126. številka. (t Trsta, t četrtek rjitr^j dne ti. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „aDINOST" Uhaja po trikrat na teden T ftostth ls-ianjib ob torkih, ćatrtklh ta aobotah. Zjntranje izdanje is* kaj* cb 6. uri zjutraj, vežemo pa ob 7. ori reeer. — Obojno izdanje stane: M jeden mer-oo . t. 1.—, Iit« AvstrtJ« f. 1.50 •a tri meaac , . a it.— »on u r*l let« , . . 8,— . • • u vm leto . . „ 12.— . ■ »18,— Nircfislne Je plačevati o ep roj na sarsobs fcrojt priložena oarsftslos so aprava M Mira. Poaaarfčae iteriike ae dobivajo t pro-dajulnioab tobaka v Irutu po S nvč, izven Trato po 4 ari. EDINOST Oclnal so raftnne po tarlfn v petitn; so noalove s debelimi itktmi ao pUlnja Sroator, kolikor obaofe navadnih vralte. oalana, oaartnice In jnvne zahvale, de-•oAi oglaai itd. ae raftnnajo po pogodbi. Tai dopial naj ae polUjojo nrednlStv« olioa Caaermit. št. 18. Vaoko piaaao mam biti frankovano, ker nefrankovene ae no aprejemajo. Bokoplai so no vraeaje. Naročnino, reklamacije In oglate sprejema upravniitvo oliea Molino pie« oolo bšt, 3, II. nadat, Haroftnino in oglaaa je plaJevati looo Trat. Odprte reklamo oije ao preate poitoioe. 'iiF /t o Vseslovenski shod in naši socijalni demokratje. IX. Treba, da zaključimo. Saj smo le tako bili veliko raz9ežneji v teh člankih, nego smo bili na-mer ovali s prvega. Ali kaj amo hoteli, ko je gradivo kar tako raslo pod peresom. In stvar sama se nam je tndi zdela toliko važna, da je smeti zahtevati od našega občinstva, da obrača svojo pozornost socijalnemn gibanja. Tn pa tam smo bili nekoliko rezki. V to nas ni silila morda kaka animoznost do posamičnih oseb. Mi se ne brigamo za osebe in nam vsikdar velja načelo, da se je v časničkih polemikah dotikati oseb le v toliko, v kolikor se iste ne dajo ločiti od stvari. Sicer pa: kjer smo bili nekoliko ostreji, silila sta nas v to našo globoko in pošteno prepričanje in pa vzvišenost stvari, kateri stavljamo na razpolago svoje skromne moči. Naše prepričanje nam pravi, da voditelji socijalne demokracije slov. hodijo po krivih potih. Po teh potih morejo pač Škodovati narodni skupnosti, nimajo pa o tem ni - najmanje nade, da bi koristili sloveiskemu delaven. Toda to-le moramo izjaviti slovesno — ne prvikrat, kajti, to se je zgodilo že o raznih prilikah —, a treba vendar ponavljati vedno in vedno: mi smo povsem objektivni ozirom na socijalističko gibanje. Hi ne obsojamo tega gibanja, marveč se ga veselimo, ker vemo, da je to gibanje socijalna potreba. Ker vemo, da je temn gibanja namen, da ngladi krivice, kakor so se izcimile iste in ohranile do dandanašnjega dne iz zgodovinskega razvijanja človeške družbe. Mi vemo in pripoznavsmo, da razmerje med delom in kapitalom ni urejeno tako, da bi bila pravično razdeljena solnce in senca. Mi veao, da delo rok je toli važen činitelj v trgovskem in gospodarskem življenju sploh, da je povsem opravičena zahteva zastopnikov dela, da se delavskim masam dovoli primeren vpliv na javno življenje 1 Mi vemo, da je široka masa!— ta množica konsumentov — prav za prav največi davkoplačevalec v državi, da torej sleherni delavec se svo- PODLISTEK Metod. MalomoBtna norela. — Spiaal: 8 r <5 a n. „Ne, ne, pravim ti, da ne lw Te besede je izgovoril do postavnega mladeniča snb, majhen možiček, trgovec gospod Zi-perlein. Mahni1! je s trstiko po zraku in se vstopil široko pred mladeniča. „Ne!" To besedo je povdaril Še bolj; bil je razjarjen. Njegovo oii-jlmo truplo se je zazibalo na kratkih, suhih nogah in še ponosno je vzdignil svojo veliko glavo. „Ne, ne!" Usta so se mu zategnila nekako zaničevalno; velih, suh, orlov nos se mu je pobesil, in male, lisičje oči so mu zaplamtele. Potegnil je z roko preko obraza, mahnil jezno s trstiko in še jeden-krat dejal: „Ne, ne, ne!" B Ah--" „Ne vzdihuj mi! Mari misliš, da si pred A-nico, svojo preljubo Anico ?! Ne, pravim ti, z njo se mi ne oženiš nikdar 1" jimi prispevki kakor konanment daleč preseza veljavni volilni cenzns, da je torej najkrivičneja ta pregraja med indirektnim davkoplačevalcem in volilno pravico. In ker vemo vse to, moramo stati le na strani delavca, ko zahteva človeka vredne ekzistencije in vpliva v državi po svojih zaslugah za nkupnost. In ukupnosti je dolžnost, da privošči delavcu, kar mn gre v mater, in moralnem pogleda. Ali nečesa ne smejo pozabiti delavske mase: da v isti meri, kakor Ima ukupnost dolžnosti do njih, imajo tndi oni dolžnosti do ukupnosti!! Tem dolžnostim se ne smejo odtezati delavske mase, kakor se jim ne sme odtezati noben stan. In le v toliko nasprotujemo mi voditeljem socijalne demokracije, v kolikor isti poživljajo delavske mase, naj se edtegujejo svojim dolžnostim do ukupnosti naroda. Taka dolžnost je n. pr. tudi, da delavske mase ne zamečejo čutstev, ki prošinjajo ves ostali narod. Kakor hitro bi delavske mase hotele prezirati ta Čnt*tva, ali jih bagatelizovati, ali jih smatrati celo nevarnimi in pogubnimi: potem so se ločile od naroda! Vprašanje je le sedaj: ali bi to škodilo težnjam delavskih mas, ali pa bi koristilo?! Voditelji socijalne demokracije poreko gotovo, da ne bi škodovalo, marveč da bi koristilo. Mi smo nasprotnega menenja, ker nam je pred očmi neovržna resnica, da ne le delavski stan, ampak da sploh noben stan sam za-se ne more izdatno povspeševati svojih koristi. Narodna ukupnost je kakor mehanizem. Tn so potrebni vsi deli, tudi najmanjši. Kakor hitro je odpovedal delo le jeden člen, ovirano je delovanje vsega mehanizma. So-sebno pa imajo slov. delavci v Trsta tisoč razlogov, da premišljajo kuj bi bilo iz njih, ako bi se povsem ločili od narodne ukupnosti 1 Dokler se čutijo jedno z narodom slovanskim, dokler se identifikujejo z našimi težnjami, so činitelj, katerega morajo poštovati njih italijanski sodrugi in ga bodo morali poštovati tem bolj, čim bolj se bode razvijala slovenska narodna zavest. Ločeni od narodne ukupnosti, izgubivši svojo narodno individuvalnost, postanejo pa delavci res to, s čemer jih strašijo socijalistička glasila: s t a f a ž a. Seveda ne sta- faža slovenski „buržeoaziji", pač pa — italijanskem! življu. In celo tega ne vemo, da-li bi še propove-dovali po shodih sedanji slovenski voditelji socijalne demokracije, ako se slovenski delavee res potopi v morju internacijonalizma! Najbrže ne bi; odhajati bi morali kakor zamorec, ki je storil svojo dolžnost. Na kratko: delavske mase niso pripomogle ni za las svoji stvari do zmage, ako napovedo vojno drugim stanovom. Ampak treznim in pametnim zagovarjanjem svojih pravic naj prisilijo moralno vso človeško dražbo, da jim ista privoli pogoje za človeka vredno ekaistencijo. Zavidanje in proganjanje onih, ki kaj imajo, ne dovede delavskih mas do cilja, ampak vsi njih napori saj merijo na to, da tudi delavec dobi prilike, da si kaj prištedi in zagotovi za njegove razmere primerno blagostanje!! V takem njih stremljenju bodemo vsikdar radi podpirali delavce, ker vemo, da so oni činitelj v našem narodnem življenju. Zahtevamo pa od delavcev, da spoštujejo čute naroda : da ljubijo našo vero in našo narodnost. O važnosti narodne individuvalnosti za delavca smo Že govorili. Sedaj še besedo o verskem čutu, ali prav za prav o .klerikalizmu*, ker o tem govore vedno socijalnodemokratiška glasila. Ali je klerikalizem res tako nevaren socijalni preosnovi? Ali je isti res na poti pravičnemu re-šenju socijalnega vprašanja? Ali pobožen človek res ne more biti pošten socijalist, to je: boritelj za zboljšanje gmotnega stanja delavskih mas ?! Ali je verski čut res nezdružljiv z delom za socijalne reforme, aH je res ovira, da delavei ne morejo priti do svojih političkih pravic? Na vsa ta vprašanja odgovori gotovo z odločnim „ne" ves razsodni svet: vsi delavci, ki razsujajo stvari po hladnem razumu in ne po navodilih spretne agitacije 1 Odgovore z „neM vsi oni delavci, ki se zbirajo pod zastavo krščanskega socijalizma. Tu hočemo poklicati v spomin dejstvo, ki je gotovo nepoznano veliki večini delavcev. Glavna težnja delavcev je sedaj, da pridejo do političnih pravic, sosebno pa do volilne pravice v razne zastope. V Avstriji imamo dve glavni struji: „Toda oče!... Ne bodite taki! Kaj vam je storila Anica ?...u „Ničesar, ničesar, a ti je vendar ne iobišl' „Kaj..." „Metod, bodi raznmen ! Cuj, Anica Repetova je nbožna deklica. Kaj ti pomore ona? Izberi si bogato, nasprotoval ti ne bodem! A ubožne deklice mi ne vzameš!" „Oče, kaj mi hoče bogata? Na potrebujem denarja, imamo ga dovolj; ne zahtevam denarja, zahtevam le ljubezni !" „Ha, ha! Ljubezen! Kaka stvar je to? Li morda bankovec? Beži, beži, Metod, po ljubezni povprašuje kak sedemnajstletni otrok, ne pa jeden-intridesetleten mladenič! Metod, kaj ti hoče ljn-bezen? Prvo na svetu je denar. Denar, denar!... To je tisto, po Čemer bi moralo hrepeneti srce moža, v dosego denarja bi moral človek delovati na vse kriplje... Denar, denar!... Ljubezen je le izraz, ki so si ga izmislili fantastični petnajstletni, šestnajstletni otroci! Ljubezen — gotova bolezen ! In resničen je ta pregovor, preresničen ! Koliko jih je postalo že nesrečnih radi ljubezni, koliko jih je bilo pogubljenih, ker niso hoteli po-' slušati Bvojih stariševL. Metod, Metod!..." Starec je utihnil. Obrisal si je potno ćela, sel na stol in svito pogledoval svojega sina. Ta ga je pogledal mirno. „Oče, vi pravite, koliko da jih je že postalo nesrečnih radi ljubezni. Bes je, veliko že! A da so postali? Kaj je bil vzrok? Ne-li njih storili? Da jim niso branili stariši — sicer so tadi izjeme!.. In vidite, oče... tako... se bode... godile... tudi... t menoj!" Ziperlein je ustal. „In ti, ti, moj sin, tako govoriš! Moj Bog, kaj moram slišati na svoje stare dni I" „Oče, ne zamerite mi !* Metoda je to ganilo takoj. „Saj nisem mislil tako hudo! Seveda, vi ste mi bili in mi bedete moj dobri, dobri oče!" Približal se je starcu in mu poljubil rokot Ta ga je objel ter dejal: „No, Metod, sedaj pa pojdi pogledat v pro-dajalnico in mi pokliči knjigovodja!" „Dobro, oče." * * • Metod Ziperlein je bil lep mladenič. Veliki, kostanjevi lasje so mu pokrivali visoko čelo. Plave oči so zrle milo v svet; pod malim, topim nosom so rasle črne brkice, in mala usta so se smejala le redkokedaj. (Pride še.) nemiko-liberalno in avstrijsko-konservativio. O liberalni vemo, da se je vsikdar in najodlečneje upirala vsaki pravični volilni preoanovi, vaakemu razširjenju politiakih pravic na velike mase. In vendar se je zgodilo nekaj na polja volilne pre-osnove, in to uekaj bodi v jamnvo delavcem, da se ji a izpolnijo želje. A kdo je stani v Avstriji prvi korak na poti volilne preosnove ? In to ob besnenju liberalcev 1 Grof T h a t f e ! Tisti reakci-jonarni, črni, klerikalni Taaffe iz poretka 80. let. On je storil ta korak, podelivši volilno pravico takozvanim petakarjem! To dejstvo govori delavcem dovolj jasno, da liberalizem ni eno iu isto z skrbjo za delavca. Delavci slovenski I Ako je celo socijalna demokracija na Nemškem jela pr.hajati do spoznanja, da se ne sme ločevati od naroda, ampak da more intenzivno posezati v življeuj« naroda in da v časih nevarnosti ni smeti odrekati obrambe domovini in narodu, koliko bolj potrebno je to za vas slovenski delavci. Ouim tam gori narodna iodividuvalnost ni v nevarnosti in socijalna demokvacija na Nemškem je mnogoštevilna, moćna, imponujoča 1 Narod nad pa se mora boriti za svojo ekzistenco in vi ste premaloStevilni, da bi kaj veljali brez opore drugih stanov. Ako vam hočejo res dobro slovenski voditelji socijalne demokracije, potem naj prenehajo s« svojim vednim zaletanjem v hrbet naše narodne stvari, kakor se je to zgodilo po vseslovenskem shodu! Svobodno jim je vsikdar, da nam povedo svoje menenje, ali njih polemike naj ne sezajo nikdar preko onih mej, katere je vsem stanovom predčrtala zvestoba do domovine in naroda! In če bi jeden del delavcev vendar-le ostal pri tem, da hoče iskati svoje sreče tam na Širokem morju internacijenale, ako oe bi msgel drugače, nego da živi v navskrižju se svojim lastnim narodom, potem bodemo sicer obžalovali to krvavečim srcem, ali nadaljevali bodemo neutrudno svojo borbo, kakor delajo tako ljudje, ki nosijo zavest v svojem srcu, da je pravična stvar, kateri služijo 1 Dovršili smo za sedaj I se DOPISI. S Pomjaničine (lav. dop.) [Lokali-sovane bratovščine za občino Po-mjan.J Jako ,lepu odgovor smo dobili na nad daljši člauek v cenj. „Edinosti - o lokalizovanih bratovščinah. Dobili smo ga z imenovanjem bivšega župana Gugnaz-a predsednikom občinske uprave. Prisiljeni smo zato tudi mi, da še dalje govorimo, to pa tembolj, ker se je posebno zadnje mesece, kar je bil Gugnaz svetovalec obč. uprave, denar bratovščin, dasi je po zakonu nedotakljiv, kar tje ▼ endan rabil, in popolnoma porabil razun 5 gold. 40 nvč. Da pa ne bode nihče trpel na svojem poštenji, moramo tu povedati odkrito, da je bivši obč. upravitelj g. Mlekuš ves ta denar, karkoli ga je dobil za I. poluletje t. 1., uedotaknenega izročil svojemu nasledniku g. Herbich-u, oziroma novemu upravnemu odboru; razun nekaj goldinarjev, katere je deloma porabil za šolske potrebe, ali pa iz ubožnega zaklada dal potrebnim revežem. Pozitivno nam je pa znano, da ee tretjine, pripadajoče posamičnim cerkvam v občini, ni dotaknil, ampak je vso to svoto — kakih 90 gld — izročil svojemu nasledniku. Ker namreč prvo poluletje t. 1. še ni minuh začetkom juniju, ni mogel izplačati posamičnih svot. Dolžnost pa je bila upravnega odbora, da to stori. Ali je pa storil to P Dasi smo že precej proti koncu leta, vendar do danes se ni dobila niti edna cerkev svojega dela, niti za I. poluletje, ki je minolo že s koncem juuija 1 Ne le te, ampak gosp. Herbich si je lepo plačal svoj zaslužek iz bratovščinega denarja, in sicer 150 gld. Vse drugo, razun 5 gold. 40 nvč., pa je porabil za občinske potrebe. Kolikor nam je znan račun za I. poluletje, prejelo se je okoli 270 gld. Ako je gosp. Mlekui opravičeno porabil kaj jod tega denarja za šolske potrebe in razdal revežem vsaj 50 gld. — česar pa ne vemo prav — preostajalo bi vlega denarja še okoli 220 gld. — To svoto je gosp. Mlekuš o svojem odstopu izročil g. fierbich-u. — Ta je porabil za obfi. potrebe in za svojo plačo okoli 218 gld.; kajti izročil je novemu odborUdoe 1.oktobfa bratovščinega denarja le 5 gld. 40 nvč. torej pr«d-Bdnik obč. uprave, cerkvam dolžno tretjino za I. P°14e*te?/#e|iaj zopet v^ame tretji^, ki je nedotakljiva za one kraje, kjer ni šol, ampak se mora uložiti, da se obrestuje. Saj tako govori okrožnica c. kr. okraj, šolskega sveta v Kopru td dne 23. junija 1877. it. 246. — Čudno, g. Mlekuš je vodil obč upravo sam 3 mesece in pol, in vendar ni rabil bratovščinega denarja. Dobival je svejo plačo, ter še plačal obč. tajnika; a sedaj dolguje občina bivšemu upravitelju g. Herbich-u in obč. tajniku plačo še cel meaec! Malo čudno res se je gospodarilo ta Čas z občinskim premoženjem, dasi so upravo vodili že znani poštenjaki 1 Na to pač ne more odgovarjati gosp. Herbich, ki ni dosti razumel o občinski upravi, pač pa bi nam lahko na to odgovarjal sedanji predsednik obč. uprave, g. Gugnaz, in posebno zato, ker je bil on prvi svetovalec upravnega odbora občine. Kje je torej vsaj cerkvena tretjina lokal, bratovščin, ki se še nikdar ni rabila za obč. potrebe ? Zakaj je gosp. Gugnaz takoj ne izplača posamičnim cerkvam? — Goap. Herbich pač ni mogel vedeti, da vsaj te svote ni smeti rabiti, dobro pa je mogel to vedeti g. Gugnaz 1 Zakaj ga ni opomnil na to, ko je vendar bil navzoč o izročitvi, ter je lahko slišal, da je g. Mlekuš izročil nasledniku ves denar, ^ko morda ni povedal razločno, koliko pripada posamičnim cerkvam, naj bi se potrudil g. Gugnas, da pogleda v zapisnik, kjer je bilo in je vse precizi-rano. DA, za cerkve so bile pripravljene celo pobotnice, in vendar se denar ni izplačal! Tudi sedaj še ni izplačan, dasi ima g. Gugnaz v roki blagaj-nične ključe. _ (Zvršetek prih.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 20. oktobra 1887. Državni zbor. Nekako stereotipen je že postal vsklik: .Tako viharne seje še ni videl avstrijski parlamenti" In vendar je bil opravičen vsikdar, kadar se je rabil, odkar je blesteča nemška kultura poslala v zbornico obstrukcijo v sedanjih oblikah. Bes lezemo rapidno nižje in nižje. Psovka je stopila na mestu argumenta. Kmalu je prišlo huje: razgrajanje, metanje raznih stvari po dvorani je postalo prikladno parlamentarno sredstvo. Prišlo je še huje: stranka, ki je bila nekdaj ponosna na svoje tradicije, seje brezpogojno udala vodstvu kričavih demagogov, ki nimajo aičesar druzega na svoji strani, nego — močna plača in potrebno porcijo nesramnosti. Teda prišlo je še huje: pokazalo se je, da ti vsenožni voditelji Nem« cev nimajo ni toliko čutil časti v sebi, da bi pojmili, kaj je častna bešeda in ki se ne sramujejo, na toli odličnem kraju pokrivati — lat se avojo častno besedo. Ti ljudje strahujejo sedaj vso zbornice. S tem je že bil ubit avstrijski parlamentarizem. Ali v včerajšnji seji je prišlo do najhujšega: poslanci so pokladali roke jeden na druzega. Rudečica srama mora zaliti slehernega avstrijskega državljana, ko čnje, da je te taka nizko pal avstrijski parlament. Sinočnja seja je trajala do blizo 1. ure in pol po polunoči, ne da bi bili prišli do dnevnega reda. Nič manje nego 13 krat so morali glasovati po imenih. Ob jedni po polunoči je bilo 13. glasovanje po imenih. In vsa ta glasovanja so se vršila le radi formalnosti. To je bil neprestan boj med obstrukcijo in predsednikom in podpredsednik Abrahamovič je bil predmetom najsurovejih napadov. In ko je podpredsednik Kraroaf zalučal ob-strukcijouistom v obraz povsem opravičen vsklik: „Ali smo v parlamentu ali kje smo?" — zagnali so zadeti huronski krik, obdolživši podpredsednika - impertinence. Ko je jel govoriti poslanec H e r o 1 d, usulo se je kakih 50 nemških poslancev proti tribuni predsedništva, kjer so razbijali, bijoči s pestmi po mizi. Jeden je razbijal cel6 z nekim železnim okvirjem. Drugi so zopet ropotali z nogami. Ko je poseglo nekaj Čehov vmes, da preprečijo take divjaške prizore, tedaj je prišlo tako daleč, da so se členi najodličneje-ga zastopstva spri jeli dejanski. Padale bo menda cel6 zaušnice. Zmešnjava je bila tolika, da z galerije doli niti ni bilo možno razločiti, kaj se godi. Grof Badeni je bil bled kakor aid ob takih prizorih. Najbrie je razmišljal o svojem lastnem reku o „voranleuchtende Kulturi" V tem, ko je bilo besnenje uprav peklensko okolo predsedništva, vstopil je predsednik dr. Kathrein t dvorano. Besnenje je trajalo Še nekoliko časa, dokler ni predsednik zaključil seje. Kaj naj rečemo ? Konec naj store temu škandalu tako ali tako 11 K položaja. Kaj a^j rečemo o položaju t Čitatelji naj prečitajo o si noč oj i seji zbornice poslancev in jasna jim bode slika o sedanjem položaju. Tako ne sme iti dalje 1 Verujemo, da so bile sknpine na desnici ozlo-voljene do skrajnosti. O seji izvrševalnega odbora večine se raz-našajo različne verzije. Jedni trde, da se je vršila na željo Badenija in po nalogu krone; drugi trde, da je Badeni zagrozil: ali naj mu večina zagotovi nagodbeni provizorij z Ogersko, ali pa naj odstopi od svoje vodilne uloge; slednjič je bilo takih, ki so govorili o odstopu grofa Badenija. Med sinoč-njo viharno sejo se je zopet selel izvrševalni odbor večine. Posveto^i, Jfl se seveda, kaj storiti proti obstrukcfjr. Mi bi da gospodje imajo presneto malo fosa vtf m, posvetovanja, kajti ta treba odločnih činov. To vendar ne gre, da bi bil Hko nekako — temu smo se privadili tako kakor vsakdanjemu kruhu — da smo smeli ulagati na pristojnih oblastih svoje prošnje in svoje protesta, in slavne ohlasti so nam jih navadno — odklanjale. Kakor rečeno: tako je bilo do sedaj. Ni bilo baš prijetno tako razmerje, ali privadili smo se mu. Iu nič čudno se nam ni zdelo, ko smo pokladali nov prirastek na kup neuslišanih pritožeb in protestov. Človek se privadi polagoma slabemu kruhu prav tako kakor dobremu. Odbijali so nam torej naše prošnje in pri« tožbe, ali vaaj to zadoščenje — v takih razmerah mora človek postati skromen — smo imeli, da so jih — vsprejeaali. Iz pomjanske občine pa nam je došlo včeraj poročilo, da odslej nam ne bodo privoščali več niti tega — skromnega, zadoščenja. V Kopru, na okrajnem glavarstvu, se je uverila e tem neka deputacija 4 mož iz občine pomjauske. J A O * m I O * I deputapjja je Mtela izročiti c. kr. okrajnemu glavarju pp mnojjpb občinarjib podpisano pritožbo: a.)'proti imenovanju sedanjega upravnega odbora v rečeni občini, in b.^ prot| sestavi re-klamaeijske in volilne komisije. Pritožba je j^ko razsežna. Proti členom komisije, zlasti proti gla-sovitemu Gugnazu, je navedene vte polno argumentov. Tu je raznih jako — čudnih stvari. Ni prostora tu, da bi ponavljali vsebino te pritožbe. Le jedno bodi konstatovano, ker je preznačilno za isterske razmere. Isti Gngnac je bil svojedobno župan v občini pomjanski. A leta 1892. je bilo primorano visoko c. kr. namestništvo, da je raz- J pustilo takratnijobčinski odbor,[in sicer zato, kar je ta isti Gugnaz nezakonito in nepravilno postopal kakor volilni komisar in je provzročil s tem prav resnih nemirov v občini, vlssd katerih je bilo nesrečnih več glavarjev družin. Desna roka županu Gugnazu je bil [takrat poštar in tajnik pomjanski Bartolich. Ali je pričakovati od teh dveh mož, da bi postopala objektivno ? Gotovo ne 1 In ta dva moža sta imenovana sedaj členoma upravnega odbora in re-klamacijske oz. volilne komisija ! Da, še več: v tej poslednji komisiji imata oelč večino na svoji strani I Nočemo povpraševati: Je-li čodo.... ampak pravimo Je, da bi bilo žalostno znamenje to, da ni to imenovanje razburilo vseh pošteno mislečih ob-činarjev. Kar zašumelo je po vsej občini in celo v italijanaški stranki je tako poštenih mož, ki se ne morejo prečuditi temu imenovanju. Torej proti teme imenovanju ozir. sestavi reklamacijske in volilne komisije je hotela deputacija občinarjev uložiti protest ozir. pritožbo. Pritožba je bila sicer naslovljena na visoko c. kr. namestništvo, toda deputacija se je hotela držati običajne, predpisane poti. Sla je torej na okrajno glavarstvoJvJKoper. Ali kaj se ji je zgodilo,? Gosjo, glavar je jednostavno, čisto na kratko, toda na precej osoren način odslovil deputacijo, čeS : ne t'sprejmem, poj te kamor hočete! Tako se je zgodilo dne 19. oktobra, leta 1897. po Kristusu, na okrajnem glavarstvu v Kopru, za dobe c. kr. okrajnega glavarja Schaffenhauerja-Neysa, za vlade grofa Badenija, in v trenotku, ko ae vlada pogaja tudi z našo državnoztiorsko delegacijo o naših postulatihtU Ali si je možno misliti britkeje ironije, nego je to postopaoje gosp. okrajnega glavarja Schaffenhauerja ob sedanjih razmerah, ob sedanjih dogodkih na Dunajo, in ob naporih sedanje centralne vlade za sporazumljeuje s nami in našimi somišljeniki — v dobi, ko vlada predobro v*, da ne bode mogla izvršiti niti naj-nuinejih državnih poslov brez naše in naših somišljenikov pomočili In na Primorskem postaja vedno lepše: čim više leze naš ugled na Dunajo, tem čudneje postopajo z nami na Primorskem. Tudi do sedaj so bili sicer jako redki slučaji, ko so bile uslišane naše prošnje, ali vsaj poslušali so nas. Sedaj pa nas niti poslušati nočejo več. Res: Vedno lepše 1 Župnik Jurca nadaljuje. Iz Rojana nam pišejo: Naš župnik se nam vidi kakor da drvi po viseči ravani. — Tn ni misliti na zanstavljeiije, ampak dalje gre in dalje, vedno množečo se hitrostjo: nizdolu po strminah nasprotstva proti vsemu, kar je slovenskega. Od 1. oktobra sem imamo v naši cerkvi italijanske blagoslove po trikrat na teden. Ker pa se dogaja, da prihajajo na te blagoslove tudi otroci, ki ne znajo moliti po italijanski, ni čudo torej, ds ti otroci molijo očenaš po slovenski. Žnpnik pa — ki patrulira med službo božjo gori in doli po cerkvi — pazi strogo na te siromašne otročiče, in ko je zalotil katerega, ki se je zagrešil s slovensko militvijo, hropi nanj na ves glas: .Pater nostro bisugaa pregar, e no očenaš!" To hropenje se zdi uekako čudno tudi otrokom in te dni se je zgodilo, da se je neki otrok nekoliko nasmehnil, ko je čul, kako se srdi župnik. Le-ta pa je prijel otroka za glavo, ga dvignil tako in ga potem položil na tla. Take stvari se gode v cerkvi rojan-ski. Izjavo, da smo pripravljeni dokazati vse to s pričami, prosimo slovensko javnost, naj ona sodi o župniku Jurci! Sicer pa pridemo na dan še z drugimi slučaji in dogodki. Umrl je dr. Pavel M u h i č v Zagrebu. Dr. Muhič je bil odlifien hrvatski rodoljub, bivši predstojnik oddelka za bogoslovje, profesor in vodja nekdanje pravoslavne akademije, večletni poslanec in pisatelj. Bila mu lahka gomila! Imenovanja. Finančni minister je imenoval finančnega tajnika dr. Napoleona Fabbro finančnim svetnikom za obsežje finančnega ravnateljstva tržaškega. Slavnost odkritja nagrobnsga spomsnika pok. Drag. Martalancu se bode vršila v Barkovljah v nedeljo dne 31. t. m. Vspored priobčimo pravočasno Železnica Trst-Poreč-Kanfsnar. Ministarstvo za železnice je odobrilo splošni načrt inženirjev Antonelli in Dreossi za gradnjo železnice Trst-Poreč Kanfanar, sosebno za črto Koper-Buje, ter je odredilo komisijonalni obhod. Obhod se bode vršil prihodnji mesec. Vedno nas zaničujejo! Včeraj je bil na kontrolnom zborovanju neki S. V. Zborovanje je bilo v stari mornarski vojašnici. Ker je dotični črno-vojnik doma iz Kranjske in ni zmožen italijanščini, govoril je magistratnemu uradniku po slovenski. A ta se je razjezil po laški: .Kako se more v Trstu jemati na delo take ljudij, ki ne znajo italijanski!" In potem je grdo gledal ubogega delavca in uiti govoriti mu ni pustil nadalje, ampak je zahteval od drugih delavcev, naj mu tolmačijo! Tako se godi našim ljudem, ki so prišli, da izvrše svojo prvo državljansko dolžnost, ko prihajajo na zgla.šenje, da so pripravljeni preliti svojo kri za cesarja, ako bi prišla domovina v nevarnost! Dotični uradnik se je čudil, kako da sprejemajo na delo take ljudi, ki ne znajo italijanski; to pa se mu menda nič čudno ne zdi, da vprejemajo take ljudi v vojake! Ako smo tedaj jednakoveljavai, ko plačujemo svoj krvni davek, moramo biti tudi povsod drugod — tudi ua tržaškem magistratu. Tako je I Ne, tako še ni, ali tako mora postati! In dokler ne bode tako.jne prenehamo mi se svojo borbo ! Vabilo na veliko veselico, katero priredi bralno in pevsko društvo „Slavec" v Ricmanijh v nedeljo 24. t. m. s prijaznim sodelovanjem tamburaškoga zbora od Sv. Mar. Magd. spodnje — v krasnej dvoraui g. Janeza Granduč „pri Domju". Razpored: 1. Jenko: .Naprej", godba. — 2., A. Forster: „Ah, ni-li zemljica krasna?" mešani zbor. — 3. Farkaš: „Poputnica hrvatska", tamburaški zbor. — 4. Iv. pl. Zaje: „Himna Zvonimira*, moški zbor. — 6. Farkaš : „Lepa naša domovina", tamburaški zbor. - 6. A. Nedved: „Naz^j v planinski raj", mešani zbor. — 7. Farkaš: „Sa-rafan" (ruska narodna), tamburaški zbor. — 8. dr. Vošnjak: „Svoji k svojim!" poučen prizor iz kmečkega življenja. — 9. Srečkanje na 8 dobitkov. — 10. Ples, ki bode trajal do jutra. Med točkami in k plesu bode s.virsja šfcedepjska godba. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina: k besedi ■a osebo 30 kr., k plesu za osebo 40 kr. Udje so vstopnine prosti. Srečke po 10 kr., sedeži po 10 V slučaju prav slabega vremena prenese se veselica na teden dni pozneje. Na mnogoštevilne udeležbo uljudno vabi odbor. Ljubljanske novice. Pišejo nam od tam: Moj tem, ko se ljubljanski hišni posestniki in mestne občina od potresa ašm na vso moč prizadevata, dati mestu moderno — novo lice in je razširiti in olepšati aa vse strani, se državna uprava nima do zdaj ponašati še z ničemer drugim, nego z dograjenim vladnim in pa poštnim poslopjem, a k zad njemu je morala mestna občina prispevati s 15.000 gld.! Justične palače, višie gimnazije, vojaške bolnice in oskrbovališča ter mostu i. dr. nujno potrebnih naprav se pa ni lotila še zdaj! — Seveda — za najmanjše nemškutarako gnezdeče pa stori vse dunajska vlada. — Lokalna železnica Izubijana* Vrhnika se prične kmaln graditi, družba se bode zvala „Akcijska družba 1. železnice Ljubljana-Vrh-nikaM. — Te dni so dovršili dvoje največjih poslopij v našem mestu: dvonastropno vladno poslopje in poslopje mešč. zaklada (3 nadstr. v Špitalskih ulicah.) Slov. gledališče ie pričelo to sesijo z opero in dramo. Z malo izjemo smemo biti sedaj zadovoljni tako z igrami in uspehom kakor z igralnim osobjem. — Električna razsvetljava prične funkci-jonirati začetkom dec. t. 1. 0 Starčevlčevsm domu. Kakor se čnje, je dr. Mile Star6svič izpreraenil svojo namero, in se Starčevičev dom ne proda na javni dražbi. Našla so se baje pota in sredstva, da ostane „Starčevičev dom" stranki dr. Mile Starčevima. Tiskovine za cerkvene račune. Te dni je tiskarna Dolenc dopolnila zalogo novo urejenih tiskovin za cerkvene račune, ki so zdaj sestavljeni zajedno, v hrvatskem in slovenakem jeziku. Toliko Se naznanja veleč. gg. župnikom, ki so popraševali do zdaj po omenjenih tiskovinah. . ,, Polapiavalno društvo meata tržaškega ima danea, v četrtek dne 21. t. m., svoj letni občni zbor v hiši Časa Volpi, via Nuova it. 7. L nad., ob 7 Vi uri zvečer. Na dnevnem redu bode poročilo 0 delovanju društva, predloženje računa za 1896 in volitev odbora. O tej priliki bi radi stavili uljudno vprašanje na to društvo: ali spada po-metanje smeti in odpadkov tudi v delokrog tega družtva, kajti k polepšanju mesta vsakakor ne spada, ako leži pred posamičnimi hišami, ali po kakih kotih, smetje v nedovoljeni množini ? I Lahko bi prijeli vodstvo tega drnštva za roko in bi ji vedli na take kraje, da se prepriča o resničnosti naših besedij. Konji so se splailli minoli ponedeljek zvečer neki družbi, ki se je vozila iz Bazovice. Jednega konja se ustavili v ulici Fabid Severo, drugi pa se je ubil, zadevši z glavo ob neko skalo s tako silo, da se je ista razkrojila. Tudi členi družbe so se poškodovali več ali manj. ;Jeden njih leži v bolnici. Itprod sodišča. 44letni Jarnej Leban Iz Pr-vačine je stal včeraj pred sodniki kar hkratu radi 4 deliktov: radi tatvine, rali javnega nasilstva, radi zločina proti nravnosti in radi vagabundaže. Razprava se je vršila ob zaprtih vratih. Obsojen je bil na 3 leta ječe in se po prestani kazni odda v prisilno dolavnico. — 251etni Aleksander Pop je dobil 6 mesecev ječe radi zhčina sleparstva in poneveijenja. , ^ j Stikal je po tujih iepih, 141etni Fran Bresko-viČ, doma iz okraja sežanskega; toda nesreča je hotela, da so ga pri tem delu staknili policijsti in ga vsprejeli v svoje varstvo. Morda pride dečak pod ključem vendar do spoznanja, da prsti sodijo v lastne in ne v tuje žepe. Logar v Idriji. V Idriji se je pojavil jako opasno legar. 21 oseb iz krogov rudniških delavcev je že obolelo in bati se je, da se bolezen še razširi. Ker so bivališfia onih oseb, katere so zbolele za legarjem, v bližini izvirka Golice, nastala je 1 bojazen, da bi to škodljivo uplivalo na sploiuo i zdravje. Radi tega se je dotični izvirek zaprl in j se je pričela bakterijologična preiskava tega iz-; virka. Dovtlp učenjaka. Elihu Thomson, slavni amerikanski fisik in elektrik, je prišel nekega dne v Jedno restavracijo v Chicagi in zahteval svoje kosilo. Natakar je prinesel najprej steklenico vina in obligatni kruh in je odšel zopet. Kmalo potem se je vrnil z jedjo, a našel je gosta v strašni jezi. Thomson je kričal in besnel: „Kaka krčma, kak red je to! Glejte kak kruh ste mi prinesli pod noB. Ni-li to največja nesramnost, da prinesete svojim gostom krnh, ki razpada, ako se ga je Človek dotaknil le s prstom ? A še le to vino! To je packarija! Človek kar ne more spraviti vina iz steklenice, taka gošča je to !u — Natakar je bil bled kakor zid in tresel se je po vsem životu. Da bi se prepričal, je li res, kar pravi gost, vzel je v roko jeden kos kruha, in o groza t kruh se je razsul v prah. „Pa vino? glejte to vino!" je kričal gost. Natakar je odgovoril tresć se: „Gospod, oprostite, vino je pravo italijansko vino !u — „Lepo vino imajo v Italiji, ako je vse tako, kakor to, — le poskusite ga natočiti jedno čašo!" — Natakar je zgrabil tresočo roko steklenico In hotel natočiti, toda zopet groza! Vino ni šlo iz steklenice, da-si je natakar stiskal steklenico in se napenjal na vso moč. Natakar je hitel v jedni sapi povedat gospodarju e tem redkem slučaju in z gospodarjem vred je privrelo vse gostilniško osobje k mizi Tbom-sonovi. Začudeno so gledali zdaj vino, zdaj kruh, zdaj gosta, zdaj gospodarja. Konečno se gost ni mogel vzdržati smeha in jel se je krohotati na ves glas. Kaj se je zgodilo ? Učenjak se je malo po učenjaški pošalil v krčmi. Slučajno je imel pri sebi v mali stekleničici močno stisnenega zraka t. podobi tekočine. Ta zrak je pustil za jeden hip uplivati na kruh in na vino in po združitvi kruhove in vinske toplote s stiskani m zrakom se je napravila taka temperatura, da je kruh postal razsipčen, vino pa se je strdilo v pravem pomenu besede. Kaj tacega si pač ne more omisliti vsakdo, zato je bil dovtip toliko presenetljiv. Na smrt obsojen. V Belovaru na Hrvatskem je bil obsojen na smrt 221etni kmet Martin Poljak. Poljak je imel ljubavne razmere z nekim dekletom klet od atariSev in zapnščen od vsega sveta pro-Rnžico Nebojšič, ki pa mu je postala nezvesta. \ pada Nosan ni^je in niije, dokler ga po izgonn ne Dne 18. jnlija t. 1. je našel Poljak svojo nezvesto pritirajo v dumovino, da oncti zabava po krčmah ljubico v ljubimkovanju z njegovim tekmecem ljudi a svojimi godčevskimi dovtipi, burkami in Qjuro Jakopičiče«. Ta prizor je toli razburil Po- Šaljifkami za kupo vina ali še rajši za požirek — Ijaka, da je zgrabil kolec in je nensmiljeno prete- žganja, (Pride še.) pel svojo ljubico. Za to ga je ljubica tožila na okrajnem sodišču v Koprivnici. Poljak je prosil, N^JnovcJAe Testi« da bi dekle umaknilo tožbo. A ker tega ni hotela, Dunaj 19. (Zbornica poslancev) Predsednik jej je pismeno grozil s smrtjo. To pismo je pred- | dr. Katbrein otvori sejo, katera je bila pretrgana ložila sodišču in Poljak bi imel biti zaprt. Ko je I P° .D0Či' .ob n- uri 40 minut dopoldan. Izraž» toien.c rde. . tem, pttt.M d.Me,. .„o- J kresom in jo ustrelil v glavo. Morilec je tudi pri- mentarizem pred vprašanje o obstanku in nižajo znal zločin in sodišče ga je obsodilo na smrt. čast zbornice na skrajni nivč. Treba je tega bilo. Predsednik opravičuje podpredsednika Abraha- Milijonar Merilec. Iz Genfa v Švici se poroča dne 18. t. m., da so ondi zaprli ravnatelja bombaževe tovarne, ker je zavdal svoji ženi, da bi se oženil z svojo metreso. Morilec je večkratni milijonar. Tudi amazonke. Minolega ponedeljka je bil na Dunaji velik ženski shod, na katerem je govoril Lueger. Govornik je dejal da si hoče prizadevati, da pridobi vse krščanske ženske za svojo stranko. Danes imajo iste že volilno pravico v komisijo za pridobninski davek in v nedavnem Času bodo imele morda volilno pravico v občinski svet, v deželni zbor in v državni zbor. Tedaj bedo prvi na vrsti krščanski socijalisti in bodo tudi volili ;prvi. Dr. Lueger koče zbrati ženske v amazonsko vojsko, ki nq stre sovražnika. moviča, ker je nehotć storil pomoto pri oddaji besede dru. Heroidu. Podpredsednik izjavlja, da je dolžnost predsedništva brauiti ne samo manjšino, marveč tudi vočlno pred terorizmom prve. Na predlog levice se glassje po imenih za otvoritev debate o postopanju predsedništva. Predlog se je edklonil. Sledi še glasovanje po imenih o raznih drugih predlogih levice. Dunaj 20. Grof Goluchowski odpotuje danes popoldan v Budimpešte. Dunaj 20. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje ministerijalnega svčtnika Gerstla generalnim inšpektorjem avstrijskih železnic. Gledališko pismo. V Ljubljani, 14. okt. 1897. (Dalje) Manj nam je ugajala tudi gdč. T e r i o v a, ki nas je samo motila s svojim nenaravnim, često naravnost zopernim smejanjem, z odurno in neumestno nervoznostjo. Kakor ume prav ta gospica izvrstno nastopati v tragedijah, tako malo rabna je v veseloigrah. Jako dober je bil g. A. Vero v š e k, dasi bi bil moral sem ter tja značajn Antonija primesiti nekolike več znakov neupogljive in neustrašljive kljnbovalnoati. Prva operna predstava pa je imela letos prav posebno krasen vspeb. Že pred dvema letoma se je parkrat pela Bizzetova „C a r m e n-, a nikdar 8 popolnim vspehom. Nedostajalo je gledališču pač prave altistinie za uengnano koketo, ciganko Car-■en. Letos pa je pridobila intendanca gdč. Horvat o v o, ki ni le izborna, fluo izšolana, muzika-lično velenaobražena in s pravim razumom, pristnim čutom pevajcča umetnica, ampak je tudi — častna izjema mej opernimi pevci — jako vrla igralka. Imeli imo že često priliko, videti različne „Oar-men', a smelo trdimo, da tako dovršene pevke in igralke v ulogi »Carmen" nismo še videli. Gdč. Horvatova je nastopila v tej ulogi v zagrebškem narodnem gledališču za najslavnejšimi pevkami, a vspeh ji ni zaoBtal nikdar. Ponosni smo torej I^jubljančanje na toli krasno pridobitev slovenske opere. Gdč. Horvatova združuje v svoji osebi izvrstno pevko, jako vrlo igralko in — last not least — lepo žensko. Pokrajinskim Slovencem torej ne bo žal, ako pridejo poslušat našo slavuljo 1 Ljubljanska opera z gdč. ŠevČikovo, z gosp. Nollijem, Baškovičem in s F e d i e s -kowskym se more meriti ne le z vsako pokrajinsko opero, ampak tudi često z najboljšimi operami v državi. Narodna igra »Stari korporal" je prav ngajala nedeljskemu publiku. Dasi nima igra nobene umetniške vrednosti, znala sta gg. Inemann in velenadarjeni Kranjec s svojim dovršenim igra njem podati tudi razvajenemu občinstvu nekaj prav klasičnih prizorov. Minoli torek nam je podalo slov. gledališče kar tri igre. Gosp. Inemann je dramatizoval znano Stritarjevo epično pesem .Nosan*. V bIovenski gostilni sede domači gostje, mladi in stari, zaba-vajoči se z domino-igro, s kartami, z razgovorom in z lepo natakarico, vmes pa modrujejo in politi kujejo. Tedaj se jim je pridružil nesrečni „Nosan", nekdaj vesel, duhovit velikošolec, izboren pevec in neugnan Šaljivec, sedaj propal, ubog, „kralj beračev in capinov". In v srce pretresnjočih besedah razkriva starec, ko mu je podarjeno vino razvozljalo jezik, svojo nesrečno usodo, prokletstvo lastne matere, ker ni hotel postati „gospod". Pro- IV Za alabotnc boleha ve vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polli tenkih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovlnak« bvsojavli« tu v i«tl. £nalav«ir,a. PSenic* sajesoii 11.97 1202 Pšenica sa ■pomlad 1898 11.73 do 11.74 Oves za jesen 6.18 6.15- — llž sa jesen 8.42 8.45. Koruza za oktober 1897. 4.45' 4.50 Fšenica nova od 78 kil. f. 12 60—12.70 od 79 kilo 12-76 12 85 od 80 kil f. 12.90-1305-, od 81. kit f. 13 05 1810, od 82 kil. for. ——. Ječmen 6*30 9.— prOHO 615- « 45 Plenic*: sredne ponudbe, 8redno povpraševanje. Prodaja 20000 mt. st. Treme: oblačno. . rfagft. Nemtiniruni sladkor tor. 11.57 do — *—. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36.50 Conoasse f. 87'/. Četvorni f. 38 — ▼ glavah f. 38'25 88 50 Havrt. Kava banton good averago za oktr. 40.25 rs februar 40.75 Silboarg. Hantos good *vrtk|(e sa oktober —.—, sa december 33.25 z* marc 33.75. za maj 34.25. mirno. Dauajaha bova« SO. oktobra 1MT Državni dolg v papirju „ „ 7 Jirobrn Avstrijska renta r alatu ^ „ v kronah Kreditne akcijo . . , London lOLst. . . Napoleoni..... 20 murk 100 it»li. Ur včeraj 102.15 102 20 123.20 101.85 352 — 119.65 9.52'/, 11.75 45.10 danes 102.10 102.15 128.15 101.75 349.75 119.65 9.62'/ 11.74 45.10 Uniforme za jednoletne prostovoljce vsfh orožnih vrst po najniiji ceni in vsakovrstne vojaške oprave, po originalnih tvorniikih cenah, kakor tndi civilna oblake po najnovejiem kroju In fazonu pii Franu Jivaa, zavod zh uniformiranje Ulica Caserma štev. 9. Zakupnik za veliko, dobro zalogo in razprodajo mleka v Trstu se išče pod ugodnimi pogoji. Daljna pojasnila daje dr. M. Pre-tner odvetnik v Trstu, Corso, Piazza S. Giacomo št. 1. Izložba pohištva in tapetarij x Dunaja in lz Trsta od ANGELA D ELPIN Via Torrente 32, I. n. nasproti gledaliiću Arraonia Jedini kraj, kjer se dobiva zares dobro pohiStvo. Fina oprava in Bpulnioe od 235 gld natuuaj, Prago, Pefito, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Oradoc, Bibinj, Inomost, Oeloveo, Ljubljana, Lino, Olomue, ReichenherR, Saaz in Solnograd, — b r o z troSkov Kupnja in prodaja vrodnostij, dlviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/M provizije, nkaeo vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi, na lamčevne listine pogoji po dogovoru. Kredi na dokumente v Londonu Parizu, Bero-iinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma aa katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem Lastnik kensorcij Usta .Edinost1". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.