limu
MU
I—ÌB J

Celje - skladišče D-Per
582/1988
občina Šentjur pri celili
H
1119882552,113
umar j
glasilo socialistične zveze delovnega Ijuds
(L VSEBINE:
n-
- Kako se plačuje mleko
COBISS ° _ |£a]^0 naprej
—	Oskrba z vodo
—	Kje dobite UTRIP
—	Informacije o kabelski televiziji
	
FEBRUAR 1988	Št. 113
Dragi bralci
V januarju nismo izšli. Finančne težave, ki že dalj časa spremljajo naše glasilo, so se ob koncu lanskega leta še povečale. Za januarsko številko Utripa tako ni bilo denarja.
Stroški tiska so se v letu 1987 od januarske do decembrske številke povečali za več kot trikrat. Za letošnjo januarsko številko pa naj bi plačali še 25 odstotkov več. Spet smo iskali cenejše tiskanje in ga našli v Železniški tiskarni v Ljubljani. Upamo, da bodo njihove storitve ob nižji ceni enako kakovostne kot so bile pri Aera.
Svet za informiranje pri OK SZDL, kakor tudi uredniški odbor Utripa sta v zadnjem času nekajkrat poglobljeno razpravljala o nadaljnji usodi našega glasila. Poleg izbora cenejšega tiskanja bomo v prihodnje skušali zagotavljati tudi večje finančne učinke, s postavke ekonomske propagande, malce pa bomo razbremenili stroške Utripa tudi z delno prerazporeditvijo del in nalog odgovornega urednika.
Izboljšati in aktualizirati moramo tudi vsebino Utripa ter s tem v večji meri zagotoviti interes združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov za redno izhajanje Utripa. Ko vam nameravamo v vsaki številki predstaviti trenutno stanje in napore, s katerimi se v izostrenih pogojih gospodarjenja soočajo posamezne delovne organizacije, bomo določeno pozornost posvečali tudi družbenemu in zasebnemu drobnemu gospodarstvu v naši občini. Na anketo o branosti občinskega glasila, ki smo jo objavili v zadnji številki Utripa se je odzvalo 16 bralcev. Od teh se jih je 14 o glasilu pohvalno izrazilo, dva pa sta bila mnenja, da občinsko glasilo ni potrebno, ker dobita dovolj informacij iz regijskega glasila.
Uredniški odbor Utripa je predložil predsedstvu OK SZDL prihodnje vsebinske zasnove glasila in predlog možnih izboljšav za racionalizacijo, kar je predsedstvo tudi v celoti podprlo. Pomembna je tudi dostava Utripa do bralcev, zato v tej številki objavljamo tudi informacijo o tem. Bralce prosimo, da v zvezi s tem posredujejo svoje morebitne pripombe in predloge, da bi dostavo še izboljšali.
Današnja številka se pojavlja še v stari obleki, upamo, da bo naslednja že v novi.
Glavni urednik
Aktualno
JAVNA RAZPRAVA O SPREMEMBI USTAVE!
Krajevna organizacija SZDL Šentjur-center obvešča vse delovne ljudi in občane te krajevne skupnosti, da je skupščina SFRJ ob določitvi osnutka amandmajev k ustavi SFRJ sprejela sklep, da se daje v javno razpravo osnutek amandmajev k ustavi SFRJ in da javno razpravo v skladu s svojo vlogo v političnem sistemu organizira in vodi SZDL.
Glede na velik pomen ustavnih sprememb in ob upoštevanju, da je SZDL temeljni nosilec in koordinator javne razprave v tistih segmentih oziroma o tistih sklopih amandmajev, ki so vsebinsko in neločljivo povezani z vlogo SZDL (delegatski in skupščinski
Akcija, vredna spoštovanja
močjo želijo zbrati del teh sredstev, ostali del pa bodo prispevali naši zdomci v Nemčiji.
Slike za to solidarnostno akcijo so prispevali številni likovni ustvarjalci in delovne organizacije za bogat srečelov.
Mladinski organizaciji zdravstvenega doma je potrebno izreči priznanje za pobudo in organiziranje te humane akcije.
Vsi, ki hočete pri tem sodelc-vati, dobite podrobnejše informacije pri Barbari Moser in dr. Dragi Kovač v zdravstvenem domu.
G. Kalaj džiski
sistem, volilni sistem, komunalni sistem, ustavnost in zakonitost, pravosodni sistem itd.), je naša želja, da se čim širši krog delovnih ljudi in občanov KS Šentjur-center vključi v javno razpravo s svojimi mnenji, predlogi in sugestijami, ki jih naj pošljejo v pismeni obliki na KS Šentjur-center do 30. aprila 1988 in s tem prispevajo k oblikovanju amandmajev.
Osnutek amandmajev k ustavi SFRJ je objavljen skoraj v vseh sredstvih obveščanja in v Poročevalcu številka 2, z dne 16. januarja 1988, ki ga je mogoče dobiti tudi na sedežu KS Šentjur-center.
Predsedstvo KO SZDL KS Šentjur-center
Mladinska organizacija zdravstvenega doma Šentjur je organizirala ples z bogatim srečelovom ter prodajo slik v motelu Merx, s čimer želijo zbrati finančna sredstva za nakup invalidskega vozička za hčerko njihove sodelavke.
Deklica ima prirojeno mišično oslabelost in zaradi tega ne mo-re uporabljati navadnega invalid skega vozička temveč le elek tronskega, kjer za pogon zadostu je minimalen pritisk na senzorje
Takšen voziček stane 10.000 DM,
Z organiziranjem te akcije in obenem širšo našo ter vašo po-
Odprto pismo
Delavci Tozda OPREMA smo na izrednem zbora obravnavali družbenoekonomski položaj našega tozda po sprejetju zadnjih zveznih intervencijskih ukrepov. Na osnovi strokovne obrazložitve posledic, ki jih ti ukrepi prinašajo v naše nadaljnje delo in poslovanje smo sprejeli sklepe, s katerimi želimo tudi širšo družbeno skupnost seznanili z nastalim nezavidljivim položajem in o vprašljivi socialni varnosti delavcev Tozda OPREMA.
1.	Zadolžujemo vodstvo tozda in strokovne službe v DSSS DO ALPOS, da v skladu s svojimi možnostmi vplivanja na spremembo razmer prilagodijo poslovno politiko Tozda OPREMA v času trajanja intervencijskih ukrepov tako, da bo ta prilagoditev delovala v smislu čim milejših posledic za zaposlene v Tozdu OPREMA.
2.	Delavci odločno zahtevamo:
—	spremembo sprejetih zveznih intervencijskih ukrepov, ki vodijo v našem primeru v razprodajo družbenega premoženja in s tem kolektiv v izgubo.
—	zagotovitev socialne varnosti nas in naših družin, ker bomo primorani ukiniti del proizvodnje, saj nas nihče ne more prisiliti oziroma je protizakonito, da poleg vsake izdelane gospodinjske lestve pridelamo tudi 8.510 din izgube na substanci.
—	odpravo cenovnih nesorazmerij pri naših gotovih izdelkih (uveljavitev cenika z dne 15. oktobra 1987 in dvig cen aluminijastih izdelkov za 59 odstotkov).
—	vzpostavitev tržnih razmer gospodarjenja (režim prostega formiranja cen, ker nismo monopolisti in naši izdelki ne ogrožajo elementarne življenjske ravni ljudi).
3.	Vodstvo tozda, samoupravni organi in DPO Tozda OPREMA na
osnovi strokovne ocene posledic, ki bodo nastale v kolektivu in družbenopolitični skupnosti, ne morejo prevzeti odgovornosti za te posledice, saj je naša možnost vplivanja na spremembo razmer skoraj enaka ničli. Mnenja smo, da si naš 425-članski kolektiv ob praznovanju svoje 30-letnice takšne zvezne čestitke ob jubileju gotovo ni zaslužil.	Predsednik zbora
BOJAN SLATINŠEK
Železna cesta v Šentjurju
Železniška proga, ki so jo skozi Šentjur speljali že pred 142 leti, je že dolgo elektrificirana, zadnja leta pa tudi avtomatizirana, tako da se je njena prepustnost močno povečala. Zahteve potniškega in tovornega prometa pa so temu primemo prav tako iz leta v leto večje.
Letošnjega januarja so na potniški blagajni prodali nekaj več kot 8 tisoč vozovnic, kar pomeni, da se dnevno vozi z vlakom 260 ljudi. Na industrijskih tirih Lesne industrije Bohor ter delovne organizacije Alpos, ki sta skupaj
s Tolom največja industrijska uporabnika železnice, pa so prejšnji mesec razložili in naložili 290 železniških voz. V kosovnem prometu prednjači Tolo, kjer včasih dnevno izpolnijo tudi več kot 100 tovornih listov.
Sicer pa vozi skozi Šentjur poprečno 2092 potniških in 1424 tovornih vlakov mesečno, kar pomeni nekaj več kot 120 vlakov dnevno. Prehodnost je na šentjurski železniški postaji zelo velika, saj povprečno pripelje vlak na vsakih 5 minut.
ERNEST REČNIK
Žirija za podeljevanje priznanj OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja
RAZPIS
ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1988
Priznanje OF v občini Šentjur se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, KS in tozdom za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih, samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur.
Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja, posebno pa še:
—	pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja,
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov, pri razvijanju delegatskega sistema razprav preko demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo nadaljnji razvoj temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predloge za priznanja dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti v občini, društva in družbene organizacije.
Predloge s točnimi podatki o predlaganem kandidatu in obrazložitvijo posredujete Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Šentjur, najkasneje do 31. marca 1988.
Informacije dobite na OK SZDL Šentjur, tel. 741-286.
DECEMBRA SPREJETO V OBČINSKI SKUPŠČINI
Na seji zborov občinske skupščine 29. decembra 1987 so bili sprejeti naslednji akti oziroma odloki:
1.	osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine ŠENTJUR za leto 1988
2.	aneks k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990
3.	rebalans proračuna občine ŠENTJUR za leto 1987, s predlogom odloka o spremembi odloka o proračunu občine ŠENTJUR pri Celju za leto 1987
4. odlok o začasnem financiranju proračuna občine ŠENTJUR v prvem trimesečju 1988
5.	odlok o začasnem plačevanju prispevkov za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane za zagotavljanje osnovne preskrbe in za blagovne rezerve
6.	odlok o ugotovitvi, da je urbanistični načrt ŠENTJURJA in dopolnitev k urbanističnemu načrtu ŠENTJURJA sikla-den s sprejetim dolgoročnim in srednjeročnim planom občine ŠENTJUR
7.	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
8.	odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini ŠENTJUR.
Volitve in imenovanja
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so soglasno:
1.	razrešili Slavka MOLJKA dolžnosti sodnika TS CELJE — enota ŠENTJUR, zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost.
2.	izvolili Milka ŠKOBERNETA in Štefko BORNŠEK, prvi je iz občine LAŠKO, druga pa iz občine ŽALEC — na funkcijo sodnika TS v Celju in
3.	izvolili Sonjo MOŠKON iz občine ŽALEC, dosedanjo namestnico vodje enote TS v CELJU — za predsednico Temeljnega sodišča v Celju.
M. K.
Kako se plačuje mleko
Dogaja se, da so kmetje, ki oddajajo mleko, premalo obveščeni o načinu obračunavanja mleka in določanju kakovosti mleka.
Mleko se obračunava na dva načina:
1.	Po pravilniku o kakovosti mleka
2.	Na osnovi ugotovljenega odstotka tolšče v mleku.
1.	PRAVILNIK O KAKOVOSTI MLEKA
Pravilnik določa dva načina obračunavanja mleka in sicer:
a)	reduktazni test
b)	s štetjem mikroorganizmov
REDUKTAZNI TEST se določa na osnovi časa razbarvanja modrila — s čimer se mleko razvršča:
—	ustrezno; čas redukcije nad 3 ure in več
—	neustrezno; čas redukcije do 3 ure.
S ŠTETJEM MIKROORGANIZMOV v mililitru mleka se mleko razvršča v kakovostne razrede:
1.	razred — do 500.000/mil.
2.	razred — od 500.000 do
1.000.	000/mil.
3.	razred — od 1.000.000 do
3.000.	000/mil.
4.	razred — nad 3.000.000/mil.
Mleko se plačuje na osnovi
analize vzorca mleka, ki ga analizirajo v mlekarni. Vzorci se jemljejo 1-krat mesečno od posameznega rejca na zbiralnici mleka.
Rejcem, ki so v preteklem letu oddali več kot 20.000 1 mleka, se obračunava po številu mikroorganizmov v enem mililitru po metodi štetja.
Ostalim rejcem se mleko plačuje po kriterijih reduktaznega testa. Glede na reduktazni test in število mikroorganizmov v enem mililitru se mleko plačuje takole:
a)	reduktazni test;
—	za mleko ustrezne kakovosti dogovorjena cena
—	za mleko neustrezne kakovosti dogovorjena cena znižana za 10 %.
b)	skupno število mikroorganizmov;
—	1. razred — dogovorjena cena povečana za 10 %
—	2. razred —• dogovorjena cena povečana za 5 %
—	3. razred — dogovorjena cena
—- 4. razred — dogovorjena cena zmanjšana za 10 %.
ZAVIRALNE SNOVI V MLEKU ALI POTVORBE MLEKA
Če so v mleku zaviralne snovi, ali če je mleko potvorjeno (dodana voda), se tako plača po prosti odkupni ceni. Trenutno je to ena TE (tolščobna enota). Rejcu se prepove oddaja mleka za 1 mesec. V kolikor se to ponovi, je drugič prepoved za 3 mesece, če pa se to ponovi še tretjič, se rejcu prepove oddaja mleka.
Rejec mora sam zaprositi organizacijo odkupa, da izvrši ponovno kontrolo in če mleko odgovarja pravilniku o kakovosti mleka, se mu ponovno dovoli oddaja. V tem primeru plača rejec vse stroške sam. Rejcem, ki imajo status zbiralnice, kontrolo tolšče in šteje mikroorganizmov opravi mlekarna sama.
V primeru dvoma o neoporečnosti analize imata proizvajalec in mlekarna pravico zahtevati ob naslednjem odvzemu vzorca vzporedni vzorec, ki se zapečati in analizira v enem od pooblaščenih laboratorijev, ki si ga -izbereta. Stroške za analizo vzporednega vzorca plača proizvajalec sam. Vzorce za analizo jemljejo kontrolorji ali pospeševalci pri organizatorjih odkupa.
KONTROLA VETERINARSKE INŠPEKCIJE
Občinsko-veterinarska inšpekcija kontrolira enkrat letno vse rejce, ki oddajajo mleko na štetje mikroorganizmov v zato pooblaščenih laboratorijih. Na ta način inšpekcija ugotavlja, če mleko odgovarja pravilniku o kakovosti mleka. Istočasno veterinarji ugotavljajo zdravje pri živalih — mastitis. Veterinarska inšpekcija lahko prepove oddajo mleka, v kolikor ugotovi, da mleko ne odgovarja pravilniku o kakovosti mleka ali da je mastitis, zato dobi rejec odločbo upravnega odbora. V primeru, da je mastitis, se izvrši hlevska kontrola mleka pri vseh kravah. Obolele krave zdravijo za mastitis. Vse te stroške plača rejec sam. Denar se mu odtegne pri izplačilu mleka.
2.	PLAČEVANJE MLEKA NA OSNOVI UGOTOVLJENEGA ODSTOTKA TOLŠČE
Istočasno, ko se jemljejo vzorci za reduktazo ali ŠMO, se jemljejo tudi vzorci na odstotek tolšče v mleku od posameznega rejca, ki oddaja mleko v tekočem mesecu. Vzorci za tolščo se jemljejo najmanj 1-krat ali večkrat mesečno. Vzorci se analizirajo v laboratoriju mlekarne. Kontrolorji mlekarne jemljejo vzorce na zbiralnicah mleka večkrat mesečno in tako izračunajo povprečen odstotek tolšče, po katerem plača mlekarna vse količine prevzetega mleka v tistem mesecu. Odstotek tolšče posameznih -rejcev preračunamo na povprečen vzorec, ki ga je priznala mlekarna na tisti zbiralnici. Mleko se plačuje od 0 % do največ
4,2	%. V kolikor je odstotek tolšče iz preračuna višji od 4,2 %, se tudi to plača.
Primer:
Rejci so označeni s črkami
1. rejec	litri	%	TE
a	300 X	3,80	= 1140
b	350 X	4,20	= 1470
c	400 X	3,70	= 1480
d	700 X	3,70	= 2590
e	800 X	4,10	= 3280
SKUPAJ:	2.550		9960
koeficient 0,94
Zbiralnica 25501 X 3,70 = 9435
2. rejec	litri	%	TE
a	300 X	3,20	= 960
b	350 X	3,30	= 1155
c	400 X	3,40	= 1360
d	700 X	3,10	= 2170
e	800 X	3,50	= 2800
SKUPAJ:	2550		8445
Koeficient 0,84 %
V prvem primeru se je odstotek tolšče znižal vsakemu rejcu enako, 0,94 %. V drugem primeru se je odstotek tolšče dvignil za 0,84 % vsem enako. V drugem primeru je rejec pod oznako »d« samo 3,10%. Rejec ni upravičen do premije in stimulacij za mleko. Tako mleko se plača po prosti odkupni ceni. Vsi rejci morajo obvezno imeti sklenjene pogodbe za mleko. Če rejec nima sklenjene pogodbe, se mu mleko plača po prosti ceni.
DOLOČANJE CENE MLEKA
Ceno mleka določa ZIS z odlokom o zaščitnih cenah kmetijskih proizvodov. Cena mleka se med letom spreminja glede na ekonomsko situacijo. S 15. 11. 1987 je določena 67,50 za TE. Rejec, ki ima 3,60 % tolšče, dobi 243 din za liter mleka. Po sklepu živinorejske skupnosti mora rejec plačati prispevek za izvajanje selekcije. Znesek določi ŽPS vsako leto posebej.
Po sklepu Zadružnega sveta mora rejec plačati naslednje stroške:
—	strošek zbiranja (elektrika, najemnina, zbiranje)
—	amortizacija hladilnih bazenov
—	strošek odkupa, če je mleko nehigiensko ali odstotek tolšče ne doseže 3,20, kakor določa pravilnik o kakovosti mleka
—	strošek obračuna mleka.
Odbitne stroške določi ZS vsakič s podražitvijo mleka.
Pravilnost izvajanja odloka o ceni mleka kontrolira tržni inšpektor občine Šentjur pri Celju.
Janko Pleterski
Kako naprej
Kaj lahko kmetijstvo prispeva k razvoju občine?
Dejstvo je, da je gospodarstvo šentjurske občine v zadnjih letih stagniralo. Tako nismo dosegli zastavljenega cilja, naj bi zmanjšali razkorak v razvitosti, bojim se, da so sedaj razlike še večje kot v začetku srednjeročnega obdobja.
Ko razpravljamo o tem, kako premagati to zaostajanje, pogosto navajamo razvoj kmetijstva. Res je, da imamo določene naravne možnosti, prav tako drži, da jih še nismo v celoti izkoristi-
li.	Žal pa to ni odvisno samo od nas. V pogojih, ko denimo pri pitanju goveda cena ne pokriva niti stroškov, je težko pričakovati večji razvojni zagon. Ne glede na takšno stanje pa nismo vrgli puške v koruzo. Naši razvojni programi za leto 1988 so zelo ambiciozni, tako glede obsega vlaganj kot glede vsebinskih premikov v organiziranju proizvodnje pri naših kmetih. Sedaj smo sredi aktivnosti, da bi ustvarili pogoje za uresničitev teh programov. Kaže, da bomo v tem uspeli, kar bi pomenilo, da se bo delež kmetijstva v DP občine ohranil.
Ali smo v občini dovolj učinkovito organizirani za razvoj, ali občutite pomoč DPS?
Mislim, da nismo. Res je sicer, da leži odgovornost za razvoj
predvsem na kadrih v gospodarstvu, posamezniki in organi v DPS pa bi lahko več pomagali pri ustvarjanju pogojev za to, da se dobri programi uresničijo v praksi. Prepričan sem, da imamo v mnogih DO in tozdih strokovnjake, ki so tudi v teh zahtevnih časih sposobni pripraviti dobre razvojne programe. Ali jih bodo sposobni tudi realizirati, pa bomo videli v naslednjem obdobju.
Prestrukturiranje v kmetijstvu?
Pod pojmom prestrukturiranja si zamišljamo zelo različne stvari. Po mojem mnenju je stvar v tem, da proizvajaš tisto, kar sprejme trg danes in kar bo sprejel v prihodnje, in to na način, da si na trgu konkurenčen (poceni ali s kakovostjo). Kmetij ci smo glede tega prilagajanja v težjem položaju, tako da nam ostaja predvsem učinkovitejša organiziranost, uveljavljanje strokovnih spoznanj ter predelava osnovne surovine. Mislim, da v KK delujemo v tej smeri. Posebej kaže omeniti naš program koncentracije govedorejske proizvodnje na velikih kmetijah, uvajanje intenzivne proizvodnje na manjših kmetijah, visoka tehnološka raven v družbenem kmetijstvu ter predelava mesa v naši klavnici.
Usmerjanje mlade generacije
Perspektiva kmetijstva žal ni odvisna samo od dobro zamišlje-
nega koncepta razvoja, ampak tudi od določenih pogojev gospodarjenja. Slednji v tem trenutku niso najbolj spodbudni, vendar nas to ne bi smelo odvračati od iskanja boljših rešitev. Prepričan sem, da se tudi od dela na kmetijah da solidno živeti, seveda pod pogojem, da poleg pridnosti uporabimo bistveno več znanja in upoštevamo izkušnje nekaterih zahodnih držav. To pa pomeni, da bodo morali bodoči kmetje imeti vsaj poklicno ali sreJ-njo strokovno izobrazbo. Dejstvo da imamo v občini kmetijsko šolo, pomeni določeno prednost. Torej, del naše mlade generacije, ki lahko računa na svoje (večje) kmetije, lahko najde svojo živ-ljensko perspektivo tudi v tej panogi. Perspektiva se kaže tudi na manjših kmetijah pod pogojem, da gre za zelo intenzivno proizvodnjo (zelenjadarstvo, sadje, kunci itd.). Večji del mlade generacije pa se bo seveda moral usposobiti za delo v industriji in drugih dejavnostih.
Zaključna misel
Zaradi težkih razmer nas je zajel val pesimizma, ne vidimo perspektive. To je nevarnejše od ekonomske krize same. Temu se moramo upreti. Naše orožje je volja, znanje. Dajmo možnost vsem tistim, ki so nas sposobni in pripravljeni popeljati z zadnjega mesta po družbenem proizvodu na prebivalca v SRS (za leto 1986).
S.	L.
Upokojenci, kar 140 po številu, so se 22. decembra v šentjurskem motelu zelo lepo in prisrčno poslovili od starega leta in si zaželeli zdravja, zadovoljstva, miru in višjih pokojnin v letu 1988. Spontano je nastal 140 članski mešani pevski zbor, ki je organizirano zapel vrsto lepih narodnih pesmi. Ob poskočnih polkah in valčkih je bilo na plesišču kar tesno. Prebrali so satirično kroniko Šentjurja; ena izmed kitic, ki ne velja le za domače upokojence, se glasi:
»Za rešitev samoupravne domovine, prvo upokojencem vzel so pokojnine.
Pokojnine prejemamo zdaj vsi za nazaj, Izvršni svet ne vpraša nič, kako in kaj!«
Pa še ena kitica je bila zanimiva; nanaša se na dokončno lokacijo gradnje doma upokojencev in se glasi takole:
»Pod vrbco naj bi penzionerski dom zgradili, da čimprej penzio-nistov bi iz centra se znebili!
Od tam do Botričnice razdalja ni velika, z žičnico potem popelješ se direkt do svoj ga spomenika!«
Pa še to: to veselico so penzio-nisti sami plačali po osebi 6.000 din!
Društvo upokojencev Šentjur pri Celju
VARNOST CESTNEGA PROMETA V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU V LETU 1987
Mi in promet
Stanje na področju varnosti cestnega prometa se je v letu 1987 v primerjavi z letom 1986 izboljšalo. Tako v letu 1987 beležimo 54 prometnih nezgod, kar je 7 prometnih nezgod manj kot leto prej. Poleg tega, da se je zmanjšalo število nezgod so tudi posledice milejše, razen da je ena oseba več izgubila življenje. Kot do sedaj so tudi v letu 1987 največ prometnih nezgod povzročili vozniki osebnih avtomobilov, sledijo pa jim vozniki koles z motorjem, motornih koles in koles. Med vzroki sta na prvem mestu neprimerna hitrost in vožnja po levi strani vozišča, temu pa takoj sledi vožnja pod vplivom alkohola. Največ prometnih nezgod se je pripetilo na magistralni cesti Vrbno—Grobelno, sledi pa ji hitra cesta.
Otroci so bili udeleženei v štirih prometnih nezgodah, in sicer enkrat kot povzročitelji in trikrat kot udeleženci. V treh primerih so dobili lažje telesne poškodbe, v enem primeru pa je otrok na kraju nezgode poškodbam podlegel. Tako smo v letu 1987 obravnavali 4 prometne nezgode s smrtnim izidom, 7 prometnih nezgod, v katerih je 32 (leta 1986 37) oseb dobilo hude telesne poškodbe in 20 prometnih nezgod, v katerih je 29 (leta 1986 48) oseb dobilo lažje telesne poškodbe. Obravnavali smo tudi tri prometne nezgode z večjo materialno škodo brez telesnih poškodb.
Medtem ko smo bili v letu
1986	bolj preventivno usmerjeni oziroma smo izvedli precej preventivnih akcij, smo v letu
1987	ukrepali predvsem represivno. Izkazalo se je namreč, da opozarjanje in lepe besede ne zaležejo, saj se je v letu 1986
Iz dela in življenja šentjurskih upokojencev
Dasiravno sindikat priporoča delovnim organizacijam, naj se ob novem letu spomnijo svojih upokojencev in imajo delovne organizacije v svojih samoupravnih aktih to zapisano in s tem uzakonjeno, so med DO znatne razlike. Društvo upokojencev je povprašalo vse delovne organizacije in ustanove, kako so letos
ravnale in prišlo do zanimivih rezultatov. Dobršen del DO je svoje bivše sodelavce povabil na zakusko in jih obdaril z darilnimi boni različnih vrednosti; sledijo tiste DO, ki so upokojence povabile in jih pogostile, nekaj pa je tudi takšnih, ki so se upokojencev spomnile le s vizitkami z izrazi dobrih želja. To so po
vsej verjetnosti DO, ki se stabilizacijsko obnašajo in zvesto slede ukrepom ZIS, ki je upokojence po hitrem postopku spravil ob eno pokojnino. Upokojenci tistih DO, katerim so bile namenjene vizitke z dobrimi željami menijo, da bi se lahko še bolj stabilizacijsko obnašali in si prihranili še izdatke za vizitke.
Podeljena državna odlikovanja
V petek, 29. januarja je bila v prostorih občinske skupščine slovesnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Vlado GORJUP trem našim občanom podelil državna odlikovanja.
Predsedstvo SFRJ je z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO odlikovalo Milana HORVATA, ravnatelja OŠ Franja VRUNČA GORICA pri Slivnici in Franca KODRIČA, dolgoletnega aktivista iz KS ŠENTJUR — okolica, z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM pa Ivana HABERMUTA, delavca iz KMETIJSKEGA KOMBINATA — TOZD LASTNA PROIZVODNJA.
M. K.
prometna varnost izredno poslabšala, to pa pomeni, da se je poslabšala tudi prometna kultura voznikov. Zaradi tega smo v letu 1987 delovali manj preventivno in bolj represivno, nekoliko pa se je izboljšalo tudi stanje. Tako smo v letu 1987 podali 663 predlogov za uvedbo postopka o prekršku (leta 1986 415), izrekli 763 (649) opozoril, 1104 osebam izrekli denarno kazen na kraju prekrška (leta 1986 962) odvzeli 87 (53) vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 134 (108) prometnih dovoljenj zaradi vožnje s tehnično neustreznim vozilom.
Kot je razvidno, smo posebno pozornost namenili vožnji pod vplivom alkohola, povečali pa smo tudi radarske nadzore. Vendar pa s stanjem še zdaleč nismo zadovoljni, saj so posledice še vedno prehude. Poleg tega, da je na naših cestah še vedno preveč smrtnih žrtev (povprečna starost oseb, ki so podlegle poškodbam v občini Šentjur v letu 1987 je 20 let), pa je še vedno preveč oseb, ki postanejo zaradi prometnih nezgod invalidi. Zaradi tega bomo tudi v letu 1988 ukrepali predvsem represivno, še bolj pa se bomo povezali z osnovnimi šolami in otroke vzgajali tako, da bodo postali vzorni udeeženci v cestnem prometu.
Da pa bomo to dosegli, bodo morali svojo vlogo odigrati tudi starši. Prav nerazumljivo je, da prvi šolski dan, ko starši prvošolčke peljejo v šolo, učijo svoje otroke kršiti cestne predpise. Nekateri so namreč prečkali cesto izven prehoda za pešce, čeprav je bil oddaljen samo 5 metrov, prečkali so pri rdeči luči in podobno. Kako naj tedaj šola prepriča takšnega otroka, da mora prečkati cesto pri zeleni luči,
če so ga že starši narobe naučili. Poleg tega menimo tudi, da bi starši morali biti bolj premišljeni pri nakupovanju koles z motorji. Že v začetku tega sestavka smo napisali, da so vozniki koles z motorji na drugem mestu kot povzročitelji. Ali je uspeh v šoli ali katerikoli drug razlog, zaradi katerega se odločite kupiti svojemu otroku kolo z motorjem, bolj pomemben od otrokove varnosti in ali ste pre-kolo z motorjem. Četudi opravi pričani, da vaš otrok obvlada preizkus znanja iz cestno-pro-metnih predpisov še zdaleč ni rečeno, da zna kolo z motorjem tudi voziti. Poleg tega, da je vožnja nevarna za tistega ki vozi, spravlja v nevarnost tudi ostale udeležence v cestnem prometu, predvsem pešce. Postaja milice ima veliko pripomb od občanov prav zaradi vožnje s kolesi z motorji po pločnikih in ostalih površinah, ki niso namenjene za promet. Vendar pa delavci postaje milice z represijo tega problema ne bomo mogli rešiti. K izboljšanju stanja na tem področju lahko pripomorete predvsem starši. Zaradi tega vas prosimo, da dobro premislite, če boste svojemu otroku kupili kolo z motorjem ali ne, in če ga že boste, se prosimo prepričajte, ali vaš otrok kljub opravljenem teoretičnem delu sploh obvlada kolo z motorjem.
Ostale voznike pa prosimo, da se ob prebiranju tega članka zamislijo glede posledic, katere so v 99 odstotkih posledica voznikove malomarnosti oziroma neupoštevanja prometnih predpisov in da pri vožnji upoštevate prometne predpise, kajti samo tako bomo lahko izboljšali var-nonst na naših cestah in znižali krvav davek, ki ga zahtevajo ceste. Obenem želimo vsem voznikom varno vožnjo v letu 1988.
Stanje kriminalitete na območju občine
Delavci postaje milice Šentjur pri Celju smo v letu 1987 obravnavali 252 kaznivih dejanj, kar je za 48 kaznivih dejanj manj kot v letu 1986, in 19 kaznivih dejanj, katerih storitve so bili osumljeni otroci. Od 252 kaznivih dejanj smo jih obravnavali 14 s področja gospodarske kriminalitete, ostala pa sodijo pod splošno kriminaliteto. Od 252 kaznivih dejanj nam jih je uspelo 181 raziskati, 71 kaznivih dejanj pa še raziskujemo. Tako znaša raziskanost v letu 1987 71,8 odstotka, kar je za 6,5 odstotka bolje kot v letu 1986. Iz tega izhaja, da smo bili na področju kriminalitete v letu 1987 dokaj uspešni in da je varnostno stanje na tem področju dobro. Zaradi storitve kaznivega dejanja smo v letu 1987 ovadili javnemu tožilstvu 231 oseb, kar je za 3 osebe več kot v letu 1986, kljub temu pa beležimo 16-odstotni padec pri številu kaznivih dejanj.
Največji upad beležimo pri kaznivih dejanjih tatvine, porast pa pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. Ostala kazniva dejanja so zastopana približno tako kot v enakem obdobju leta
1986.	Obravnavali smo 29 kaznivih dejanj zoper življenje in telo in smo vseh 29 tudi raziskali. Med drugim smo obravnavali tu-
di dve kaznivi dejanji poskusa umora, od katerih je eno še posebej vznemirilo občane Šentjurja. To je bil poskus umora pred gostilno Hvalec v Šentjurju, ko je oseba albanske narodnosti streljala na domačina. Kaznivo dejanje ni bilo storjeno iz nacionalnih nagibov, ampak je šlo za starejši spor med storilcem in žrtvijo.
Glede upada tatvin moramo omeniti, da so v največjem upadu majhne tatvine, torej kazniva dejanja, ki so družbi manj nevarna. Vzrok za takšen padec je verjetno v tem, da občani kaznivih dejanj ne prijavljajo. Največji problem pri kaznivih dejanjih tatvin pa predstavljajo tatvine koles, koles z motorjem in motornih koles. Beležimo namreč kar 17 kaznivih dejanj, od katerih nam je uspelo raziskati samo dve tatvini koles, ostala pa so še neraziskana. Na tem področju še intenzivno delamo, ob tej priložnosti pa občanom svetujemo, da ta prevozna sredstva zaklepajo, saj imajo tako storilci manj možnosti za odtujitev.
V družbenem sektorju oziroma na škodo družbenega sektorja smo obravnavali 75 (v letu 1986 80) kaznivih dejanj, s čimer je bil družbeni sektor oškodovan za 11.994.948 din. Od teh 75 kaznivih
dejanj nam jih je uspelo raziskati 52.
Na škodo zasebnega sektorja pa je bilo storjenih 177 (leta 1986 220) kaznivih dejanj, s katerimi je nastalo za najmanj 13.929.319 din materialne škode. Od 177 nam jih je 129 uspelo raziskati, ostalih 48 kaznivih dejanj pa še raziskujemo. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih v krajevni skupnosti Šetjur-center in Šent-jur-okolica, sledijo pa jim KS Ponikva, Dramlje, Gorica, Dobje, v vseh ostalih krajevnih skupnostih pa je bilo storjenih manj kot 7 kaznivih dejanj.
Poseben problem je v letu 1987 predstavljala kriminaliteta mladoletnikov in otrok. Otroška kriminaliteta raste že od leta 1985, saj smo v letu 1985 obravnavali samo 3 kazniva dejanja, za storitev katerih je bilo osumljenih 9 otrok, v letu 1986 smo obravnavali 14 otrok, ki so bili osumljeni storitve 9 kaznivih dejanj, v letu 1987 pa smo obravnavali kar 27 otrok, ki so bili osumljeni storitve 19 kaznivih dejanj. Situacija je podobna tudi pri kriminaliteti mladoletnikov s to razliko, da so mladoletni storilci v letu 1987 storili manj kaznivih dejanj kot v letu 1986, vendar je bilo storilcev več. Tako smo v letu 1986 obravnavali 48 mladoletnikov, ki so bili osumljeni sto-
ritve 44 kaznivih dejanj, v letu 1987 pa kar 49 mladoletnikov, ki so bili osumljeni storitve 26 kaznivih dejanj. To kaže na to, da so mladoletniki izvrševali kazniva dejanja predvsem v skupinah. Menimo, da bo potrebno na tem področju več delati oziroma da bodo morali pristojni storiti več. Pri tem mislimo predvsem na socialne službe po šolah in na osnovnih organizacijah ZSM. Ob zaključku bi občanom priporočali, naj ponoči zaklepajo vhodna vrata stanovanjskih blokov, saj tako preprečujejo vlome v kleti, zaklepajo vozila in jih parkirajo na osvetljenih mestih. V zadnjem času so se pojavile predvsem tatvine delov z osebnih avtomobilov znamke 126 P, ki stojijo na temnih prostorih. Zaradi tega prosimo hišne svete, da uredijo razsvetljavo na parkirnih prostorih pred bloki oziroma da prižigajo ponoči pred bloki luči, saj je razsvetljava pri večini blokov urejena. S tem bodo v veliki meri preprečili tatvine z in iz avtomobilov. Kot smo že omenili vas tudi prosimo, da zaklepate kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa in da imate zapisane številke in druge karakteristične znake vozil, saj nam to zelo pomaga pri iskanju storilca takšnega kaznivega dejanja.
Postaja milice
IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA »KOZARICA« PREDNOSTNA INVESTICIJA
Oskrba z vodo
Šentjur z okoliškimi kraji je zelo slabo oskrbovan z zdravo pitno vodo. Ta problem je najbolj pereč v poletnih mesecih, ko v nekaterih višjih predelih vode redno primanjkuje. Takšno stanje je narekovalo, da sta krajevni skupnosti Šentjur-Celje in Šentjur-oko-lica tudi v referendumski program zapisali, da bosta združevali sredstva za izgradnjo vodovodnega sistema Kozarica. Krajevna skupnost Šentjur-center bo v obdobju 1986—1990 namenila za izgradnjo sistema 50 odstotkov sredstev samoprispevka, medtem ko KS Šentjur-okolica namenja sredstva na podlagi letnih načrtov (v letu 1987 14 milijonov din). Strukturo sredstev financiranja prikazujemo v nadaljevanju prispevka.
Celotno investicijo — inženiring vodi Delovna organizacija za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, izvajanje nalog pa sprejema gradbeni odbor. Za izvedbo investicije so predvideni naslednji viri:
1. Sredstva za razširjeno reprodukcijo	50.217.886.—
2.	Sredstva krajeevnega samoprispevka KS Šentjur-center in okolica
3.	Sredstva združene amortizacije vodovodov v občini Šentjur
4.	Sredstva OVS Savinja-Sotla za oskrbo z vodo na gospodarsko nerazvitem območju
5.	Lastna sredstva SKIS
6.	Sredstva sklada za urejanje stavbnih zemljiščč za poveččan odvzem vode za nova naselja
7.	Kredit LB po poslovni politiki stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Skupaj predvideni viri Doslej so bile v zvezi z izgradnjo sistema že opravljene aktivnosti, ki sicer za nekatere ne predstavljajo veliko. Zaradi boljšega pregleda in lažjega spremljanja te aktivnosti podrobneje predstavljamo. Inženiring je v poročilu doslej opravljene aktivnosti razdelil na dva dela:
201.915.944.—
170.000.000.—
94.000.	000.—
66.800.000,	—
31.908.081.—
51.000.000.— 665.841.911.—
1.	Raziskave — Izdelan je bil posnetek terena pri vrtini, ki bo služil za izdelavo projekta sanacije (soglasje je že pridobljeno). Naročečni in odvzeti so bili vzorci vode za raziskave, ki so potrebni za sanitarno soglasje.
2.	Priprava investicije — Pridobljene so bile manjkajoče izjave lastnikov zemljišč. Naročena je bila izdelava projektne dokumentacije. Projekti so v celoti izdelani in jih bo mogoče prevzeti takoj po predložitvi lokacijske odločbe. Naročen je bil lokacijski načrt, ki je že izdelan, prav tako je bila naročena izdelava elaborata za izvedbo elektro priključka. Nabavili so cevi v dolžini 3100 m. Pridobljene so ponudbe z nakup potopnih črpalk. Izdelan je investicijski elaborat za pridobitev mnenja o družbenoekonomski upravičenosti investicije in opravljenan predhodna usklajevanja na SDK, LB in medobčinski gospodarski zbornici.
Izdelan je bil elaborat za zaščito vodnih virov, ki ga je bilo treba posredovati Območni vodni skupnosti za pridobitev sredstev za to zaščito.
V kratkem so bile predstavljene aktivnosti, ki jih je opravil inženiring. Seveda so te aktivnosti ob prebiranju tega članka ponekod
že nekoliko naprej, ker vse priprave potekajo tako rekoč vsakodnevno.
Na svoji zadnji seji se je pretekli teden sestal tudi gradbeni odbor, ki je ocenil doslej uresničene dejavnosti pri izgradnji vodovoda in zastavil nekaj nonvih, ki se bodo odvijale v prihodnjem obdobju. Sklepi so bili v glavnem tile: 1. Lotiti se je treba aktivnosti za pridobitev sredstev pri OVS Celje za leto 1988. Te aktivnosti vodi tovariš Mackošek kot član 10 OVS Celje. Komunalna skupnost zaprosi za kredit pri LB-SB Celje. Skladu za urejanje stavbnih zemljišč se posreduje vloga za sprejem sklepa o sofinanciranju pri izgradnji vodovoda. Objavi se razpis za zbiranje ponudb naslednjim organizacijam: Ingrad Tozd Šentjur, KOP Šentjur, Komunala Celje, NIVO Celje in KK Šentjur. Krajevni skupnosti Šentjur-center in Šentjur-okolica poskrbita za čimprejšnje združevane samoprispevkovnih sredstev. Iz komunalne skupnosti je treba pridobiti večji delež sredstev. S strani občine Laško se čim-prej pridobi sklep o sprejemu LN vodovoda Kozarica. Pri tem bo vso pomoč nudil tudi predsednik IS SO Šentjur. Pridobiti je treba zemljišče za objekte vodovoda KOZARICA.
Odbor, ki je nekaj časa zaradi odstopa predsednika deloval na čelu s podpredsednikom, je na zadnji seji izvolil na to odgovorno in nehvaležno dolžnost Branka Mihevca, ki je sicer predsednik KO SZDL Šentjur-center in je v odboru zelo aktivno sodeloval od vsega začetka.
S prikazom vseh navedenih aktivnosti torej ni bojazni, da do vodovodnega sistema ne bomo prišli. Potrebna je strpnonst; namesto ugibanja in širjenja raznih dezinformacij postorimo rajši kaj tudi sami ,da bomo naloge prej uresničili.
DRAGO SLAKAN
Dokončan prizidek k osnovni šoli Blagovna-1. faza
Konec lanskega decembra je bil v osnovni šoli Blagovna sestanek odbora za izgradnjo prizidka in adaptacijo šole.
V	letu dni delovanja odbora je bilo opravljeno veliko dela. Odbor je pripravil samoupravni sporazum o združevanju sredstev, dogovoril in naročil projekte, izvršil nakup zemljišča, določil izvajalca del, skrbel za nadzor izvajanja del in kolikor toliko normalno odvijanje pouka in dejavnosti KS. Odboru je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje za prvo fazo izgradnje prizidka in adaptacijo osnovne šole, kljub težavam pri predpisih, pomanjkanju sredstev in kratkih rokih.
Po podpisanem sporazumu o združevanju sredstev in pridobitvi načrtov, ki jih je izdelal tovariš Prodan na projektivnem biroju Ingrada iz Celja, je KS Blagovna z velikim razumevanjem lastnika zemljišča tovariša Jančiča pridobila zemljišče. Kot najuglednejši ponudnik je bil za izvajalca del izbran Ingrad Tozd Gradbena operativa iz Šentjurja, ki je delo vredno skoraj 400 milijonov din opravil v petih mesecih. Dela so potekala pod nadzorom Zavoda za urbanizem Šentjur, finančne storitve pa je imel na skrbi DOPS Šentjur.
V	KS Blagovna so s tem objektom pridobili dve novi učilnici za normalen potek pouka, pro-
275.401.239
39.343.035
39.343.035 7.868.607
31.474.427
393.430.344
18.342.659
369.087.685
6.000.000
393.430.344
store za otroško varstvo in delovanje KS z vsemi pomožnimi prostori.
Združevanje sredstev:
—	Cinkarna Celje
—	OIS
—	SOV
—	TKS
—	KS Blagovna Skupaj
Vrednost investicije:
—	pripravljalna dela
—	adaptacija, izgradnja prizidka, okolica
—	vodenje investicije Skupaj dinarjev
Odbor je na svoji seji sprejel finančno poročilo in poročilo o poteku del ter zadolžil osnovno šolo Šentjur in DO VIZ, da pričneta z aktivnostmi za drugo fazo izgradnje.
Na koncu so učenci osnovne šole Blagovna pripravili kratek kulturni program, članom ožjega gradbenega odbora pa podelili skromna priznanja.
Prepričani smo, da so v KS Blagovna pridobili koristen in potreben objekt in da so kljub temu, da so morali pristati na lokacijo deponije sadre, sredstva smotrno naložena. Cinkarna Celje je s pokrivanjem velikega deleža sredstev pri tej investiciji v veliki meri izpolnila obljube, ki jih je sprejela s sprejetjem odloka o gradnji deponije.
Kakovostna ponudba kruha
25. decembra lani so se na policah samopostrežne trgovine Kmetijskega kombinata Šentjur in delikatese Mirka Klanjška pojavile nove kakovostne vrste kruha. Hitro se je razvedelo, da je to proizvod iz zasebne pekarne Friderika Jagra.
Friderik je rojen Šentjurčan. Pekarski poklic je opravljal v štorski pekami do leta 1969. Nekaj časa je nato nadaljeval s tem delom v Celju in Laškem. Leta 1983 se je odločil, da bo imel lastno pekarno. Odprl jo je v Lučah v Savinjski dolini. Vse bolj je stremel za tem, da bi svojo obrt predstavil v rojstnem kraju. To se mu je posrečilo šele v lanskem letu. Šent-jurčani so bili prijetno presenečeni, saj je to prva pekarna po letu 1953.
V pekami mu v glavnem pomaga žena, ki vodi tudi prodajalno kruha in peciva. Poleg nje mu pomagajo še trije delavci.
Glas o dobrem in kakovostnem kruhu, ki ga peče Friderik Jager, se je hitro razširil med Šentjurčani. Proizvaja in peče štiri vrste kruha: belega domačega, koruznega, štajerskega in sadnega ter veliko žemelj in drobnega peciva. Dnevno potrošnikom ponudi okoli 600 kg kruha. Odjemalci kruha iz Jagrove pekarne so pretežno iz Šentjurja, Celja in delno iz Titovega Velenja (sadni kruh).
Friderik je proizvodnjo dobro vpeljal. Pri tem razmišlja o tehnoloških dopolnitvah in razširitvi proizvodnje. Želi si čimprej
odpraviti začetne težave in kakovostno bolj zadovoljiti potrošnike.
Friderik je proizvodnjo dobro vpeljal. Pri tem razmišlja o tehnoloških dopolnitvah in razširitvi proizvodnje. Želi si čimprej odpraviti začetne težave in kakovostno bolj zadovoljiti potrošnike.
Njegova odločitev, da se vrne v rojstni kraj in pomaga k njegovemu razvoju, je vredna orne-na, saj smo Šentjurčani končno dobili zelo kakovosten krah.
Goce KALADŽIJSKI
Kje dobite Utrip
1.	ALPOS — 200 izvodov
2.	LI »BOHOR« — 150
3.	TOLO — 100
4.	KK — 100
5.	Zdravstveni dom — 20
6.	ŽTP — 20
7.	KOP — 50
8.	Moda — 80
9.	Ingrad — 50
10.	Merx — 50
11.	SO — 50
12.	PTT — 20
13.	DOPS — 20
14.	Postaja milice — 10
15.	GG — TOK — 20
16.	WO — 20
17.	Kmetijska šola — 20
18.	Elegant — 70
19.	Trafike — 2 X 50
20.	Tajfun — 50
21.	Arhiv Utrip — 30 Skupaj — 1.350 izvodov
Krajevne skupnosti:
1.	KS Šentjur — center
—	800 izvodov (razdeli OŠ)
2.	KS Šentjur — okolica
—	700 izvodov (razdeli tajnik KS)
3.	KS Ponikva — 200 izvodov (trgovina Merx)
4.	ks Planina — 200 izvodov (trgovina Merx)
5.	ks Dramlje — 250 izvodov (trgovina Merx)
6.	KS Gorica pri Slivnici
—	150 izvodov (trgovina Merx)
7.	KS Blagovna — 100 izvodov (zbiralnica mleka)
8.	KS Dobje pri Planini —
—	100 izvodov (tajništvo KS) a 9. KS Dobje pri Planini
—	100 izvodov (trgovina Merx)
10.	KS Kalobje — 50 izvodov (trgovina Šafran)
11.	ks Prevorje — 50 izvodov (tajništvo fcS)
skupaj	2650 izvodov
Utrip izhaja enkrat mesečno v nakladi 4.000 izvodov.
Uredništvo glasila ima nalogo distribuirati Utrip vsem temeljnim organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim. V členu 11 in 12 samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev občinskega glasila UTRIP je zapisano, da tozdi in krajevne skupnosti sami opravijo nadaljnjo distribucijo do bralcev.
Največji problem našega glasila je na območju krajevne skupnosti Šentjur — center. V tej KS ga raznašajo učenci osnovne šole, poleg tega pa ga lahko dobite tudi v obeh časopisnih trafikah in v blagovnici Merx.
PROSVETNO DRUŠTVO SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR
nudi honorarno zaposlitev za naslednja občasna dela
1.	HIŠNIKA — upravnika Kulturnega doma
2.	ČISTILKE V KULTURNEM DOMU
3.	KURJAČA V KULTURNEM DOMU
Delo je priložnostno, za vse informacije pa naj se kandidati obrnejo na naslov: Prosvetno društvo skladateljev Ipavcev Šentjur, 63230 Šentjur, ali na predsednico društva Lidijo Vončina (telefon v službi 24-423).
Sprejem RTV signala v naši občini
Na podlagi zahteve zbora KS občinske skupščine in sklepa IS SO Šentjur, je merilna skupina RTV Ljubljana, Tozd oddajniki in zveze 10. decembra lani opravila meritve TV-signala za določene KS naše občine.
silu UTRIP. Informacije pa bonov, zato se jih udeležujte v cimino dajali tudi na zborih obča-večjem številu.
Drago SLAKAN
ANKETA
stanovanjski blok. Pa o tem za danes dovolj. Želimo le, da bi se v čim več jem številu odzvali na anketo. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo sproti obveščali v gla-
Rezultate meritev objavljamo zaradi nadaljnje organizacije boljšega TV-sprejema v naštetih KS.
Oddajniki ........... sprejem (dB) (X) — signal ni ustrezen
KrvavecPlešivecSljeme PohorjeBoč Koper Avstrija I Avstrija IIMadžar.
Gorica/S. (center)	X	41	X	X	X	X	X	X	X
Loka/ž. (center)	X	X	X	X	40	X	X	X	X
Šentjur — Hruševec	X	51	X	X	63	X	X	X	38
— Bezovje	X	60	X	X	54	X	X	X	X
— Nova vas	X	65	X	X	60	X	X	X	X
— Vrbno	X	X	X	X	34	25	X	X	X
— Pesnica	X	51	X	X	38	X	X	X	X
— center	X	40	X	X	X	X	X	X	X
Blagovna (Lokarje)	41	56	43	33	48	X	X	X	X
Dramlje (center)	51	54	56	42	66	(Kum	X	X	X
Ponikva (Hotunje)	41	53	39	30	47	X	X	X	X
Kalobje (center)	41	53	39	30	45	44	41	55	36 (Kum 66)
Minimalna vrednost, ki jo mora zagotoviti RTV Ljubljana, je 40 dB sprejema. TV signali so bili merjeni za posamezne oddajnike na naslednjih kanalih: Krvavec (5), Plešivec (6, 7, 8, 49), Sljeme (9), Pohorje (11, 29), Boč (33, 40), Avstrija (23, 24, 29, 39), Koper (35), Kum (38, 40, 45), Madžarska (22), Dobrač (10).
Iz tabele je razvidno, da bo za sprejem TV-signala za posamezne KS treba najti najugodnejšo rešitev v pretvorniškem ali kabelsko-distributivnem sistemu. Akcija KDS, ki jo je pričela KS Šentjur-cen-ter je v fazi »anketiranja« občanov, ki se bodo odločili o nadaljnji usodi možnosti boljšega sprejema.
Za ostale KS pa obstaja možnost postavitve RTV pretvornika na Kalobju, ki ima najboljše merilne rezultate glede spremljanja JRT in programov naših sosednjih držav.
Od vseh KS je odvisen nadaljnji potek akcije, pri čemer se bo potrebno dogovoriti o organiziranju odborov za vodenje akcije in finančne obveznosti do opredeljenega sistema.
Center zvez
oddeleka za ljudsko obrambo SO Šentjur
MOŽNIH KANDIDATOV ZA PRIKLJUČEK NA KABELSKO TV
(Ca TV)
S to anketo želimo dobiti okvirno število kandidatov za priklop za Ca TV, naselitveno gostoto kandidatov za izdelavo konkretnega projekta, ter druge podatke, potrebne za odločitev, ali se je smotrno lotiti izgradnje Ca TV omrežja ali ne.
Prosimo, da anketo čitljivo in vestno izpolnite ter posredujete na krajevno skupnost Šentjur-center.
TA ANKETA NI ZBIRANJE PRIJAV!
1.	Ali želite imeti priklop na Ca TV?
a)	DA
b)	ŠE NE VEM
c)	NE
2.	Kako želite poravnati znesek za priklop?
a)	V ENEM ZNESKU
b)	OBROČNO
3.	Katere TV programe gledate v družini?
a)	— Ljubljana I.
b)	— Ljubljana II.
c)	— Avstrija I.
d)	— Avstrija II.
e)	— drugi........................
4.	Ali ste pripravljen sodelovati pri izkopu za polaganje zemeljskega kabla?
a)	DA
b)	NE
5.	Kaj vas v zvezi s Ca TV najbolj zanima? pripombe, predlogi:
—	Cena bo odvisna od števila prijavljenih.
—	KT bi lahko zajela Šentjur, Podgrad, Hruševec, Novo vas, Be-zovje in Črnolico.
—	Anketa vas še ne obvezuje. Dokončna prijava bo pozneje.
Hvala za razumevanje!
Naslov
Informacija o kabelski televiziji
Ironija zmot-skica za samoizpraševanje
Zaradi izjemnega zanimanja naših občanov za kabelsko televizijo, predvsem v krajevni skupnosti Šentjur-center in Šentjur-okolica, vam dajemo informacijo o aktivnostih, ki jih v okviru tega vodimo. Odbor za izgradnjo deluje že skoraj leto dni, vendar je bil potrjen šele koncem leta
1987.	Odbor si je zadal nalogo, da najprej razišče tržišče oziroma ugotovi, ali je zanimanje za kabelsko televizijo zadostno, da bi lahko z akcijo pričeli. Za pomoč smo zaprosili krajevno skupnost Ruše, ki je imela med prvimi zgrajeno kabelsko televizijo. Iz Gornje Radgone smo iz Gorenja Elrada povabili strokovnjake, da so si ogledali naše območje ter opravili ustrezne meritve. Na osnovi teh razgovorov smo pripravili terminski načrt aktivnosti. Zaradi težav pri potrditvi odbora je v začetku prišlo do zamika za skoraj eno leto. Vendarle pa se je aktivnost pričela. Da bi dobili konkretno sliko zanima-
nja, smo preko osnovne šole posredovali anketo, ki pa jo je očitno dobilo premajhno število gospodinjstev, zato smo se odločili, da jo objavimo v vašem in našem glasilu UTRIP. Prosimo vas, da anketo izpolnite in jo posredujete na krajevno skupnost Šentjur-center. Pri tem pa vas opozarjamo, da to velja samo za naslednja območja: Šentjur-center, Hruševec, Nova vas, Čmoli-ca, Bezovje in Podgrad. Z drugih območij ankete ne pošiljajte. Rezultati ankete bodo služili odboru za pripravo prijavnic. Odbor bo ob zadostnem številu prijav (najmanj 500) sklical sestanek z vsemi interesenti in s strokovnjaki Gorenja Elrada. Dobili boste lahko odgovore na vaša vprašanja, ki jih postavljate že sedaj Treba je povedati tudi to, da je izgradnja kabelske televizije s strani fizičnega dela enaka, kot je bila gradnja PTT omrežja. To pomeni, da je potrebno signalni kabel pripeljati v hišo oziroma
Končno. Leto 1987 je za nami. Poslovili smo se za vedno od njega, skupno z njegovimi težavami, zmotami in zablodami. Tudi prehod v leto 1988 smo praznovali v duhu celoletnega življenja, manj slavnostno, z manj obloženimi mizami, skratka z veliko manj. A z veliko časa za razmišljanje o tem, kaj je pred nami. To vprašanje me je vznemirjalo vse dneve priprav na praznovanje in v prazničnih dnevih, ko sem poslušal besede mojih predsednikov in politikov.
Še bolj sem se vznemiril, ko sem ugotovil, da govorijo stvari, ki sem jih že slišal, da govorijo o poteh, v katere sem in še vedno verjamem. Govorili so mi o edini možni poti, to je poti samoupravnega socializma, socialistične samoupravne demokracije, v kateri smo vsi enaki,
v kateri se nagrajujemo po delu in rezultatih dela, ki je edino merilo položaja človeka v družbi. O poti delegatskega sistema, v katerem imamo možnost delavci in občani izražati, usklajevati in odločati o vseh lastnih in skupnih interesih. Utrujen od gledanja prazničnega programa na televiziji in poslušanja na radiu se umaknem v tišino časopisov. In glej vraga! Bolj ko berem, bolj postanem vznemirjen in negotov. Moje stanje se vse bolj spreminja v strah, nezaupanje, v dvome...; ravnovesje se mi vse bolj podira. Nekdo je v zmoti!? Ali jaz, ai moji predsedniki in politiki, ali pa delegati, direktorji, delavci, novinarji, ki mi govorijo s časopisnih strani. Moje razpoloženje ni niti najmanj več podobno prazničnemu. Ne, res nekaj
ni v redu! Kdo je v zmoti? To je vprašanje, ki mi ne da miru. Kdo? Jaz? Ne, to ni mogoče! Saj sem vedno delal tako, kot smo se dogovorili, odločal tako, kot mi je naročila baza. Moji predsedniki? Tudi ne! Saj smo jiih izvolili, ker jim zaupamo in nam zagotavljajo, da bomo hodili le po Avnojski poti, pa še iz delavskega razreda so izšli. Ne, ti že ne! Ostanejo še delegati, direktorji, delavci... Ali so oni v zmoti? Ne, ni mogoče! So jih izvolili, ker jim zaupamo predani, vztrajni in pridni. Torej ostanejo le še novinarji. Oddahnem se, pomirim. Točno! Oni so v zmoti. Oni so si izmislili birokratizem, nacionalizem, unitarizem, voluntarizem. Da, da. Oni! Iz svoje naivne zmote pišejo, da ima država večji vpliv, kot delegatsko sestavljeni najvišji organi oblasti. Oni narobe razumejo direktorje in delavce, ki govorijo, da nam država vse predpisuje in, da nimajo o čem odločati. Pomirjen sem. V tem trenutku mojega velikega razodetja me zmoti obisk prijatelja. Dober prijatelj, pa še novinar povrhu. Sreča ali naključje? Takoj mu razodenem svoje veliko odkritje. A glej ga zlomka. Namesto, da bi priznal svojo zmoto in zmoto svojih stanovskih kolegov, mi v enem zamahu ovrže vse moje trditve.
Popolna zmeda. Dokončno me dotolče, ko mi mimogrede šena-vrže Kardeljeve smeri razvoja, pa Kristanovo Kontinuiteto v razvoju političnega sistema no-
Po upokojitvi — bil je glavni slikar Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu — že dobro desetletje živi in ustvarja v domačem Šentjurju. V svoji slikarski karieri je imel že vrsto zelo uspešnih razstav v ožji in širši domovini ter v inozemstvu.
Na tokratni razstavi se je predstavil kot krajinar z zelo vabljivimi olji šentjurske krajine (Rif-
ve Jugoslavije, pa Kučanove, Mi-kuličeve, Miloševičeve, Popitove in Potrčeve razprave v zadnjih mesecih, pa stališča Zveznega CK, sindikata in SZDL, pa Smoletov televizijski nastop ... Hvala, dovolj!
Priznam! V zmoti sem jaz. Priznam, da ne razlikujem socialističnega samoupravljanja od birokratskega upravljanja, da ne ločim samoupravne demokracije od državnega intervencio-nizma, da ne ločim razrednega od nacionalnega, morale od nemorale, da ne ločim normativnega idealizma od ustavnosti in zakonitosti.
Priznam!!!
Pomirjen se vrnem pred TV zaslon in ponovno gledam in poslušam. Prazniki minevajo in pomirjen z resnico, da sem v zmoti jaz, se vračam v običajni delovni tok. V nove bitke za uveljavljanje sistema, v bitke brez zmot in zablod — teh sem se v dnevih praznovanja dokončno otresel. Saj me je prijatelj novinar prepričal, da naj ne berem več, ampak raje samo poslušam. Hvaležen sem mu, ker me je vrnil na pravo pot in moji družini zagotovil veselo praznovanje.
Ostaja pa mi tudi upanje, da še nismo vsi pozabili, na tisto človeško pravilo, ki pravi: »BODI POŠTEN Z LJUDMI NA TVOJI POTI NAVZGOR, DA BODO LJUDJE DOBRI S TEBOJ NA TVOJI POTI NAVZDOL!«
Miran KOREN
ti stilnega pohištva in raznoraznimi uporabnimi, zložljivimi vikend garniturami, ki so vredne ogleda in nakupa.
Razstavni paviljon, ki so ga dogradili v sklopu upravnih prostorov lansko leto, je upravičil svoj obstoj, saj je že trikrat odprl vrata razstavam slikarjev in lastnega pohištva.
ERNEST REČNIK
MAKS KOVAČIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI
Celotna razstava je enotno ubrana in značilno predstavlja slikarja polnega nemira in raznolikega v motivih.
Ustvarjalni svet Maksa Kovačiča je krajina, rešena spon, utesnjenosti in izročena ognju slikarjevega procesa. Njegova krajina skoraj nima otipljivih predmetnih lastnosti, ker je zakrita v svoji barvni govorici.
Slikarju pomeni slika le končni rezultat cele vrste vtisov ki se akumulirajo v njegovi domiš-
Iskrena hvala:
—	Zvezi kulturnih organizacij občine Šentjur
—	Krajevni skupnosti center Šentjur
—	Krajevni skupnosti okolica Šentjur
—	Kmetijskemu kombinatu Šentjur
—	Tolo Šentjur
—	Mene Šentjur — Tozd Prodaja
—	Ljubljanska banka splošna banka Celje
—	Aero Celje
—	Hmezad Vrtnarstvo Celje
—	Mladinska knjiga Celje
ljiji. Trenutek Maksa Kovačiča pred praznim platnom je čas razburjenja, ki narašča še potem, ko se naenkrat začne pojavljati resnica, ki govori, da je tudi vse ustvarjeno na sliki del narave.
Slikar si lahko izmisli vse, saj je za likovne ustvarjalce značilno prav to, da sledijo svoji domišljiji in da ne smejo dobesedno kopirati narave. Zato slike Maksa Kovačiča odražajo živost narave, so nabite z energijo in živijo lastno življenje, neodvisno od motivike ki jo prikazujejo.
—	Kmetijsko živilska šola Celje
—	Drago in Milena Sivka — Šentjur
—	Edvard Tovornik — Grobelno
—	Danica Gobec — Grobelno
—	Jani Bohorč — Šentjur
—	Greta Salobir — Jakob
—	Zdenka Zdolšek — Jakob
—	Tončka Langust — Šentjur
—	Jože Sovine — Šentjur
—	Franc Šuster — Vodruž
—	Slavko Jazbec — Lesično
—	Anton Zdolšek — Ponikva
—	Jože Zdolšek — Ponikva
—	Franc Gajšek — Šentjur
Jubilejni koncert
RAZSTAVE
IPAVEC RAZSTAVLJA
V razstavnem paviljonu Lesne industrije Bohor so odprli razstavo slikarja Josipa Ipavca. Slikar je prvi sin očeta glasbenika in zdravnika Josipa Ipavca. Čeprav glasbeno nadarjen, saj je družina Ipavcev dala kar štiri muzike, se je že zgodaj odločil za slikarstvo, delno spodbuden že v domači družini tudi po materini strani.
nik, zatoki Voglajne, Šentjur, sončnice), znatnejši del razstavnega prostora pa je zapolnil z akvareli različnih aranžmajev cvetja. S to novo zvrstjo slikarstva se zadnjih nekaj let zelo uspešno ukvarja. Hkrati s slikarsko razstavo, razstavlja v paviljonu svoje lesne izdelke tudi LI Bohor. Lahko bi rekli, da se iz anonimnosti pojavlja mestinjska lesna industrija s svojimi unika-
Prijetno je prisostvovati pevskemu koncertu v polni dvorani ob res lepem petju, ko hvaležno poslušalstvo z nenehnim aplavzom nagrajuje pevke.
Tak koncert so priredile pevke ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev v soboto, 19. decembra ob desetletnici obstoja zbora.
Slavnostni govornik na koncertu je bil predsednik SO Vlado Gorjup, ki je nanizal vrsto mejnikov, ki so označevali dosedanjo zgodovino zbora. Decembra 1977 je z vadbo zbora pričela glasbena pedagoginja Jelka Iskra-Mitič. Zbor je iz začetniških težav iz leta v leto kakovostno rastel in se uveljavljal na koncertih doma ter v bližnji in daljnji okolici. Uspešen razcvit zbora je nato zavrla višja sila — zborovodkinja je morala iz zdravstvenih razlogov prenehati z vadbo. Pevke so imele srečno roko, saj so v Celju našle prof. Franca Klinarja, odličnega dirigenta, ki je že vadil moški pevski zbor na Ponikvi. Z zborom, ki je že preživel večino težav svojega otroštva, je prof. Klinar izredno uspešno nadaljeval delo ter zbor dvignil do take ravni, da je že sodeloval na prominentni republiški pevski
prireditvi v Mariboru, kjer si je prislužil bronasto plaketo mesta Maribor.
Na sobotnem jubilejnem koncertu so se pevke predstavile s pevsko zahtevnim in hkrati pestrim programom. Ker nosi zbor ime po skladateljih Ipavcih, so kot prvo pesem intonirale Benjaminovo skladbo Zapuščena. Sledile so izbrane skladbe Haser-ja, Kodalyja, Mihelčiča, Bučarja in Simonittija. Po desetih odlično interpretiranih pesmih se je jubilantkam pridružil moški pevski zbor iz sosednje Ponikve, ki ga prav tako vadi prof. Klinar. Mogočni pevski korpus, ki je v celoti napolnil oder je zvočno in intonančno čisto zapel Aradelto-vo Ave Marijo, Salovo Nmau čez Jizaro in Slomškovo Večernico. Dirigent je koncert zaključil s skladbo G. Ipavca Lahko noč.
Program je zelo domiselno in prijetno povezovala Anita Kole-ša. Pevke, ki so že pet in deset let članice zbora so prejele Gallusova odličja. Ob koncu se je predsednica zbora Jožica Vovk zahvalila vsem družbenim in zasebnim darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili jubilejno prireditev.
Ernest Rečnik
4 I . ' lili
.................
Ljubi šentjurčani in ostali tržani!
Zavoljo vašega pisanja v Utripu in tudi zato, ker smo se v naši Mrazoviji dogovorili, da moramo aktivneje delovati v bazi, vam pošiljam lepe pozdrave in nekaj besed o vtisih z zadnjega popotovanja po vašem kraju. Žal mi je, da nisem mogel prav vseh obiskati, pa saj veste, te nadležne omejitve.
Ob pripravah na letošnje potovanje smo imeli »tu gor« veliko posvetovanj, kongresov in dobivali smo razna navodila kako in kaj. Tudi mi smo nekako samozapravljavsko organizirani in soglasno vsako leto na najdemokratičnejši način izvolimo najstarejšega dedka za našega spoštovanega voditelja. Jaz sem na terenu, zadolžen za vaše balkansko območje, na južni strani Alp, pa vse do Karpatov.
Na prvem vseobčem sestanku nam je naš spoštovani voditelj z odlično preteklostjo obrazložil vsesplošno situacijo na terenu. Do drugega posvetovanja smo morali pripraviti analize vsak na svojem področju. Na naslednjem srečanju področnih vodij smo pričeli z objektivno, nepristransko in v znanosti utemeljeno analizo stanja. Ob analiziranju smo sklenili, da bomo pripravili konkretne predloge za izboljšanje stanja na terenu, boljših povezavah med nami in seveda predloge, kako bi morali, če bo potrebno, izboljšati našo organiziranost in učinkovitost pri delu. Bilo je še več sestankov, vmes pa smo opravili tudi letošnje obiske na terenu in si nabrali novih moči za nadaljnje proučevanje stanja in pripravo predlogov. Ljubi bog, kako prav je imel naš spoštovani voditelj, ko nas je opozoril na stanje in nas usmeril v previdnost. Že se nam vrivajo tržni elementi v poslovanje in tu pa tam nam že »Božiček« povzroča konkurenco. Le kaj še bo iz tega? Le upati je, da se nam ne vrne še kakšen tuji sovražnik v naše vrste, kot na primer tovariš Andersen s tisto o krojačku. To boj ne bo, to bo mesarsko klanje.
Spoštovani Šentjurčani in ostali tržani!
Sprašujete me kako bo kaj v novem letu. Bo, bo, leto 1988 je nezadržno prišlo v našo deželo. Opravili boste volitve v DPO, imeli boste vse mogoče rotacije, horizontalne, vertikalne in poševne. Še sindikalne voditelje boste izvolili na demokratičnem principu. Da boste le izvolili demokrate, saj metoda ni pomembna. Resolucijo že tudi imate v sprejemanju, le odločiti se morate ali takšen načrt sploh potrebujete. Sem slišal, da so se člani vašega uredniškega odbora v glasilu Utrip odpovedali »honorarjem!« Lepo, lepo, upam, da ni med njimi tudi odgovorni urednik in vsi ostali v fronti. S tem varčevanjem je prav tako kot v celi vaši deželi. Za drobtinice se naj bega raja, za poračune, proračune in tako naprej se da pa rešiti z dekreti. Na zadnji seji sem poslušal vaše razpravi j alce. Kar precej se jih je zvrstilo — poklicani in profesionalni. Nekam čudno mi je bilo pri srcu, ko nekateri celo kritizirajo svoje lastno delo in početje. Pa kaj hočemo, saj je sedaj moda kritiziranja in vzpodoujanja domovinskih čustev. Nekateri so pač vedno na liniji. Govorim o tovarišu, ki je že trideset let med »izbranimi«, pa še vedno misli, da je up in nada vašega življenja.
Pa na zdravje!
P. S.:
Če ga boste spili na moje zdravje, ga dajte vsaj liter, ker sem zadnje čase bolj šibkega. 0 imenu vašega mesta pa kdaj drugič. Mrazovija, 1/1—1988
Dedek Mraz
Referent za balkansko območje, 1. r.
Moj ded
Ob prašni cesti je nekoč visel napis — kovač.
Danes ga več ni, prašne ceste tudi ni in moj ded več ne živi.
Nekoč so tam ustavljali se
kmetje,
da bi bose konje podkovali, popravili orodje, pluge skovali.
Velik, močan je bil moj ded, z zavihanimi brki, predpasnikom usnjenim do tal, ves sajast, iskrivih oči, a roke, roke mogočne, širokih dlani, vihtel je kladivo enakomerno, ubrano, da je donel nakovala glas v
sosednjo vas.
Prišleke je o vremenu in letini pobaral,
gostih besed ni maral, za bog lonej je včasih podkoval, potem pa samsvoj kot je bil, se k ognju podal.
Z nogo je gonil kovaški meh, zunaj se je razlegal otroški smeh. Potem je nakovalo obnemelo, ko so usahnile moči, je starec pred kovačnico sedel, vivček kadil, v mislih železo
krivil.
Dolgo ga več ni,
ostali so spomini in njegova kri,
mogočno deblo kovačev,
ki kujejo nove dni.
K.	I.
\r
Cas mineva
Čas mineva,
bor raste v nebo
samoten, molčeč,
poln južnega vetra gleda
svojo dolino,
sončne zahode,
gluhost noči in jutranji svit
mu na rame seda.
Objema s pogledi dolino svojo,
odeto v belino maja,
kolovoze,
plašne domačije,
potok, ki se srebrno vije.
Do daljnih zvonikov mu seže oko,.
čez gore ne more,
kaj bi tam,
svet je bolan,
poln ran.
Tu je v prst vkovan, na dlani mu vstajajo nove
pomladi,
čas koscev, omamni vonj kruha, ko po kolovozu prihaja nov čas, čas setve.
K.	L
Program radia Šmarje pri Jelšah
Ponedeljek:
15.00	Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame
15.29	DIO —vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	V deželi lipovega lista (turistična oddaja)
16.30	Mladi mladim
17.00	Poročila, Obvestila, Reklame
17.30	Črno-belo v barvah (filmska oddaja)
18.00	Zaključek
Torek:
15.00	Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	Športnih sedem dni
16.30	Osem not za sto radosti (zabavnoglasbena kontaktna oddaja) — I. del
17.00	Poročila, Obvestila, Reklame, Osem not za sto radosti — II. del
18.00	Zaključek
Sreda:
15.00	Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	Danes v studiu (okrogla miza — v živo)
17.00	Poročila, Obvestila,
Reklame
17.30	V dvoje (glasbena oddaja z veznim besedilom — skladbe v dveh različnih izvedbah)
18.00	Zaključek
Četrtek:
15.00	Napoved sporeda, Novice, Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	Kulturni mozaik
16.30	Aktualni četrtek
17.00	Poročila, Obvestila,
Reklame
Šopek domačih (oddaja domače narodnozabavne in zborovske glasbe z veznim besedilom in gosti)
18.00	Zaključek
Petek:
15.00	Napoved sporeda. Novice,
Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	Skupni koraki (oddaja iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev itd.)
16.30	Potujoči mikrofon (lastni posnetki domačih glasbenih skupin, zborov, reportažni zapisi o ljudskih
. običajih, narečja itd.) — vsak zadnji petek v mesecu, sicer pa narodnozabavni ansambli
17.00	Poročila, Obvestila,
Reklame
17.30	Zabavna podoknica
18.00	Zaključek
Sobota:
15.00	Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame
15.29	DIO — vključitev v program Radia Ljubljana
16.00	Poslušaš-poslušam (glasbena kontaktna oddaja s sodelovanjem poslušalcev, vmes lažji reportažni zapisi, vključevanje v živo s terena, gosti; uvod v oddajo z Mavrico pozabljenih)
18.00	Zaključek
Nedelja:
09.00	Napoved sporeda —
Nedelja z Radiom Šmarje pri Jelšah
Propagandna sporočila Naš obraz, iz VVO, iz društev upokojencev, reportaža (izmenično enkrat mesečno)
Rubrika Zanimivosti
10.00	Poročila, Obvestila Radijska štafeta
11.00	Kmetijska oddaja
11.30	Svetujemo vam
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOŠEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Železniška Tiskarna Ljubljana
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Fotografij in rokopisov ne vračamo.