 13*50) »kozi Červinjan.* P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grijana. Oe. iz Bukarežta, Bvlgrada, Ljubljane, Lo« gatci (odh. 18*30). Pb. iz Dunaja (odh. 7'20) skozi Gradec. Ljubljane; samo v torkih, četrtkih in sobotah. P. iz Benetk, (odh. 13'20) »kozi Videm. Trbif. B. iz Reke, Sv. Petra na Kras«. Nahreiiaev S. O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk. KOLODVOR SV. ANDREJ. Odhodi: O. v llcrpeljc - Kozino, Kanfanar, Pulo. M. v Kopvr, Buje, Poreč. O. na Opčine. Prvačino, Ajdovščino, Gorico. Podbrdo.* M. v Buje. Koper. B, v Hcrpcljc - Kozino, Kanfanar, Pulo, O. na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.* O. v Herpe!je - Kozino; iz Herpelj pu6pe*co vlak do Kanfanara. Rovinja in Pulc. M, do Kopra in Buj. Dohodi; M. iz Buj in Kopra." O. iz Podbrda. Gorice, Ajdovščine, Prva« čine, Opčin.* O. iz Pulc, Rovinia, Kanfanara in Herpelj.* B. iz Pulc, Kanfanara. Herpelj - Kozine. M. iz Buj in Kopra.* O. iz Podbrda, Goricc, Ajdovščine, Prva-čine, Opčin. M. iz Poreča, Buj, Kopra. O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, IlerpeH-Kc* zine. P. pospešen, B. brz o vlak, Pb. pospešen brzo-vlak; E. ekspresni vlak, M. meian, O. omrJbus, *) ae vozijo ob nedeljah. <1) PODLISTEK Damir Fctget. Poravnava »Moje ure s ofetebc. Priii ste poslavljat od mene. Na mi tetloo umreti. Sa$ st« dobro preskrbteir*. Ti, Angei}. imai prrenso^O'.-JtTke. F-aTK". bogati sviiijre^a. Ti, Kriitof, gu>e5 z zmrznjenim imssoai. Ti, Bruao, si pa vrivotrfvc. Kri 4vo^ih viivogratkukov 6. -do.aia bog- febvo. Niko&aija ni. Slučajna kri«a fc zadržala doma. ne del To krizo gobro. Kri ye moje fcrv-f. Kakor vi. Ni tod tore$ teiko umreti. I>ragi sinovi! gozd vam zajmftčam. Velik je. Obsežen ta deset sodnih okrajev. Njegov« obsežnost -vp-^e naravnost po pravdi. VkJjab tenra se »e bojim! Pravdali se ne boste! *\xavi»y«e se zaftj sp^rtemnaol Obi)obit»« mi no!« »Obljubišamof« so Kvarno uHtrvffi ms*rvi rffojeii db leiiMu avofetfa cJ6cta. »Ne zabite prt poravnavi NiLoOaitl Moj eia V«J br«t. riti« bodi delstevl Ussreirte Mdrn mof protnjit Ne m pred akienj^ co pora\mavo!» »so zopet p oglasno iria^ ei-navi. »rHvaS«.! — Umrem! — Umjnmrl — Končano! --—* Nekam tucJen, hnopeč gUrs »e fe arvS etarCikti iz prei po teh besedafc. Srce mu neiha$o biti. Orožno vefifcanstvo nztvroiie \-4a-dttrice \tsega sveta — Sro.-ia — je -uklonSo ia-/•ukvfm sinovom ponosne postave, in ndelo se če, da ie odpluža isti hip skozi trfcao nisfcina molitev v V6emčr. Gozd, ki fsi Ite omeoG rajni o6e. — mar n»e-iovi du« ta sl'Arei «4ego\-emn spomčouf — m»-im fc&ta zelo S to dcfenjacve fe preUdrA Angelj svečani molk. Najbrže Je «e veftl!« je dodati Frtmc ki m ofcrrsai nedz^akaxK> sobo te ofcese. »Gotovo po-esejga vsa naša pričrfldova- naj!« K čemerni Bruno. Nfefova ptripomfca je obiaiiia m zaofcrofcia vsem bneUnu veJcrane vc^lrte poteze. »Pustimo gozd! PokopMmo rajft prej dre|8(t oteta! Po pogreb« pa tapoinamo obe podetb^ toJCi!« je Kr'+xd, vzel čz žepa «mo l»a- ▼ato. zamenr«d ko « pcefia^o ta «i pripel m eo-fcrjv še Irak. J*i0BmvaKvi! Kart —In ti tem predloga?« »Predme cprejme brez je prvj- dil Angeli iKcj dru^c jutro po potfpebu sedemo na avtomobile, Otfik^ bi mm zrni ikoditi. Po očetu md ^e pa r«3 U& Blaga dtafetl Nikdar »e al motiti* »Kaj? Nikdar dtt «e motil, praviš?*« mu jc segel v besedo brdt Franc. »AS nest si&aj, fcako ie oče govori o krvč Scnmovib vinogradnikov? Cuf, Bnmo, pav*} resnico, frmsš ft sploh kaik vtaogrnd?« t»Sevedb ik taaaan, *xh> le xa domaćo raba. Za buptiio mi pa tiiiti^ jcemčBeaiije io \>L ne ikrdil dim ubran:in glasovom in kap^ajoči vosek iajriini oblek:Vin. Seveda so pvocLa£i pc^ ci koj po konČazrem pogrebu podarjene jim sveče sveča-rju, zaiili z iz-kupičkom spooKC na dobrotnika in tnopTE po druitvenii pravilih predpisano ža£ost v ruj-nca, cekinastem vinu. Dru^o "itztro so oddajal? proti goz«hi avlomo-bilv~Vsak brat je bi vzel s sabo po enega odvetnika s ateratfrofom v varstvo svo#rh pravic, po enega zeiif^emerca r dvema fguramtoma. de premerijo gozd, po enega lesnega trgovca kot zveden ca ki po eno upkarico. Kot frefi svo-podjetij so oarekovaG svoje ukaze, žel}« in dopise naravnost v stroja zato pa tudi v tem s3n6aju n»o hotel? pogrefati te udfcfcoosti. Ovji-iotridese: oseb v osmih arvtomcbirfeh. Gosta me-gbi fe legla za m)'mi na vrel, se!a trge ob praftdl cest! in povoieng pSOtanč so zaznamovali ■smer le d®\-je vodilje. Ob gozdu je staSo večje £ra*ČSni podobno gozdarsko pcslople. K temu »o xr»vilr. avto-mofc^e, Gazdarjev« dinvžfim ee ye morata takoj stisniti v malo iumrato, ker so se cf«j brate. *Bojim s«, nas z^driri ogled d*=i> oasa na tem mestu J Gozd ie velik in deio zem*'e-m e.rce v in z ved en cev ogromno. Vse naie strxž-ke krijemo seveda iz gozda. Ce trni gozd po-gun>, da vpii'e po pravdi, kakor se je lzrt«i.3 nas oče na trortni postelji, nrj piača v^*} »a5e poravnarve. Bo š« vedno oa. dobiičk^:. Pra\xlfc požro celc goz\-e, porav^aa^e pa Je par debei. Uprau, da soglaiete z menoj! smo pa z danafo*:m dnem pričeli -s pogajanj, menim, da bi ne b:lo baS napečno, prtvcfčjiti m pri skupni večerli nafbc'Hi'h uspehov. Gozdarje va žena nam jo priprav^. Dote ni fahelaj lepa ni b'&a, za?Lo domnevam, da ^o fe vzel gozdar ed'no le radi n^enifi izcednih kmharckjh zmoincsLlh. Odvetnikov, zemf(em«Trcev, zve-dencev ne smemo motiti pri nohtnem perto. E&'zu> naie tipđiaricc na/j n'«n dela'o družbo. Iz va< obraaov sklepam, da i« P**^0!! glede večerje spre^e-L J:*z wun grem na^ačat večerjo.«