PRINT POST APPROVED PP318852/00020
                      JUNIJ 2004
Misli  thoughts
                                                http://www.glasslovenije.com.au
LETO - YEAR 53
ŠTEVILKA - NUMBER 6
GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE
 Vsebina LOJTRCA DOMAÈIHNONET CERTUS – Slava tebi Slomšek škof
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
 Vse •ivljenje same •elje
ZLATKO DOBRIÈ – Sedem dolgih let
VESELA JESEN – 25 let zlate Štajerske popevke
NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE
LOJZE SLAK – Raj pod Triglavom
NACE JUNKAR – Slovenski mornar
ŠTAJERSKIH SEDEM – Povej, da Slovenec si
POSTOJNSKA JAMA I in II
RAZIGRANA MLADOST
RIBNIÈANA ŠKRINJA – Slovenska vas
RACE IN DRUGI PLESI
JANEZ BITENC – Take bo•iène
DRU•INA GALIÈ – K tebi •elim
DESETI BRAT – Pelin ro•a
LJUBLJANSKI OKTET – Slovenija, moja de•ela
ALPSKI OKTET – Veselo po domaèe
JAPART – To smo mi
MELODIJE MORJA IN SONCA
POPOTNIK I in II
SESTRE KLARISE – Marija, Mati moja (cena $6)
“IGNITE” 29. slovenski koncert v Sydneyu 2003 - $20.
VIDEOSPOTI - skupina Èrna maèka - $15.
PAPE• IMA VAS RAD - Sveti oèe z mladino v Postojni - $15.
PAPE• JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - $25.
PAPA AD ASSISI PER LA PACE IN EUROPA - $20.
SVETI CIRIL IN METOD - 30 LETNICA - $20.
Sestra Ema Pivk - IN LOVING MEMORY - $20.
SLOVENSKI FRANÈIŠKANI V AVSTRALIJI 1952 - 2001- $25.
KARAOKE - $25.
Junijski spomin -
nekoliko drugaèe..............................3
Moj brat............................................5
Širitev Evropske unije.......................8
Domovini ob dnevu dr•avnosti .......10
Pater Hugo piše..............................10
Avstralski Slovenec
s hojo proti raku..............................11
Izpod Triglava................................ 12
Sveta Dru•ina Adelaide..................14
Sveti Rafael Sydney.......................16
Sveti Franèišek Asiški....................18
Sv. Ciril in Metod Melbourne..........20
Kri•em avstralske Slovenije...........24
Severni tropski QLD.......................24
Sonce in samo sonce....................26
Nova revija Slovenija.svet..............27
Novo vodstvo slovenske
franèiškanske province..................28
Vaši darovi in zahvale....................29
Kotièek naših mladih......................30
Klub Panthers - Triglav...................32
Oglasi ............................................34
Misli  Junij  2004
FOTOGRAFIJI Z NASLOVNE STRANI:
                     VIDEO KASETE
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI:
Arhiv Misli: naslovna stran zgoraj. Dragica Gomizelj:naslovna
stran spodaj.Pater Ciril:3,6,8,9,34. Simon Smrkolj:11. Arhiv
Misli: 4,12,18,19.Jo•e Vuzem: 14,15.Clara Brcar:17. Marija
An•iè:20,21,22,23,28,30,31. Tilka Lenko: 24,25. Mihael in
Valerija Ropret: 26. Mimi Mejaè: 27. Martha Magajna:27,32,33.
Arhiv Sofie Krojs:29. Arhiv Andrejeke in Jo•eta Andrejaš:29.
Arhiv Elaine in Bogdana Bavèarja:31. Arhiv Vere in Petra
Mills:31. Jenny Petelin:Kotièek naših mladih. Hvala vsem!
FOTOGRAFIJA ZGORAJ: Prva nedelja v
mesecu juniju 2004 je bil praznik Svete
Trojice. To lepo ime je dobila prijazna vas
v Slovenskih goricah, od koder je doma
pater Lavrencij An•elj, ki je tam sedaj še
•upnik. V letošnjem poletju se seli v
Maribor. Pater Lovro je deloval v Sydneyu
od leta 1975 do 1979. Pod cerkvijo Svete
Trojice je umetno jezero. Do njega vodijo
stopnice s postajami kri•evega pota.
FOTOGRAFIJA SPODAJ:
Ko postaja na ju•nem delu Avstralije
hladneje, se tudi naši rojaki iz Viktorije radi
odpravijo na topli sever - v Queensland.
To je skupina sreène•ev, ki se je potila
koncem letošnjega maja v tropskem
predelu Kraljièine de•ele. Njihovo pot je
opisala Tilka Lenko in jo lahko podo•ivljate
z branjem strani 24,25 in 26 v teh Mislih.
Drugiè pa gremo na pot še mi, saj nas nad
vse preprièljivo vabijo!
MODROST, KI JE OD ZGORAJ, je najprej èista, nato
miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in
dobrih sadov, brez razloèevanja in hinavšèine.
V •IVLJENJU NI ODLOÈILNO IMETI PRAV,
paè pa biti dober.
DOBROTA JE POSODA, v kateri ljudje sprejemajo resnico.
Resnica brez dobrote je neu•itna.
ÈLOVEK, KAKOR TRAVA SO NJEGOVI DNEVI, kakor
cvetlica na polju, tako cvete. Komaj zaveje veter vanjo,
je ni veè, njen kraj je ne pozna.
3misli | junij 2004
Spet je leto okoli in tu je mesec junij, ko nam vstopijo v spomin pokojni, ki so izgubili življenje v
bratomorni vojni, pa tudi druge •rtve med vojno in po njej na obeh straneh. Marsikateri bi raje videli, da bi
se tega •alostnega poglavja naše zgodovine ne bi spominjali veè, ker jim tako ustreza. Spet drugi bi raje
opustili ta spomin, ker paè znova odpira še ne zaceljene rane, èeprav je preteklo •e skoraj 60 let.
Avstralija se zvesto spominja svojih dragih, ki so v raznih vojnah dali •ivljenje za domovino. V
tako imenovanih RSL klubih (Returned Soldiers League) imajo vsak veèer ob 6. uri trenutek tišine v
spomin tem padlim. Tam gori luè njim v spomin, tam je tudi napis »Lest we forget« (Da ne pozabimo). Pa
tudi vsako leto za ANZAC Day 25. aprila se jih spominjajo in prirejajo ob spomenikih sveèanosti ter tam
polo•ijo vence njim v spomin.
Kot Slovenci in kristjani ne moremo in ne smemo opustiti tega spomina. Bili bi jim zelo
nehvale•ni. Saj mora iti naša ljubezen in spoštovanje preko groba. Lahko reèemo, da je njihova •rtev
•ivljenja, ki jim je bilo po krivici odvzeto, cena neodvisnosti našega naroda, propada komunizma in poroštvo
boljše narodove prihodnosti.
Potrebno pa je poleg spomina in molitve tudi zadostovati za vse te številne pogoje, ki klièejo po
zadošèenju kot v nebo vpijoèi grehi.
Junijski spomin –
nekoliko drugace
Kje vse po svetu so sledovi ljubezni slovenskega èloveka do svoje domovine Slovenije! Ta Triglav Ivana
Pišotka so vrata na njegovo zemljišèe na Mt. Mee v Queenslandu, ideja in delo bli•njega soseda in zvestega
zapisovalca in ohranjevalca vsega, kar je slovensko, tudi zvestega sodelavca Misli, Mirka Cudermana.
4 misli | junij 2004
Junij 1945 in naslednji meseci tistega leta so zapisani v našo zgodovino kot najbolj krvavi
èas, ko je tekla Abelova kri v potokih. Tudi tem našim Kajnom veljajo besede Svetega Pisma: »...in
Gospod je rekel, kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni« (1 Mz 4,10). Zadošèujmo!
Gospod, odpusti jim...
Èeprav smo pred nedavnim vstopili v Evropsko zvezo, bo treba še marsikaj storiti, da bomo
v skladu z evropskim pravnim redom. Dr•avni zbor bo moral zavzeti odgovorno stališèe do tega dela naše
zgodovine. Distanciranje od tega ni dovolj in ne more voditi do narodne sprave. Slovenska zgodovinarka
dr.Tamara Griesser – Peèar je med drugim takole ocenila sedanji polo•aj: »Edinstveno v vrsti prejšnjih
komunistiènih dr•av, ki postajajo èlanice Evropske zveze, je tudi, da slovenski parlament in vlada do
danes nista jasno obsodila komunistiènega sistema. Evropska ljudska stranka upravièeno zahteva, da
tisti, ki so bili v preteklosti del represivnega aparata komunistiènega sistema, ne smejo prevzeti politiènih
funkcij v institucijah evropske zveze« (Dru•ina, štev. 18, 2.5.2004). Ista zgodovinarka ocenjuje na istem
mestu tudi sodstvo, ki »deluje zelo pomanjkljivo, korupcijo komaj preganja in postopki se zavlaèujejo.
Dr•ava obvladuje medije, ki zaradi tega ne izpolnjujejo v zadostni meri svoje nadzorne in informacijske
naloge. Smešno tolmaèenje loèitve  Cerkve od dr•ave prepreèuje marsikaj, tudi verouk v šolah. Verniki so
še vedno dr•avljani drugega razreda.«
Naj tu omenim, da se pobitim domobrancem in drugim •rtvam komunizma do danes še ni
vrnilo èasti, kot umorjenim brez sodnega procesa in vsakega dokaza krivde. Tudi krivièna obsodba
škofa Ro•mana še danes ni razveljavljena. •e nekajkrat je bil njegov primer v ta namen pred sodišèem.
Vendar se je vsakokrat zataknilo, da ni prišlo do iznièenja obsodbe. Vsa »krivda« škofa Rozmana je bila
v tem, ker je verne svaril pred komunizmom, ki ga je pape• Pij XI. V okro•nici »Divini Redemptoris«
obsodil kot brezbo•nega in je prepovedal vsako sodelovanje z njim. Škof Ro•man je ravnal po svoji vesti
in kot dober pastir svaril pred nevarnostjo komunizma. Torej je kot škof ravnal po slu•beni dol•nosti. Zato
jim je bil trn v peti. Z la•mi in klevetami so tako umazali njegovo kristalno èisto osebo, da je celo v
cerkvenih krogih njegovo ime marsikdaj zamolèano »zaradi ljubega miru.« Zato z molitvijo in sveto mašo,
ki je spravna daritev, zadostujmo Bo•ji praviènosti za nedol•ne •rtve in krivice. Saj bomo na ta naèin
najlepše poèastili spomin pokojnih, pripomogli k narodni spravi, izprosili odpušèanje tistim, ki so zagrešili
omenjene zloèine (èe so ga vredni) in da bi tisti, ki še danes trdovratno opravièujejo in zagovarjajo te
krivice - spregledali.
                                                   p. Valerijan
V torek, 4. maja 2004, so trije mo•je z lopatami potrebovali
le pet minut, da se je sum o obstoju še enega prizorišèa
povojnih morij pripadnikov pora•ene strani v blji•nji okolici
Škofje Loke spremenil v gotovost. Ob navzoènosti svojcev
nekaterih pokojnikov, pol ducata domaèinov, štirih èlanov
obèinske komisije za evenditiranje prikritih grobišè, kaplana
Igorja Stjepana in pešèice novinarjev je tako število
zaneslivih lokacij, kjer je revolucionarna oblast izvajala
skupinske likvidacije, naraslo na osem, èeprav je v radiju
nekaj kilometrov od srednjeveškega mestnega jedra poleg
bodoveljskega zelo verjetno vsaj še sedem uradno
neidentificiranih mno•iènih morišè.
Samo v gmajni pod znamenito crngrobsko cerkvijo so
pozno spomladi leta 1945 pokonèali na desetine ube•nih
dru•in iz Hrvaške, prete•no •ena in otrok premo•nih
sodelavcev, uradnikov in funkcionarjev Nezavisne dr•ave
Hrvatske, loški grad pa je rabil kot prebiralna postaja za
kakih dva tisoè domobrancev iz kontingenta, ki so ga
Angle•i 28. maja 1945 z vlakom vrnili iz Koroških Vetrinj na
Jesenice.
5misli | junij 2004
NIKOLI NE BOM POZABIL tistih tihih
blagoslovljenih veèerov v Tirolah, ko se je srce kljub
tujini umirilo in pozabilo na prestano gorje. V
cerkvici na skali se je oglasil edini zvonèek, da je
prijetno domaèe odjeknilo med visokimi smrekami.
Nekje na Burgu so zateglo mukale krave. Na vso
dolino je legala rahla meglena koprena in ovijala v
hrib potisnjene kmetije. Kristeinbach je v veèernem
miru moèneje zašumel po skalah proti dolini. Toda
njegova pesem me ni motila, ampak uspavala.
        Sleherni veèer sem presedel na klopici ob kri•u
ter gledal v okna miènih tirolskih hišic, ki so se druga
za drugim pri•igala v bregu. Kakor bi poredno
me•ikala, ker so prehitela zvezde na veèernem nebu,
ki je poèasi temnelo.
        Ob takih trenutkih je v meni vedno utihnil
vihar, da sem se znova in znova èudil, kako je to
sploh mogoèe. Odkod neskonèni mir daleè od rodne
grude in svojih, ko me vse dni razjedajo moreèi
dvomi bodoènosti in krvavi vetrinjski spomini?
Da, tirolski veèeri so mi vselej prinesli
spokojnost.
        Vselej? Ne! Eden izmed njih, veèer devetega
junija leta Gospodovega obiskanja tisoè devet sto
petinštiridesetega, me je zopet spomnilo, da je
domovina daleè, daleè...
Sedel sem kot navadno na klopici ob kri•u in
gledal po Kristeinu, ki se je vedno bolj pogrezal v
molk noèi. Poleg mene je le•ala kitara. Matilda,
domaèe dekle, je igrala, predno je stekla z bratcem
domov.
Po poti iz Rieda so odjeknili koraki. Po obrisih
sloke postave sem •e od daleè spoznal, kdo prihaja.
Kozak mojih let, v ruskih vojaških hlaèah in
strganem tirolskem suknjièu, ki je veèkrat poprosil
pri mojem krušnem oèetu. Bil je eden tistih, ki so
jih hoteli vrniti Rusom, a je sreèno ušel iz
peggeškega taborišèa. Skrival se je v gorah – kakor
sto in sto drugih – in prihajal k kmetom po •ive•.
Edino oro•je, ki je ostalo molèeèemu, vase zaprtemu
fantu, je bilo bodalo, katerega roèaj je gledal izza
desnega škornja.
Veèkrat sva se videla pri Oberwasser-
lechnerju, si izmenjala pozdrave in šla vsaksebi.
Gotovo je vedel, da sem begunec, kakor sem poznal
tudi jaz njega. Toda vsak je imel svoje misli in
èeprav sva si bila blizu po skupni usodi, so naju
loèili jezik, narodnost in vera. Bil je preveè vase
zaprt in nezaupljiv, da bi silil vanj.
Tudi oni veèer sva se pozdravila in fant je
hotel mraèno mimo mene. Toda njegove oèi so
zagledale kitaro, ki je poèivala na klopi. Za•arele
so od hrepenenja in ustnice so se mu rahlo
premaknile. Obstal je za trenutek, kakor bi se ne
mogel prav odloèiti. Morda je zgubil vero v dobre
ljudi in se je bal, da bo hladno odbit.
»Ali smem?« je konèno tiho poprosil v rušèini.
 Pokimal sem.
Takoj je pristopil in segel po kitari. Dvignil
jo je rahlo, kot bi se bal, da bi jo zabolelo. Oto•en
smehljaj mu je prièaral jamice na lica, ko je sedel
poleg mene in nastavil prste na strune.
Zavzet sem ga gledal. Saj ni upal zaèeti. Zrl
je nekam v hrib na drugo stran potoka in se boril
sam s seboj.  Kakor bi vedel, da ga bo pesem preveè
prevzela, a ne bi rad pred tujcem kazal svojih èustev.
Razumel sem ga in mu rahlo polo•il roko na
ramena. Hvale•no me je pogledal in nato so njegovi
prsti zaèeli •ivèno bo•ati strune. Sprva ne•no, da
so me •e prvi, komaj slišni zvoki prevzeli. Nisem
še slišal tako igrati. Glasovi so se prelivali v en
sam spev ranjenega srca in prav zato prodirali v
mojo notranjost ter me odeli v mehko oto•nost. Bol
in hrepenenje so izra•ali akordi, ki so postajali
vedno moènejši. Konèno so zadoneli, kakor bi
hoteli prevpiti vihar krivic, ki se je tako neusmiljeno
razbesnel nad Kozakom in menoj in milijoni
brezdomcev.
Mir tirolskih veèerov je zginjal iz moje duše.
Tujec je pozabil, da sedim poleg njega. Zaprl
                  MOJ BRAT
Pater Bazilij je objavil to èrtico v Mislih junija leta 1973. Jo•ica Gerden iz Mildure jo prevaja v
anglešèino in nam je predlagala, da jo objavimo, ker je zanimiva za branje.
6 misli | junij 2004
je veke, izpod njih pa je zaèela drseti solza za solzo.
Ni jih zadr•eval. Polzele so po mladem, skoraj
dekliškem licu, ki mu je komaj pognal prvi puh, pa
ga •e neusmiljeno bièajo viharji •ivljenja. Ustnice
so mu drgetale. Niè veè ni mogel obvladati boli, ki
mu je divjala v prsih: izlil jo je iz sebe v ne•ni ruski
pesmi, da sem ginjen poslušal njegov èisti tenor. O
daljni domovini šrinih step ob tihem Donu, kjer stoji
njegov dom in njegova mati zaman hodi na prag,
kdaj bo zaslišala peket konjskih kopit in zagledala
sina Kozaka. O grudi zemljice, ki so mu jo vzeli, o
kosu domaèega kruha, o šopku s sosedovega vrta...
Kje si, mir?  Z vsakim jekom strun, z vsakim
tonom glasu je bila v meni moènejša zavest, da sem
na tujem, da ne bom v Tirolah nikoli doma. Mir je
izginil, kot bi ga vzel veèerni veter. V meni je
zadivjal vihar tujine: v hipu so stale pred menoj
vse krivice, ki spremljajo brezdomce. O, vi, od Boga
samega stokrat prekleti, kdo vam je dovolil krasti
domove? Kdo vam daje pravico nad našimi
•ivljenji? Rablji, rablji!...
Oni trenutek je neznanega otroka širnih ruskih
step zbli•al s sinom slovenske zemlje. V Kozakovo
pesem se je prikradla z njegovo tudi moja usoda.
Roka je tesneje objela deèkova ramena, desnica pa
se je sama spro•ila in poiskala njegovo.
»Hvala ti, brat!«
Umolknil je in me gledal, kakor bi se sramoval
solza. Toda verjetno je opazil, da se svetijo tudi
moje oèi, kajti šepetaje mi je vrnil isto besedo:
»Brat...!« Morda je prviè v tujini obèutil, da nekdo
z njim deli trpljenje.
Nato so njegovi prsti zopet poiskali strune. A
zdaj niè veè rahlo in obzirno. Strastno so udarili po
njih. Spomini na dom so izvabili iz fantovega srca
divjo kozaško pesem, v kateri je hotel zadušiti svojo
bol. Zdelo se mi je, da gleda v duha pred seboj
hrzajoèe konje v krvavem mete•u za svobodo doma.
Kot bi stal ob bregovih Dona in se èudil njegovim
valovom...
Hej, naš oèka; tihi Don!
Hej, pokaj, moj tihi Don, tak kalen se vališ?
Hej, zakaj rdeè kot kri tja v dalj hitiš?...«
Pesem hrepenenja, ljubezni in sovraštva
obenem, zaupanja in obupa.
»Hej, naš oèka, tihi Don!...«
Posebni akordi. Dlan je v trenutku umirila
brneèe strune in odrinila kitaro od sebe. Zdelo se
mi je, da jo je zasovra•il, ker mu je vzpodbudila
domoto•je. Tudi jaz sem jo. Kozakova glava pa je
kakor mrtva omahnila na prsi. Zaihtel je na glas.
Ne vem veè, kako dolgo sva sedela na klopi
ob kri•u. Povedala sva si, kdo sva in od kod, šepetala
sva si o domovini, kot bi se poznala •e od rane
mladosti. Razumela sva se. Deèko iz ruskih step je
bil prvi v tujem svetu, ki sem mu poto•il svojo bol.
In vem, da sem bil prvi, ki je poslušal njegovo
zgodbo. Postala sva si brata.
»Bog s teboj, Vasilij!« sem se poslovil.
»Do svidanja, Vasja!« mi je krepko stisnil
desnico.
Tisti veèer dolgo nisem mogel zaspati. Tujina
je kot te•ka skala le•ala na mojih prsih. Daleè, daleè
nekje za gorami sem èul utripati srce domovine.
Naslednji veèer sem Vasja zaman prièakoval:
ni ga bilo v Kristein. Nikoli veè. Dopoldne so bili
pri nas Angle•i s tankom in kamionom. Lovili so
ubegle Kozake in se fantu verjetno ni zdelo varno
priti.
Èez štiri dni pa sva se sreèala drugje...
Z izposojenim kolesom sem se peljal v Lienz.
V Thalu so me ustavili vojaki in zahtevali papirje.
Star oguljen kolar mi je pomagal, da mi niso delali
prevelikih sitnosti.
Ko sem zopet sedel na kolo in nadaljeval pot,
je za mano privozil kamion. Sovra•il sem to
enakomerno brnenje in vsak vojaški avto me je
spomnil brezkonènih vrst vetrinjskih transportov,
ki so vozili smeh naših fantov in od skrbi zorane
obraze naših mo• v smrt ter bi moral z njimi skoraj
tudi sam v naroèje koèevskih jam...
7misli | junij 2004
Ognil sem se s ceste, da me je prehitel.
Kaj se morda varam? O Bog!
Nisem se motil. Na odprtem avtomobilu so
med oboro•enimi vojaki sedele štiri osebe. Prvi
pogled mi je povedal, da je dekle Rusinja. V enem
izmed moških pa sem spoznal — Vasja.
»Vasja, Vasja!...« se je utrgalo iz mene. Hitreje
sem pognal kolo.
Brat me je slišal. Ozrl se je in me spoznal.
Oto•no se je nasmehnil, nato pa dvignil desnico in
mi zamahnil v poslednji pozdrav. Vojaki so se
malomarno okrenili in brez srca gledali, komu velja.
Kamion se je med ropotom oddaljeval. Mene
pa je grenko stisnilo v grlu: Vasja je kriv samo to,
da je Kozak. Vleèete ga rabljem, kakor tisoèe naših.
Kakor •ivino nas prodajate...
Sredi ceste sem stopil s kolesa in gledal za
avtomobilom, dokler ni izginil za ovinkom.
»Do svidanja, Vasja!...«
Ko sem nekaj mesecev kasneje v poznem
popoldnevu iz lienškega begunskega taborišèa odšel
proti Dolsachu, da bi pri dobrih ljudeh poprosil
gri•ljaj kruha, sem èisto sluèajno obstal pred
grobom. Za cestnim jarkom je bila gomila zemlje s
pravoslavnim kri•em, zbitim na hitro roko in brez
orodja. Z njega pa so nemo strmele vame razmetane
èrke: Vasja Ivanov, VI. 1945.
Pa ne da bi...
Streslo me je.
Morda je pokopan on, moj brat. Mesec se
ujema. Ime prav tako, za rodbinsko ime •al nisem
vedel. Èe so ga peljali s kamionom in je hotel
pobegniti, so za njim streljali...
Mnogo sliènih ruskih grobov je bilo ob glavni
cesti in za Dravo iz tistih •alostnih dni. Prijatelji,
ki so se skrivali po okolici, so na tihem pokopavali
prestreljena telesa, za katere se nihèe ni menil.
Sam ne vem zakaj, toda domala sem se preprièal,
da stojim pred grobom svojega ruskega brata.
Tistega svetlolasega Vasja, ki so ga oropali vsega
in ne bo videl nikoli veè svojega doma. Tudi mati
ga zaman prièakuje na pragu kozaške domaèije
na Donu.
Veter je zasuštel med jelšami ob cesti in
zdelo se mi je, da slišim Vasjevo pesem: »Hej,
pokaj, moj tihi Don, tak kalen se vališ?…
Potem sem - ne da bi komu pravil – veèkrat
obiskal samotni grob ob cesti pred Dolsachom.
Gomilo sem oèedil plevela in jo okrasil s cvetjem.
Tako lepo je bilo sedeti ob njej in poslušati v vetru
spev ruskega brata. A v njegovi pesmi ni bilo veè
sovraštva in obupa: bilo je odpušèanje in mir.
Mir veènosti, ki ga tudi tujina vzeti ne more.
                            p. Bazilij Albin Valentine
•ivljenje gre svojo pot, ne ustavlja se – ne
zavoljo krivic, ne zavoljo smrti. Celi narodi so
izginili iz zgodovine, svet je stal naprej in èas se ni
ustavil. Toda na eno ne pozabimo: veènost utripa
od vekomaj do vekomaj in v tej veènosti je
ohranjeno vse, kar je v èasu izginilo in v èasu
umrlo. Mislimo na to, ko v duhu obiskujemo prah
teh, ki so bili nekoè z nami. V teharskih grobeh
raste nad njimi trava in •ito, po gmajnah robida
in srobot, toda ta prah je poleg dobrih ljudi doma
edino, kar domaèo zemljo še posveèuje.
                                            Karel Mauser
              SRCE KLIÈE SRCU
64-letni Primorec, doma prav iz Ilirske Bistrice,
delaven in dober samostojen podjetnik v
gradbeništvu, sedaj •ivi v obmorskem delu
Sydneya na Pacific Parade v Dee Why, išèe
sorodno dušo, gospo v bli•ini njegovih let, za
prijateljstvo in morda pozneje zakon. Naslov in
telefon dobite v uredništvu Misli.
8 misli | junij 2004
Ta proslava je bila
osrednja prireditev v Avstraliji - pro-
gram je bil deloma •e objavljen v
prejšnji številki Misli. Pomembno je,
da je med 450 gosti (nabito polna
dvorana) bilo 25 gostov iz 13 èlanic
EU - generalni konzuli in drugi.
Veleposlanik EU v Avstraliji je tudi
govoril. Govorniki so bili še g. Bojan
Bertoncelj, Tanja Pliberšek. Seveda
so bili prisotni še drugi èlani
parlamentov, predsednik EABC (Eu-
rope Australia Business Council) in drugi VIP-ji.
Posebno lep je bil zaèetek proslave, ko je ob zvokih
EU himne v dvorano prinesla EU zastavo slovenska
dru•ina v narodni noši. In seveda
recitacija ZDRAVICE v slovenšèini in anglešèini.
Pa Hrušiški fanti. Skratka, bilo je sveèano. Florjan
Auser je predstavil na velikem ekranu zemljevid
nove Evrope in med programom nekaj utrinkov iz
naše najnovejše zgodovine. Gostje so se zelo
pohvalno izrazili tudi o tem delu programa.
Seveda so bile na odru tudi zastave vseh 25 dr•av
EU. Zabava in vsa postre•ba je bila na visokem
nivoju. Še vedno se ob sreèanjih v konzularnem
zboru govori o naši proslavi, nam je zaupal g.
Bre•nik. Eden izmed komentarjev je bil: “Saj ni
èudno, da je Slovenija prva izmed vseh desetih,
poglej, kakšno proslavo so
pripravili.” Res ni kaj tako
velièastnega pripravila nobena nova
èlanica. Preprièani smo, da je to v
prvi vrsti sad prizadevanja èastnega
generalnega konzula g. Alfreda
Bre•nika in potem seveda odpravnika
poslov veleposlaništva RS v Canberri
g. Bojana Bertonclja in tretjega
sekretarja g. Andreja G. Rodeta ter
predsednice SDS gospe Mire Smrdel
pa èlanov društva in konèno celotne
slovenske skupnosti v Sydneyu.
V poèastitev dneva dr•avnosti, ki ga bomo
praznovali 25. junija, objavljamo prevod govora,
ki ga je imel èastni generalni konzul za NSW g.
Alfred Bre•nik na proslavi pri Slovenskem društvu
Sydney 1. maja letos.
Ekscelenca, èlani zveznega in NSW
parlamenta, èastiti oèe Valerijan, kolegi
konzularnega zbora dr•av EU, spoštovani gostje,
gospe in gospodje.
Pravkar smo na velikem ekranu tukaj v
dvorani na novo do•iveli nekaj utrinkov iz naše
nedavne zgodovine. •ivo mi je ostal v spominu zelo
èustven do•ivljaj, za veèino nas prisotnih, iz Trga
republike pred slovensko skupšèino v
Ljubljani, ob razglasitvi slovenske
samostojnosti pred trinajstimi leti.
Predvsem trenutek, ko se je naša narodna
zastava, tista z made•em propadle
ideologije in zatiranja – z rdeèo zvezdo,
spušèala po drogu navzdol in druga,
mnogo veèja in lepša – simbol svobode
in demokracije, se  poèasi dvigala po
drugem drogu navzgor. Dviganje zastave
je bilo ob spremljavi naše nove dr•avne
himne, ki ste jo pravkar slišali. To je bil
res èustven trenutek, ki nam je vsem
ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE
IN VSTOP SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO
Slavje pri Slovenskem društvu Sydney, 1. maja 2004
Alfred Bre•nik.
        Napis pred lipo v vrtu pred cerkvijo v Adelaidi.
9misli | junij 2004
prisotnim orosil oèi. Še vedno mi v glavi odmevajo
besede našega prvega demokratièno izvoljenega
predsednika dr•ave, gospoda Milana Kuèana:
“…Nocoj imamo pravico do sanj, jutri je nov
dan…”. Istoèasno pa grmenje nad našimi glavami
nizko leteèih reaktivnih letal, tako imenovane
jugoslovanske ljudske armade, ni doseglo namena,
da bi nas razgnali in prepreèili proslavitev naše
konèno dose•ene svobode. Na ekranu smo tudi
videli utrinke reagiranja JLA na našo razglasitev
samostojne dr•ave. Kaj je temu sledilo, nam je pa
tako vsem dobro znano.
Da bi prepreèili ponovitev agresije in vojaških
napadov na našo mlado suvereno dr•avo, je
Slovenija vlo•ila prošnjo za èlanstvo v drugo veèjo
in moènejšo vojaško zvezo – NATO. V marcu
mesecu tega leta je skupaj s šestimi drugimi
dr•avami srednje Evrope, ki so izkusile podobno
usodo agresije, kot mi, bila Slovenija sprejeta v
NATO.
Slovenska zastava plapola pred poslopjem
parlamenta RS v Ljubljani.
Pred pribli•no enajstimi urami se
je pa predsednik komisije EU, gospod
Romano Prodi, udele•il simboliène
odstranitve meje, ki je dolga leta delila
italijansko mesto Gorico in našo
slovensko Novo Gorico. Tako se bodo
prebivalci obeh mest svobodno gibali
in s tem simbolièno povezali slovensko
in italijansko prebivalstvo vzdol•
celotne skupne meje obeh dr•av. Prav
tako so se tudi odprle meje vseh drugih
novih èlanic EU. In tako se je 1. maja
2004 rodila nova in moèno poveèana
Evropa. Velik in pomemben
zgodovinski dogodek, ki ga je vredno
proslaviti. Postali smo èlani dru•ine 25 dr•av z okoli
450 milijoni prebivalcev, ki govorijo 20 uradnih
jezikov, med njimi slovenšèino – vsi enakopravni.
Taka poveèana Evropa, ki je najveèja ekonomija
na svetu, je za mnoge narode vir upanja za boljšo
bodoènost, svobodo in varnost. Tudi za našo dr•avo
je ta nova zveza nekakšno zagotovilo, da smo med
prijatelji v sluèaju, èe bi bila potrebna pomoè.
Kot reèeno, pred pribli•no enajstimi urami so
se prièele slovesnosti v Evropi. Nocoj, tukaj pri
Slovenskem Društvu Sydney, se tudi mi
pridru•ujemo rojakom doma, da proslavimo
vkljuèitev naše dr•ave - Slovenije v EU. V èast nam
je tudi, da imamo med nami tako lepo število
predstavnikov dr•av naše “nove dru•ine”, ki skupaj
z nami delijo našo radost in veselje ter skupno
usodo.
Ob tej prilo•nosti bi se rad zahvalil vsem vam za
nocojšnji obisk, da skupaj proslavimo ta pomemben
zgodovinski mejnik v zgodovini Evrope.
Are you dentures more comfortable in a
glass...?
If so, for a free cosultation contact:
STAN KRNEL
dental technician
specialising in dentures and mouthguards
 Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...?
Èe ne, z zaupanjem poklièite za prvo brezplaèno
posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik
specialist za umetno zobovje in zašèitne proteze
Suite 7/14 Market St. Box Hill
tel. 9898 6293
391 Canterbury Rd. Vermont
tel. 9873 0888
10 misli | junij 2004
Slovenski narod že od veka je •ivel,
za svobodo svojo je vedno hrepenel,
boril se za boljše je •ivljenje,
konèno se uresnièile so •elje.
Slovenijo so vedno tujci si svojili,
na vse naèine jo delili,
narodu slovenski jezik so prikrajševali,
indentiteto tujo jim dajali.
S Slovenskimi pridelki so tujci se bahali,
slovenskemu narodu le malo so nazaj dajali,
zato Slovenci z laènim so trebuhom,
•e v mladosti rani po svetu šli za kruhom.
Èeprav Slovenija velika ni de•ela,
je konèno hrabrosti dovolj imela,
za samostojnost se je odloèila,
tako si svetovno je pozornost pridobila.
Domovini ob dnevu dr•avnosti
Slovenci doma in v tujini skupaj so stopili,
na razlike stare trnutno pozabili,
za svobodo de•ele svoje so svet prosili,
da samostojnost Sloveniji naj bi odobrili.
V tej de•eli sem bil tudi jaz rojen,
v kraju domaèem sem bil vzgojen,
Slovenija še vedno je moj dom,
katerega nikoli pozabil ne bom.
Med mnogimi Slovenci tudi jaz sem bil,
da svojo vas domaèo sem zapustil.
èeprav mi tujina dom je dala,
mi moèno domovina pri srcu je ostala.
Morda pa pride še tisti èas,
ko iz tujine bom prišel pogledat tudi jaz,
svojo domovino bom obiskal,
prijateljem starim bom roke stiskal.
Medtem pa Slovenijo naj Bog •ivi,
za pravice svoje naj vedno se bori,
da Slovenec vsak dostojno lahko bo •ivel,
pod jarmom tujim nikoli veè trpel.
    Pater Hugo piše
Ivana Haceta smo pokopali 7. junija letos v Geelongu. V hvaležen spomin za vse veselje, ki ga je
prinašal s svojo harmoniko in pesmijo, objavljamo njegovo pesem, ki jo je napisal leta 1999.
Dragi pater Ciril, najprej prisrèna hvala za Tvojo in vseh Tvojih pomoè, ki sem jo dele•en. Sedaj po
mesecu in pol zaèenjam spoznavati •upnijsko obèestvo, njeno raznolikost in razse•nost. •upnija je kar
številèno velika (okoli 20.000 ljudi), a razse•nost je majhna, ne presega 35 km naokoli. Niso sto in sto
kilometrske razdalje, kot v Avstraliji. Toda kljub temu, da je to •epna •upnija, je potreben avto. Prosil sem
tukajšnjega škofa za nakup avta, a sem namesto denarja dobil odgovor, da škofija nima denarja, da bi
misijonarjem kupovala avtomobile. Torej se mora vsak po svoje znajti.
Jaz ne mislim kupovati novega, ampak •e rabljenega, ker se mi zdi, da je to edina hitra rešitev.
Prilagam predraèun novega ‘Peugeot 206’, ki stane 18.000 evrov, rabljeni dve – tri leta star, dobro ohranjen
pa ima ceno okoli 11.000 evrov. Tukaj je mnogo profesorjev, zdravnikov, uslu•bencev v raketnem centru,
ki po treh letih zapustijo Gvajano in prodajo svoje avtomobile. Tako, da je v juliju in avgustu veliko ponudb
in so zato cene še bolj ugodne. Ne vem kakšne imaš mo•nosti za majhno akcijo med Tvojimi, da z dobro
voljo in majhnim darom dodajo zrno k pogaèi, ki se v tem primeru imenuje avto. Vse prisrèno pozdravljam!
                                                                                 pater Hugo, Francoska Gvajana
Patru Hugu smo že poslali èek za $4000.
Nadaljujemo pa še z akcijo za njegov avtomobil. Hvala vsem dobrotnikom!
11misli | junij 2004
    Marijan Lauko, 77-letni kleni avstralski
Slovenec, je zaèel svoj pohod po Sloveniji 2. maja
pri izviru Soèe. Njegov cilj in namen je bil obhoditi
svojo domovino in obenem zbirati dobrodelne
prispevke za boj proti raku, katerega je tudi sam
prebolel. Ponavadi reèe, ko ga ljudje sprašujejo,
kako je zaèel s potjo, da je »zavriskal in zajuckal ter
se s planin podal na pot«.
Tako se je zaèela enomeseèna pot po Sloveniji,
polna vzponov in spustov, dolga veè kot 800
kilometrov. Pot se je vila po krajih vseh slovenskih
pokrajin, Primorski, Notranjski, Dolenjski, Beli krajini,
Štajerski... Na pohodu skoraj nikoli ni bil sam.
Velikokrat so ga spremljale vedno dobro
razpolo•ene èlanice Društva onkoloških bolnikov
Slovenije, ki je pomagalo Marijanu pri zbiranju
prispevkov in pri katerem je bil odprt •iro raèun za
donacije. Nemalokrat so na poti skupaj tudi
prepevali. Drugje so ga spremljali njegovi sorodniki,
stalno pa je bil ob njem kdo od spremljevalne ekipe,
ki jo je organiziral Matej Bala•ic iz Slovensko-
avstralskega društva. Na poti ga je spremljal
pokroviteljski avto, ki ga je kot prispevek k boju proti
raku prispevala avtohiša iz Maribora. Svoje
zanimanje za pohod pa so pokazali tudi razni mediji,
ki so Marijana intervjuvali.
Marijana sem prvikrat spremljal na poti od Olimja
do Ormo•a. Presenetila me je hitrost, s katero hodi.
Èeprav sem veè kot trikrat mlajši, sem ga komaj
dohajal. On pa je brez sape medtem pripovedoval
o Avstraliji in tamkajšnjem •ivljenju. Pri sebi sem
sklenil, da se bo treba v bodoèe veè ukvarjati s
športom. Ta dan smo prispeli do Makol, odkoder
smo drugi dan nadaljevali pot proti Ptujski gori, kjer
stoji znana romarska cerkev, ki smo si jo tudi
ogledali. Na tej poti se nam je pridru•il Marijanov
neèak v drugem kolenu, Toma• Lauko, fotograf v
Narodnem muzeju v Ljubljani. Na Ptujski gori nas
je njegov znanec, Prešernov nagrajenec Kerbler,
prijazno povabil v svojo hišo in razkazal zbirko
fotografij, ki je bila nagrajena (O Halo•anih). Potem
pa zopet pot pod noge in do Ptuja. V okolici Ptuja
sva z Marijanom prespala na kmetiji, kjer so nama
zjutraj postregli s tako obilnim zajtrkom, da tisti dan
ni bilo treba ne malice ne kosila. Naslednji dan smo
prišli do Ormo•a, kjer sem z razbolelimi nogami
zapustil Marijana, da je odbrzel naprej po svoji poti.
Spet sem se mu pridru•il proti koncu poti od
Gornjega grada do Kamnika. Kljub temu, da je bila
za njim skoraj enomeseèna pot, je bil še vedno èil
in dobre volje.
V petek, 28. maja 2004, je pohod zakljuèil s
prihodom v Ljubljano, na Kongresnem trgu. Tam
so ga prièakali razni novinarji, èlani društev in drugi.
S tem pa njegovega projekta še ni bilo konec. Iz
Avstralije je s seboj prinesel dragoceno darilo
avstralskih Slovencev, in sicer bumerang z
vgrajenim èrnim opalom. Ta dragocenost je darilo
avstralskih Slovencev Sloveniji, slovesno pa ga je
sprejel predsednik dr•ave Janez Drnovšek na
Brdu pri Kranju v ponedeljek, 31. maja. V sredo,
2. junija, je Marijana pogostila tudi ljubljanska
•upanja Danica Simšiè.
Uraden zakljuèek pohoda bo v petek, 4. junija, na
letališèu v Šentvidu pri Stièni, kjer se bomo na
prireditvi zbrali vsi, ki smo kakorkoli sodelovali pri
Marijanovem pohodu. Skupaj se bomo poveselili in
se spomnili zanimivih pripetljajev s poti ter pogledali,
kakšen je bil celoten izkupièek dobrodelnih
prispevkov. Samo upamo lahko, da bo takšnih
dogodkov v prihodnje še veè, saj se pri tem tkejo
vezi zaupanja, razumevanja in medsebojnega
prijateljstva.
                                                Simon Smrkolj
                                         Podgorica pri Peèah
Avstralski Slovenec s hojo proti raku
12 misli | junij 2004
      Piše Tone Gorjup
I z p o d
T r i g l a v a
SPOMINSKA SLOVESNOST V KOÈE-
VSKEM ROGU.
Pri breznu pod Krenom je prvo nedeljo v juniju
potekala spominska slovesnost posveèena •rtvam
povojnih pobojev. Svojci, znanci •rtev in drugi verniki
so zaèeli na ta romarski kraj slovenskih muèencev
prihajati •e v jutranjih urah. Od devetih naprej pa se
je nad grobišèem razlegala molitev ro•nega venca.
Prihajajoèi so si z zanimanjem ogledali kapelo, ki jo
dala zgraditi slovenska vlada, in bo odslej slu•ila za
bogoslu•na opravila. Kapela je sicer namenjena
manjši skupini vernikov, lahko pa se odpre in v tem
primeru postane oltarni prostor za velike slovesnosti.
Prihodnje leto, ko se bomo spominjali šestdeset
letnice pobojev, bo kapelo krasil še mozaik, ki ga
naèrtuje jezuit p. Marko Ivan Rupnik. Tokratno
slovesnost je vodil nadškof Franc Perko. Najprej je
blagoslovil kapelo, kri•, Marijino podobo in zvon.
Sledila je obletna maša za •rtve pobojev, pri kateri
je se nadškofu Perku pri oltarju pridru•ilo
petindvajset duhovnikov, v naravni katedrali pa
pribli•no tri tisoè vernikov. V pridigi je nadškof
poudaril, da so ti kraji na Koèevskem zaradi
muèeniške smrti tolikih mo• in fantov postali sveti
Bogu, Cerkvi in vsem poštenim ljudem slovenske
domovine. “Mnogi med njimi so pravi muèenci, ker
so se zaradi vere, obrambe svojega •ivljenja in
kršèanskih vrednot uprli nasilni komunistièni
revoluciji. V zgodovini našega naroda so te •rtve
vgrajene v temelj naše dr•avnosti in samostojnosti,”
je poudaril nadškof Perko. Konèal je z mislijo, da so
te •rtve omogoèile tudi oblikovanje današnje
skupnosti Evropskih narodov. Prihodnost Evrope bo
odvisna od spoštovanja èloveka in njegove svobode
ter upoštevanja temeljnih èloveških in kršèanskih
vrednot, za katere so se borile te •rtve. Maši je sledil
spominski program, ki ga je pripravila Nova
slovenska zaveza. Med pesmimi je v imenu mladih,
ki so v prepovedanih èasih na skrivaj odkrivali
grozote Roga spregovorila Urška Knez. Hubert
Po•arnik je razmišljal o vojaški zmagi in moralnem
porazu “osvoboditeljev”. Tajnik Nove Slovenske
zaveze Stane Štrbek pa se je najprej ustavil pri
spominski kapeli, na katero je bilo treba èakati
devetinpetdeset let. Kot je dejal, so prièakovali
velièini •rtev primerno obele•je in ureditev koèevskih
grobišè, dobili pa so sicer praktièen objekt, ki pa ne
pove nièesar o teh, ki jim je namenjen. Postavila ga
je dr•ava kot svoj dolg, a ne iz naklonjenosti in
pietete do pobitih. Dodal je še, da kapela pa ni vse,
kar Koèevski Rog terja.
VEÈER KRŠÈANSKIH IZROÈIL NA
BREZJAH. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je v noèi
na 24. maj potekalo molitveno bdenje pred njenim
praznikom. Praznovanje je bilo, tako kot •e vrsto let
doslej, povezano z veèerom kršèanskih izroèil. Na
ta veèer se namreè na pobudo rojakov iz Zdru•enih
dr•av Amerike •e tretje desetletje Slovenci po svetu
in v domovini zbirajo po domovih in cerkvah, pri•gejo
sveèe in pre•ivijo veèer v mislih na kršèanska
izroèila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini, pa
tudi vse, ki •ivijo po svetu. Veèer oziroma noèno
bdenje pa je potekalo tudi v znamenju desete
obletnice radia Ognjišèe in desetih ur molitve za bo•ji
blagoslov in Marijino varstvo v prihodnje. Marija
Pomagaj je namreè tudi zavetnica te prve katoliške
radijske postaje v Sloveniji. Veèerno slovesnost s
procesijo je vodil škof Alojz Uran, ki je odgovoren
za pastoralo izseljencev. V pridigi je najprej poudaril,
da smo se na Brezjah zbrali, ker obhajamo 190-
letnico podobe Marije Pomagaj, pa tudi, da bi se
Bogu zahvalili za deset let delovanja radia Ognjišèe.
Nato je nato spregovoril o vkljuèitvi naše dr•ave v
dru•ino evropskih narodov in podaril pomen
13misli | junij 2004
evropskega duha. Po sveti maši in procesiji se je
nadaljevalo molitveno bdenje vse do zgodnjih
jutranjih ur in svete maše ob petih zjutraj. Zbrani so
zmolili vse štiri dele ro•nega venca. Posebej do•ivet
je bil svetli del ro•nega venca, saj so posamezne
desetke molili Slovenci po svetu: p. Janez Tretjak iz
avstralske Adelaide, p. Metod Ogorevc z ameriških
Brezij - Lemonta, Jurij Rode iz Buenos Airesa v
Argentini, Ivan Plazar iz Toronta v Kanadi in misijonar
Lojze Letonja iz Sibirije. Medtem se je Brezjam
bli•ala skupina romarjev, ki je krenila k Mariji
Pomagaj peš izpred ljubljanskega studija radia
Ognjišèe.
110-LETNICA ROJSTVA VALENTINA
MERŠOLA. Zdravnik in infektolog Valentin Meršol
se je rodil 22. februarja leta 1894 v Radovljici. Po
maturi v Škofovih zavodih je odšel študirat medicino
v Gradec, vendar je moral zaradi vojne kmalu na
rusko fronto, kjer so ga ujeli Kozaki. V ujetništvu si
je pridobil odlièno zdravniško prakso. Študij je
nadaljeval  v Odesi, v Murmansku in v Zagrebu,
diplomiral pa je na praški univerzi. Zatem se je v
Baltimoru izpopolnjeval na bakteriološkem podroèju.
Namesto univerzitetne kariere pa je prišla druga
svetovna vojna. Pomagal je vsem po svojih moèih.
Maja leta 1945 se je Valentin Meršol z dru•ino
umaknil na Koroško. V Vetrinju je zaradi svojega
zdravniškega slovesa in odliènega znanja
anglešèine postal vodja civilnega taborišèa. To je
bil tudi kraj njegovega najveèjega •ivljenjskega
uspeha, saj je rešil na tisoèe èloveških •ivljenj. Ko
se je zvedelo, da domobrance vraèajo v Slovenijo
in jih mno•ièno pobijajo, je pri Angle•ih dosegel, do
so prenehali s pošiljanjem transportov beguncev
nazaj v Jugoslavijo. Tako ni reševal •ivljenja le kot
zdravnik v bolnišnici ampak tudi v Vetrinju. Ob
letošnji obletnici vetrinjske tragedije, ki je se po
njegovi zaslugi vsaj za pre•ivele konèala bolje kot
bi se lahko, so mu za njegovo delo izrekli posebno
zahvalo. V Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu so mu
prvo soboto v juniju postavili in odkrili doprsni kip, ki
ga je blagoslovil nadškofijski upravitelj škof Andrej
Glavan. Teden dni zatem pa so njegov spomin
poèastili še na Vetrinjskem polju.
Slovesnost v vetinjski cerkvi je vodil škof Jo•ef
Kvas, ki je maja leta 1945 prav v tej cerkvi obhajal
svojo novo mašo. Med slovesnostjo je blagoslovil
spominsko plošèo, ki je namešèena v levi ladji pod
kipom •alostne Matere Bo•je. Na njej piše: “Naša
rešitev, o Marija, je v tvojih rokah!” so molili v junijskih
dneh 1945 slovenski begunci v tem svetišèu. Njihova
prošnja je bila uslišana.  Zdravnik dr. Valentin Meršol
je v sodelovanju s kanadskim majorjem Paulom H.
Barrejem 4. junija 1945 na vetrinjskem polju
prepreèil, da bi britanske vojaške oblasti izroèile
okrog 6.000 civilnih beguncev njihovim
zasledovalcem, in jih tako obvaroval gotove smrti.
Pre•iveli begunci in njihovi potomci izrekajo Mariji
srèno zahvalo za rešitev in se hvale•no spominjajo
rešiteljev. Junij 2004
SREÈANJE GORIC NA SVETI GORI.
Prebivalci obeh Goric in okoliških krajev so v nedeljo,
23. maja, •e sedemnajstiè poromali na Sveto goro.
Tovrstna majska sreèanja so namreè •e pred
osamosvojitvijo Slovenije zaèela povezovati vernike
z obeh strani meje, ki poèasi izginja. Sveto mašo
sta darovala koprski škof Metod Pirih in gorški
nadškof Dino De Antoni. Romanje je bila zahvala
svetogorski kraljici za zdru•itev Evrope 1. maja letos,
zato je bilo geslo romanja Marija, naše upanje.
Romarjem sje pe pridru•ila tudi veèja skupina
Slovencev, Furlancev in Italijanov, ki so v organizaciji
Èezmejnega društva M.O.S.T. pred tem peš obiskali
Marijino romarsko svetišèe na Stari gori in od tem
peš krenili k Svetogorski Mariji na Skalnico.
Omenjeno društvo si prizadeva za povezovanje treh
narodov na tem obmoèju in ohranjanje dedišèine.
Z NASMEHOM ZGODOVINE. Celjska,
celovška in goriška Mohorjeva dru•ba so v sozalo•bi
izdale knjigo Lojzeta Peterleta Z nasmehom
zgodovine. V njej se v pogovoru z Jelko Kušar
predstavlja prvi predsednik vlade samostojne
Slovenije ter poslanec v slovenskem in Evropskem
parlamentu Lojze Peterle. V biografskem delu
zvemo marsikaj iz njegovega otroštva, študentskih
in prvih slu•benih let. Tam so zanimive podrobnosti
iz Peterletovega delovanja v èasu slovenskega
osamosvajanja, vpogled v strankarsko prizorišèe do
vstopa Slovenije v Evropsko in Severnoatlantsko
zvezo.
SKUPNOST SREÈANJE PRI SVETI
TROJICI. Sredi maja je Slovenijo znova obiskal
italijanski duhovnik ustanovitelj Skupnosti Sreèanje
Don Pierino Gelmini. Po njegovi zaslugi smo pri nas
dobili prve “komune”, v katerih se zdravijo odvisniki
od mamil. Don Pierino je najprej obiskal skupnost,
ki deluje v franèiškanskem samostanu na
14 misli | junij 2004
Kostanjevici pri Novi Gorici. V naslednjih dneh se je
sreèal s fanti v drugih treh skupnostih na Èadrgu, v
Vremah in na Razborju pod Lisco. Višek njegovega
obiska pa je bilo odprtje fantovske komune v
franèiškanskem samostanu ob cerkvi Svete Trojice
v Slovenskih goricah. To je  peta komuna v Sloveniji,
ki spada v svetovno verigo Don Pierinovih skupnosti
Sreèanje.
V EVROPSKEM PARLAMENTU TUDI
SLOVENCI. V petindvajsetih dr•avah, èlanicah
Evropske zveze, so od 10. do 13. junija potekale
volitve poslancev v Evropski parlament. Dr•avljani
iz desetih dr•av, ki so èlanice postale 1. maja letos,
smo se volitev udele•ili prviè. Skupaj smo izvolili
732 èlanov parlamenta, od tega jih je 162 iz novih
èlanic. Najveè, 54, so jih izvolili na Poljskem,
najmanj, pet, na Malti. V Sloveniji, kjer so bile volitve
v nedeljo, 13. junija, smo izvolili sedem poslancev.
Za omenjena poslanska mesta se je potegovalo 13
list s skupaj 91 kandidati. Najveè glasov, 23,5
odstoktov,  je dobila lista Nove Slovenije, ki jo bosta
v Evropskem parlamentu zastopala predsednik prve
slovenske vlade Lojze Peterle in •upanja Moravè
Ljudmila Novak. Njej sledi lista vladnih strank LDS
in DeSUS z 22 odstotki glasov, ki jo bosta v
parlamentu zastopala poslanec Jelko Kacin in
novinarka Mojca Drèar-Murko. Na tretje mesto se
je uvrstila lista Slovenske demokratske stranke s
17,7 odstotkov glasov in podpredsednikom
dr•avnega zbora Mihom Brejcem ter raziskovalka
za jedrsko energijo Romana Jordan Cizelj. Sedmi
poslanec, predsednik dr•avnega zbora Borut Pahor
pa je iz Zdru•ene liste, ki je dobila dobrih 14
odstotkov glasov. Volitve v Evropski parlament kljub
nizki volilni udele•bi predstavljajo velik poraz za
vladajoèo koalicijo in obenem zmago za pomladni
stranki, ki sta v Koaliciji Slovenija, saj sta dobili štiri
poslance, medtem ko so tri vladne stranke dobile le
tri mesta v parlamentu širše domovine.
V ZELENJE ODET Marijin mesec maj in
pesem “Spet klièe nas venèani maj” ter šmarnièna
razmišljanja o poklicih – vse to je za nami. V našem
verskem središèu Svete Dru•ine smo prisluhnili
razliènim prièevalcem, ki so pripovedovali, kako jih
je Bog poklical v duhovniški ali redovniški poklic.
Takšnih razmišljanj in prièevalcev bi moralo biti še
veè. Ob takih razmišljanjih se bodo mladi in tudi
starši vprašali, kaj naredijo za
nove poklice. Krizo poklicev in
pomanjkanje duhovnikov
obèutimo v adelaidski
nadškofiji. Letos ni bilo
nobenega novega  duhovnika
in ga ne bo še vsaj tri leta.
Umrlo jih je pa •e kar nekaj.
Velika vrzel. Nadškof Willson
veliko dela in spodbuja za nove poklice. Vsak mesec
je posebna molitvena ura za nove poklice, izredno
spoštuje in ceni redovnike, z vsakim duhovnikom
se osebno •eli sreèati in pogovoriti, tako sem bil tudi
jaz pri njem v mesecu aprilu po veliki noèi in je med
drugim dejal: “Franèiškani so blagoslov za
adelaidsko nadškofijo” in je pripovedoval, kako je
bil  z ostalimi avstralskimi škofi na obisku ad limina
pri pape•u.
Po konèanem sreèanju
so vsi avstralski škofje šli v
Asissi, kjer je na grobu
svetega Franèiška vodil
somaševanje.
Dejal je, da je bil ta
dogodek zanj posebni
milostni trenutek in do•ivetje.
sv. druzina AdELAIDE
p. Janez Tretjak, OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Ave
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: (08) 8346 9674
Fax: (08) 8346 2903
E-mail:  tretjakj@picknowl.com.au
15misli | junij 2004
Bog daj, da bi prizadevanja obrodila sadove!
Mesec junij je posveèen Srcu
Jezusovemu in to je mesec duhovniških
posveèenj v Sloveniji. Vsako sredo zveèer
po radijskih valovih ob petkih in nedeljah
razmišljamo iz knjige patra dr. Antona Nadraha,
opata iz Stiène na Dolenjskem: »Skrivnost
vere, evharistiène vrtnice za leto 2004«. Na prvi
petek v juniju, ko je bila ob 10. uri sveta maša,
po maši pa je bilo izspostavljeno Najsvetejše,
smo v uri molitve prosili za nove poklice in za
zvestobo obljubi, ki smo jo dali Bogu ob
posveèenju!
V petek, 4. junija 2004, je bila v Migrantskem
muzeju v Adelaidi odprta razstava katoliške
emigrantske skupnosti. Tudi naša skupnost je
zastopana na vidnem mestu - Katekizem Primo•a
Trubarja  (ponatis – faksimile), ki je bil tiskan 1554,
bandera s podobo Marije Pomagaj z Brezij in mašni
plašè, narejen po naèrtih  pokojnega duhovnika in
umetnika Staneta Kregarja. Plašè so naredile sestre
v Mali Loki v Sloveniji. Razstavo je odprl nadškof
Filip Willson - bili pa so zastopani politiki in
izseljenske skupnosti - našo skupnost sta zastopala
Jo•e in Marija Vuzem. Slike, ki so izstopale, je tiskal
naš tiskar Ernest Orel, ki je bil tudi na odprtju
razstave. Lahko smo ponosni na tako zastopstvo in
sodelovanje!
Koliko dni nas še loèi od našega 30.
mladinskega koncerta, ki bo letos v priredbi naših
verskih središè v Adelaidi.  Upam, da •e pridno
vadite in da se ga boste udele•ili. Trideset let je lepa
doba, kako dolgo še bo šlo naprej ... je odvisno od
mladih, staršev in tudi organizatorjev. Naj bodo še
naprej ti koncerti èas dru•enja in spodbujanja k naši
kulturni dedišèini in ohranjanju slovenskega jezika.
Koncerti pa niso namenjeni samo mladim - tudi
tistim, ki ste po srcu mladi, vsem, ki ste bili vkljuèeni
v prejšnje koncerte. Bilo bi èudovito, èe bi se zbrali
ob tej obletnici v Adelaidi. Vse vabimo s prisrènim
vabilom “Skupno na poti”. Pridite, veè nas bo,
lepše nam bo! Koncert bo 2. oktobra 2004, ob 3.
uri popoldne v dvorani slovenskega kluba,  11
La Sale Street, Dudley Park, Adelaide. Naslednji
dan, 3. oktobra, bo ob 6. uri zveèer sveta maša in
birma v naši cerkvi Svete Dru•ine. Mašo bo vodil in
birmal  adelaidski nadškof Filip Wilson, ki izredno
ceni in daje veliko upanje na mlade. Vse vas vabim,
da bi ostali pri birmanski maši in s svojim
sodelovanjem doprinesli k sveèanosti. •e sedaj
vabim pevce k oblikovanju maše. Nasvidenje  v
Adelaidi!                                              p. Janez
Mašni plašè, narejen po naèrtih  pokojnega duhovnika in umetnika Staneta Kregarja. Plašè so naredile
sestre v Mali Loki v Sloveniji. Na fotografijah p. Janez s sodelavcema Marijo in Jo•etom Vuzem.
Ernest Orel in Jo•e Vuzem na razstavi.
16 misli | junij 2004
    Sv. Rafael Sydney
p. Valerijan Jenko OFM, OAM
p. Filip Rupnik OFM
ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION
313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160
PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478
Mobile: 0419 236 783   Fax: (02) 9682 7692
valerian@pacific.net.au  **   filipr@pacific.net.au
PROGRAM V MERRYLANDSU:
V juniju bo mladinsko - dru•inska maša v
nedeljo, 27. junija, ob 9.30. Isto velja tudi za nedeljo
25. julija ob isti uri. Vabljene dru•ine in mladi. Ker
bo maša v anglešèini, povabite tudi tiste, ki ne
razumejo slovensko.
V sredo, 14. julija, bo po veèerni maši bo v
razredu za oltarjem seja •upnijskega sveta.
Fatimski dan v juliju je v torek, 13.7. Romanje
v Penrose Park z osebnimi vozili ali avtobusom
krajevne •upnije.
Sreèanje Franèiškove dru•ine bo 29. junija,
27. julija in 31. avgusta po veèerni maši.
V juliju in avgustu bodo slu•be Bo•je:
FIGTREE – 11. in 25. julija ter 8. in 22. avgusta
ob 5.00 popoldne, kot obièajno.
Etnièna slu•ba Bo•ja za rojake v
Wollongongu bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 2.00
popoldne v  •upnijski cerkvi v Albion Parku. Geslo
tega sreèanja je »WE ARE ONE«.
CANBERRA – 18. julija ter 15. avgusta ob 6.00
zveèer v cerkvi sv. Petra in Pavla, Garran, ACT.
NEWCASTLE - HAMILTON – 29. avgusta ob
6.00 zveèer – 5. nedelja v mesecu!
SURFERS PARADISE – sobota, 17. julija, ob
7.30 zveèer v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway
Drive, Clear Island Waters.
CORNUBIA »Planinka« – nedelja, 18. julija,
ob 10.30 dopoldne.
PERTH (WA) – Obisk duhovnika bo v nedeljo,
1. in 8. avgusta. Maša bo ob 2.00 popoldne v cerkvi
sv. Kierana, Osborne Park.
POKOJNI:
Na prvi dan maja 2004 je v Cairnsu QLD, (•ivel
je v Tully), umrl ROMAN SKOÈAJ. Rojen je bil
15.8.1923 v Medani v Goriških Brdih. Zapušèa •eno
Emo, sina Edija, ki je poroèen z Elviro, hèerko Anito,
poroèeno s Teom, Gabrijelo, poroèeno z Luisom,
Meryann, poroèena z Russelom in Denise poroèena
z Waynom. (Hvala Evgenu Braidot za posredovane
podatke).
Dne 11. maja 2004 je v Wollongongu umrl
PETER VULETA, ki je bil po rodu iz vasi Otok pri
Splitu. Rojen je bil 22.3.1935. Poroèen je bil z Aniko
roj. Grabrovec, ki je po rodu iz Ljubljane (Šiška), in
ima frizerski salon v Daptu. Poleg nje zapušèa tudi
sina Branka. Pogrebna maša za pokojnika je bila
14. maja v hrvaški cerkvi v Figtree.
V nedeljo, 30. maja 2004, je na svojem domu
v Hornsby (Sydney) umrl BIL MIKULAN. Rojen je
bil 3.2.1928 v Donji Dobravi na slovensko - hrvaški
meji. Bil je sin Jo•eta in Ane roj. Rusak. Leta 1954
se je na Bledu poroèil z Angelo Rott, ki je po rodu iz
vasi Kozlek (Begunje pri Cerknici). V Avstralijo sta
prišla leta 1957. Najprej sta •ivela v Greti, nato pa v
Cabramatti. Po poklicu je bil skladišènik. Pred
petnajstimi leti ga je zadela kap, resno pa je bil bolan
zadnje mesece. Pokojnik poleg •ene zapušèa
hèerko Marijo, poroèeno Maider in sina Marjana, ki
je poroèen s Suzan Corry ter dva vnuka. Pogreb je
bil v dru•inskem krogu. Pokopan je bil v Willougby.
V nedeljo, 6. junija 2004, je v St. George
bolnišnici v Kogarah (Sydney) NSW umrla ANGELA
KUNSTELJ roj. Drev. Luè sveta je zagledala
7.8.1911 v Avstriji. Starši so bili po rodu iz okolice
Velenja. Poroèena je bila s Stanislavom, ki je umrl
pred leti v Kranju. Pokojnica je prišla v Avstralijo
leta 1960 na ladji »Roma« skupaj s hèerko Vido in
sinovoma Cirilom in Vladom. Hèerka Vida je umrla
pred petimi leti v Sydneyu, sin Metod pa •e prej v
domovini. Angela je bila skrbna dru•inska mati,
predana svojim otrokom. Èez dan je opravljala poklic
frizerke, ponoèi pa je bila zaposlena v tovarni stekla
v Redfernu vse do upokojitve. Zadnja leta je bolehala
17misli | junij 2004
in bila v Fairlea Nursing Home, resno pa je bila bolna
zadnjih šest mesecev. Duhovnik iz •upnije sv.
Declana v Penshurstu ji je podelil zakramente sv.
Cerkve. Zapušèa sina Cirila in Vlada, ki je znan pod
imenom Walter in je vodja ansambla »The Mas-
ters«, pet vnukov in dva pravnuka. Pogrebna maša
je bila v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu, v
èetrtek, 10. junija. Pokopana je na slovenskem
pokopališèu.
Naše so•alje vsem •alujoèim.
Vsak trinajsti dan v mesec, posebno v mesecu
maju, je Fatimski dan. Leta 1917 se je Mati Bo•ja
prviè prikazala trem otrokom: Luciji, Jacinti in
Francescu s sporoèilom, naj molijo ro•ni venec vsak
dan.
Iz verskega središèa Merrylands se nas je 13.
maja zbralo veè kot trideset in smo se odpeljali v
Penrose Park na romanje, kjer smo se pridru•ili nad
dva tisoè vernikom vseh narodnosti, zdru•enim v
veri, upanju in ljubezni do Marije, Jezusove Matere.
Sveto mašo na prostem je vodil nadškof iz
Rima v sodelovanju z mnogimi drugimi, tudi patrom
Valerijanom. Sledilo je kosilo in potem smo se zbrali
v cerkvi pred Najsvetejšim. Odšli smo v procesiji z
bandero, ki jo je ponosno nosil Lojze Hušarek, z
ro•ami okrašenim kipom Fatimske Marije, pesmijo
in molitvami ro•nega venca v raznih jezikih. Molitve
vernikov v slovenšèini je imela Pavla Fabian.
Zbrali smo se pri Lurški votlini, sledile so
litanije, ro•ni venec usmiljenemu Jezusu (Chaplet
of Divine Mercy). Sledil je govor, jasno sporoèilo za
vse. Vsakdanje novice nam prinašajo gro•nje in
strah.
Kaj bi lahko jaz naredil za mir na svetu?
Ali molim in kakšna je moja molitev? Ali je
molitev dolgoèasna in brez veze? Èe molim z
besedami brez premišljevanja na besede, to je lahko
brez vrednosti. Zakaj je molitev potrebna? Najlepši
dar Bogu je direkten od Jezusa skozi priprošnje
Matere Marije.
Drugo, ali se postim? Ali zadosti, èe zau•ijem
manj hrane? Dober primer je, da namesto gledanja
TV, zmolim ro•ni venec. To je res prijeten notranji
mir. Ne se prito•evati, kadar nam ni kaj po volji, svoje
te•ave prelo•imo na Jezusa in njegov kri•, ki ga je
za nas nosil.
Tretje, ali delam dobra dela za soljudi in sem
usmiljen do bolnikov in ostarelih?
Napolnjeni s Svetim Duhom smo se vrnili lepo
razpolo•eni in se varno pripeljali. Hvala Ivanu
Ko•elju, našemu zanesljivemu vozniku.
                  Clara Brcar, Orchard Hills NSW
Romanje v Penrose Park
Lep jesenski dan je in gledam drevesa, ki so tako •ivo obarvana v rdeèi, rumeni, zeleni in rjavi prevleki.
Tako je bilo tudi v Penrose Parku 13. maja 2004, ko smo bili na romanju.
18 misli | junij 2004
 Marija Kmetova
            Sveti
Francisek Asiski
53
Oèeta ni veè
Luèi so se pri•igale v hišah, gledale so in
migljale na cesti iz Assisija v Porcijunkulo. Vso
noè so prihajali ljudje, jokali so, peli in klicali
Franèiška. Nosili so ro•e in vejice, vence, sveèe in
plamenice. Krog in krog lopice je bila ena sama
greda ro• in zelenja, da je dišalo in so govorile astre
in krizanteme v belih in rdeèih in lilastih, modrih
in rjavih barvah. Nageljni so le•ali vsi razvneti kakor
ogenj, vrtnice so drhtele in dehtele v belini in rdeèici
in rumenih odsevih.
Otroci in matere, mo•je in starci, duhovniki
in višja gosposka, bogati in revni: vsi so se gnetli v
Porcijunkuli z vejicami in s plamenicami in s kri•i
in ro•ami in bilo je kakor na cvetno nedeljo.
Vile so se himne in zahvalnice v rosno jutranje
nebo, zvonovi so udarjali in peli, peli v vseh
glasovih in izgovarjali venomer: “Francesco,
Francesco, svetnik, svetnik!” Resno so govorili
veliki zvonovi, spremljali so jih srednji, se zatekali
vanje mali in drobni in najdrobnejši.
Ljudstvo in priroda in ozraèje in zemlja in
nebo: vse je proslavljalo Franèiška.
Dvignili so bratje mrtvo truplo, obstopili so
jih bogato našopirjeni vojaki, lesketale so se sulice,
zvenèale ostroge, vihrale perjanice, gorela so
bandera, udarjal je boben, donele so trombe in
pozavne, velièastno se je zibal veliki kri•, pozvanjali
so zvonèki, vstajale so meglice iz kadilnic, belila
so se èipkasta oblaèila ministrantov in duhovnikov
in zlatile se ro•e na èrnih plašèih iz brokata in
•ameta, iz mehke in šumeèe svile.
Po stranski poti proti sv. Damijanu je krenil •alni
sprevod, da se izpolni, kakor je Franèišek sam •elel.
•e je klical zvonèek in pozdravljal Franèiška. Tako
oto•no, tako •alostno, tako prisrèno je drhtel glasek
iz cerkvice in hitel je in •e ves je bil upehan in ho-
tel je biti glasnejši od drugih zvonov in hotel je
povedati iz vsega srca, da je pri svetem Damijanu
•alost najveèja, da so ondi duše najbolj potrte, da
je boleèina sestre Klare brezmejna.
Na ste•aj so bila odprta cerkvena vrata – vilo se je
zelenje v objemu ro• po podbojih, nageljni in
vrtnice in krizanteme in astre in cinije in vejice oljk
in pinij so le•ale v cerkvi na tleh – za poslednji
sprejem, za poslednjo pot prijatelja, dobrotnika in
oèeta svetega Franèiška. Bratje so polo•ili nosilnico
pred omre•je obhajilne mize. Dvignili so èrno
tanèico – mrtev Franèišek je le•al pred Klaro in
sestrami.
Vse strte so zdrknile na kolena, glasno so zajeèale,
srca vseh zbranih so se topila v bridkosti, ko so
zaslišali ta krik bolesti in turobe.
‘Oèe, oèe,’ je vzkliknila Klara in drhtela, ‘oèe, kaj
bomo sedaj poèele! Zakaj si nas zapustil nas uboge,
zakaj pustiš, da bomo sedaj same in zapušèene!
Zakaj nam nisi dovolil, da bi preje umrle? Tako rade
bi bile odšle pred teboj tja, kamor greš sedaj ti, tako
rade. A sedaj nas pustiš v •alosti…Kaj bomo poèele
sedaj v tem zidovju, kaj, ko ne bo veè tebe k nam.
Nobene tola•be ni, ko tebe ni; nobenega veselja veè
za nas, ki smo kakor v grobu za svet, O ti oèe ubogih,
ti ljubitelj uboštva, kdo se bo zdru•il z nami v
19misli | junij 2004
uboštvu, kakor si se ti? Kdo nam bo pomagal v
skušnjavah, kakor si nam pomagal ti, ki si sam toliko
prestal od njih? Kdo bo nas •alostne, tola•il v
•alosti? O, grenka loèitev! O, sovra•na oddaljenost!
O, strašna kruta smrt, ki si vzela oèeta tisoèem sinov
in hèera in si jih umorila, ker si odvedla od nas
onega, ki je blagoslovil vse naše trpljenje in
stremljenje!
Utihnila je, se zazrla v svete rane oèetove in jih
poljubljala do onemoglosti. In vse sestre so videle
rdeèe, krvave ro•e Jezusove na nogah, rokah in prsih
in sestrica Chiarella jih je moèila z vroèimi solzami.
Potem so se zavedle, kam je odšel Franèišek in
Klara je dehnila: ‘Ljubi moj Franèišek, povej, povej
Jezusu, naj bo z menoj in s sestrami, povej, da ga
ljubimo; prosi ga pomoèi za nas ubo•ice…”
In kakor bi jo objela mehka, ne•na roka, je bla•eno
lila v srce tola•ba, je bo•al dušo sveti mir, je prišla
vdanost in radost iz nebeških višav. Še enkrat se je
oklenila Franèiška in ga poljubila, potem je
odstopila in zamahnila z roko.
Odnesli so Franèiška. Trdo je padlo omre•je.
“Oèeta ni veè…,” se je zasekalo v tihi dom sestre
Klare, najzvestejše.
V Porcijunkuli pa je tisti èas kleèala Jakoba v
kapelici i je še in še brala pismo, ki ga je narekoval
Franèišek Leonu, pa ga ni oddal: »Gospe Jakobi,
slu•abnici Najvišjega, •eli brat Franèišek, ubogo
hlapèe Gospodovo, zdravja in dru•be Svetega Duha
v Jezusu Kristusu, Gospodu našem!
Znano Vam je, preljuba, da mi je podelil Jezus
Kristus – bodi èešèen na veke! – milost, da zvem
za konec svojega •ivljenja. Blizu je. Èe me hoèete
torej še enkrat videti, odpotujte precej, ko prejmete
to pismo in pohitite k Mariji z angeli. Zakaj, èe
pridete kasneje kot v soboto me boste dobili
mrtvega. Prinesite tudi kaj blaga, da bodo pokrili
moje truplo in sveè za pogreb. Tudi as prosim, da
mi prinesete onih slašèic, ki ste mi jih Vi dali v
Rimu, ko sem bil bolan…”
“Tu je prenehal,” je tiho dejala Jakoba, “O, kaj, kaj
bi bil še sporoèil? Kaj še povedal v pismu, èesar ni
moèi izreèi v besedah, ki so v dnevu in jih
spremljajo oèi? Ljubi moj prijatelj, prosi, prosi
zame pri Gospodu, pri veènem soncu! – Glej,
Francesco, tu ostanem, v Assisiju bom in se nikoli
veè ne povrnem v Rim. Da bom tako blizu tebe do
konca svojih dni, da bom blizu sestre Klare in se
bova pogovarjali o tebi, ki si njen in moj prijatelj.
Kolikor bom mogla, bom stala tvojim bratom in
sestram ob strani. Ljubila jih bom, skrbela zanje,
da ne bo prazno in pusto v meni, da bom koristila
tvojim najdra•jim. Bodi z menoj, Francesco, bodi
z Jezusom na moji poti!”
V cerkvi San Giorgio so sijale luèi z oltarjev, ro•e
so dišale, kadilo se je dvigalo in motalo s svetlobo
dneva, ki je bledo strmela skozi okna.
Duhovšèina in bratje so zapeli miserere.
Zamolklo so odmevali glasovi, dru•ili so se z
molitvami ljudstva, ki se je na kolenih poslavljalo
od dobrotnika in oèeta svetega Franèiška.
“Z Bogom, Oèe!”
“Z Bogom, z Bogom Francesco!”
“Z Bogom, poslednjikrat z Bogom!”
Polo•ili so truplo v krsto in ga spustili v
grobnico.
In zdelo se je, da slišijo besede iz temne
globine. Leon in Bernard in Egidij in Angelo in
Maseo in Rufin in sestra Klara pri svetem Damijanu
in vsi otroci so natanèno slišali: »Blagoslavljam vas,
ljubi, preljubi moji, blagoslavljam vas, kolikor
morem in kakor morem…«
V kripti te mogoène bazilike je Franèiškov grob.
20 misli | junij 2004
p. Ciril A. Bo•iè, OFM
Marija An•iè, laièna misijonarka
Ss.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A’Beckett Street
PO BOX 197,  KEW  VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: ciril@infoxchange.net.au
DOM POÈITKA - MOTHER ROMANA HOME
Sv. ciril  in Metod Melbourne
»EJTE BOLJ POÈAS!« - tako poje Adi Smolar,
mi je pripovedoval na pogrebu Ivana Haceta v
Geelongu gospod Gusti Glavnik. Sonèna ura, ki s
sencami odmerja èlovekove trenutke •ivljenja na
tem svetu, se vrti, tako se zdi, vse hitreje. Vsak prvi
petek v mesecu obišèem Angelo in Franja Majeriæ.
Franjo mi je v melodiji med•imurske hrvašèine dejal:
»Idu godine, idu dani, a ništa nije kao lani.«
Skoraj polovica leta 2004 bo kmalu preteklost.
Tako se tudi mi vsak mesec na teh straneh Misli
oziramo na prehojeno pot in naèrtujemo za naprej.
Ob pogledu nazaj se izpisuje zahvala Bogu in
ljudem. Na zadnjo nedeljo v maju smo praznovali
binkoštni praznik in po deseti sveti maši smo v Kew
izpostavili Najsvetejše. Moški del našega pevskega
zbora se je pridru•il patru Cirilu ob oltarju v petju
litanij Matere Bo•je, •enski del zbora in celotno
obèestvo pa je odpevalo vzklike litanij in vmesne
pesmi. Lep sklep šmarniène pobo•nosti.
Prva nedelja v juniju je bila praznik Svete
Trojice. Po deseti maši smo imeli v Kew telovsko
procesijo, kajti drugo nedeljo v mesecu je to zaradi
maš v Geelongu in St. Albansu nemogoèe. Po
hladnem jutru se je naredil tako prijazen dan, da
smo se poleg pobo•nosti še lahko celo greli kot
martinèki. Letos so se prviè pridru•ili tudi rojaki iz
Geelonga. Prvi oltar pred domom matere Romane
so pripravili èlani Slovenskega društva Melbourne,
ki slavi v letošnjem letu svoj zlati
jubilej. Drugi oltar je bil pri kozolèku in
tega so postavili rojaki slovenskega
društva Ivan Cankar iz Geelonga.
Tretji oltar pri kipu škofa Baraga so
postavili èlani slovenskega društva
Planica iz Springvale. Pred lurško
votlino je bil èetrti oltar – tega so
postavili èlani slovenskega društva St.
Albans. Na vrhu stopnišèa pri vhodu
v cerkev je bil peti oltar, delo èlanov
slovenskega društva Jadran.
Me•nar Maks Kor•e
in Jo•e Rozman z
bandero Marije
Pomagaj pred
èetrtim oltarjem pri
lurški Mariji.
Ob prihodu k oltarju so pevci najprej
zapeli evharistièno pesem.
21misli | junij 2004
Ob prihodu k oltarju so pevci zapeli
pesem, duhovnik je pokadil Najsvetejše,
predsednik društva ali kdo drug iz vodstva
je imel napoved, zatem je bil evangelij, èlani
društev so imeli prošnje, potem je bila zopet
pesem ter blagoslov z Najsvetejšim. Ob
molitvi ro•nega venca smo šli v procesiji k
naslednjemu oltarju. Pri zadnjem oltarju smo
ob koncu zapeli zahvalno pesem. Tako nas
•ivi Bog blagoslavlja in povezuje v obèestvo.
Ta vsakoletna telovska procesija lepo pove•e
celotno slovensko skupnost v Melbournu in
Geelongu. Iskrena hvala predsednicama,
predsednikom, èlanom upravnih odborov in
èlanom društev, me•narjem, nosilcem
bander, narodnim nošam in celotnemu
obèestvu za res lepo slovesnost. Društvo sv.
Eme je po procesiji pripravilo pogostitev: kranjske
klobase in kislo zelje. Hvala, ker ste nasitili mno•ico!
Letos smo imeli •e svete maše v treh
dvoranah slovenskih društev: ob praznovanju
svetega Jo•efa, 21. marca, na Jadranu; ob zaèetku
9. slovenskega festivala, 17. aprila, na Planici in v
nedeljo, 10. junija, v dvorani društva Ivan Cankar v
Geelongu. Hvala predsednikoma in predsednici ter
vsem èlanom. Hvala tudi za darove – nabirke:
Jadran $402; Planica $522; Geelong $174. Vsi ti
darovi pomagajo pri vzdr•evanju vsega, kar pomeni
slovenski misijon v Melbournu. V juniju 2004
moramo seveda poleg vseh rednih izdatkov napisati
še èek za zavarovanje – Personal Accident – Vol-
untary Workers in Public Liability – General:
$5,106.17 (0d 30.06.2004 do 30.06.2005).
Slovenski praznik dan dr•avnosti bomo
praznovali v nedeljo, 27. junija. Ob 10. uri bo sveta
maša za domovino. Po maši bo v cerkvi kulturni
program, slavnostni govornik bo odpravnik poslov
veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri
gospod Bojan Bertoncelj. Ob sklepu bo dvig treh
zastav in petje avstralske, slovenske in evropske
himne pred domom matere Romane. To nedeljo bo
ob 6. uri zveèer sveta maša v Morwellu.
•egnanje v èast našima zavetnikoma svetima
bratoma Cirilu in Metodu bomo praznovali prvo
nedeljo v juliju, 4. julija, skupaj s praznovanjem
zakonskih jubilejev. Vabimo vse zakonske pare,
ki v letošnjem letu praznujete 10., 15., 20., 25., 30.,
35., 40., 45., 50. in vsako obletnico nad 50, da se
pridru•ite temu našemu skupnemu slavju.
30. mladinski koncert bo
letos 2. oktobra ob 3. uri
popoldne v dvorani
slovenskega društva v
Adelaidi. Geslo koncerta
je: Skupno na poti.
Vabimo mlade talente, da
se prijavijo. Prijavnice
dobite v verskih središèih.
Iz Melbourna bomo
odpotovali v Adelaido v
èetrtek, 30. septembra,
zjutraj. Prijave sprejema
Lidija Bratina, telefon 9700
3178. Cena potovanja,
prenoèišèa z zajtrkom in
veèerjo je 150 dolarjev.
Prvi oltar pred domom matere Romane so pripravili
èlani Slovenskega društva Melbourne, ki slavi v
letošnjem letu svoj zlati jubilej. Predsednica SDM
Milena Brgoè bere napoved.
Drugi oltar je bil pri kozolèku in tega so postavili rojaki iz Geelonga, ki so se
nam letos prviè pridru•ili. Predsednica društva Lojzka Kuhar bere napoved.
22 misli | junij 2004
POROKE:
Alojz KEREC in Marija OGINSKI roj. Mlinariè sta
sklenila sv. zakon med sveto mašo 12.06.2004 v
Kew. Prièe so bile Karel Grah, Wanda Puka in
Teresa Sycamore.
Dušan Frank MASLO in Helen George MICHAEL
sta imela poroèno mašo v Kew ter nato poroko in
poroèno slovesnost v grški pravoslavni cerkvi
Evangelismos v East Melbourne 12.06.2004. Prièi
sta bila Christodoulos in Eva Phlorides.
Èestitke obema paroma in veliko ljubezni in radosti
na skupni poti •ivljenja!
ODŠLI SO:
ANDREJ SELJAK je okrepljen s svetim maziljenjem
mirno zaspal v Grace McKellar Centre v Geelongu 18.
maja 2004. Rojen je bil 29.11.1938 v Zakojci. Bil je sosed
pisatelja Franceta Bevka. V dru•ini je bilo enajst otrok,
on je bil predzadnji. V Avstralijo je prišel leta 1960. Leta
1963 se je v stari kapeli v Kew poroèil z Doro Desanko,
doma iz vasi Smiljevo pri Bitoli v Makedoniji. V zakonu
se jima je rodila hèerka Kathy. Andrej je imel v Geelongu
še pet bratov: Lojzeta, Ladka, Vinka, Stanka in Rajka –
in vsi so delali v Fordu. V Geelongu je tudi sestra Zofka
por. Valentinèiè. V Sloveniji sta dve sestri Fanica Seljak
in Dragica por. Kosec v Ljubljani ter brat Pepi v vasi Zakri•
pri Cerknem in brat Mirko na domu v Zakojci. Andrej je
bil bolan zadnja štiri leta. Imel je moèno sladkorno,
odpovedovale so tudi ledvice in •olè. Veèer pred
pogrebom je bila v cerkvi Holy Spirit molitev ro•nega
venca, pogrebna maša pa je bila v isti cerkvi naslednji
dan, 25. maja in nato pogreb na Highton pokopališèu.
IVAN HACE je umrl 30. maja 2004 v bolnišnici v
Geelongu. Rojen je bil 5.11.1931 v vasi Podcerkev na
Notranjskem kot edini sin Ivanke Hace. V Avstralijo je
prišel leta 1962 s štiriletno hèerko Suzan. Leta 1982 se
je poroèil z Zinko Domanjko iz Maribora. Najprej sta •ivela
v Melbournu, leta 1987 pa sta si kupila hišo v Geelongu.
Ivanovo veliko veselje je bila glasba, posebno rad je igral
na harmoniko. Rad je bil v veseli
dru•bi in rad je razveseljeval ljudi. Imel
je tudi veè ansamblov: Sne•nik, Kristal
in Lipa. Pisal je tudi pesmi. Leta 1994
ga je obiskala bolezen, operirali so mu
srce, leto pozneje je imel kap in nato
še sladkorno bolezen. Zadnjih devet
let je bil v Grace McKellar House,
zadnja leta na invalidskem vozièku.
Tretji oltar pri kipu škofa Baraga so postavili èlani slovenskega
društva Planica iz Springvale. Prvi z leve je predsednik Fred Toplak.
Pred lurško votlino je bil èetrti
oltar – tega so postavili èlani
slovenskega društva St. Albans.
Na levi strani sta Štefan Merzel
in Janko Klemenèiè.
Anica in Veronika Smrdel ter
Marija Srebot, ki je na obisku iz
Kanade (na sredini med njima), so
krasile slovesnost v gorenjskih
narodnih nošah.
23misli | junij 2004
Ivan zapušèa •eno Zinko, hèerko
Suzan ter vnuka Patricka in
Andrewa ter veliko prijateljev.
Pogrebna maša je bila v cerkvi
Svete Dru•ine v Bell Parku 7.
junija. Ob koncu maše mu je
spregovoril v slovo Lenti Lenko ter
mu na njegovo harmoniko zaigral
pesem v slovo. Po pogrebni maši
so +Ivana odpeljali v krematorij,
kjer je bil naslednji dan kremiran.
LJUDMILA (MILI) VESEL
roj. Šegula je umrla v veèeru
praznika Sv. Rešnjega Telesa in
Krvi. 10. junija 2004, v McCulloch
House Monash Medical Centre v
Claytonu, uro zatem, ko je še enkrat prejela
sveto maziljenje in prošnjo za odpušèanje.
Rojena je bila 24.08.1929 v •upniji Sv. Ruperta
v Slovenskih goricah v dru•ini šestih otrok,
eden je umrl še majhen. Ona je tretja. V
Sloveniji ima na Ptuju brata Lojzeta Šegula –
njegov sin pater Andrej je minoritski duhovnik
in Milica je vedno rada s ponosom
pripovedovala o njegovem delu. Sestri Kristina
Artenjak in Marija Mikša •ivita v Nemèiji v bli•ini
Kolna. Mili se je uèila za šiviljo. Prviè se je
poroèila leta 1947. Hèerka Ivica je umrla,
hèerka Darinka por. Rebernik pa •ivi v
Sydneyu. Po loèitvi z mo•em se je civilno
poroèila leta 1965 z Vilijem Veselom iz
Sodra•ice. Njegov brat Ivan •ivi z dru•ino v
Melbournu. Iz tega zakona je sin Vili, ki se je
rodil v Nemèiji. Vsi trije so se leta 1966 preselili v
Avstralijo. Mili je najprej delala za Bosch, kakor •e prej
tudi v Nemèiji skupaj z mo•em Vilijem. V veliko veselje ji
je bilo, da se je mogla pred nekaj leti z Vilijem tudi
cerkveno poroèiti. Vili je umrl na veliko soboto, 19. aprila
2003. Molitve za pokojno Mili smo imeli v pogrebnem
zavodu Tobin Brothers v Noble Parku, pogrebno mašo
pa naslednji dan, 15. junija 2004, v cerkvi sv. Antona v
Noble Parku. Od tam smo jo spremljali do kapele Blair
pokopališèa v Springvale, kjer smo se poslovili od nje.
Tam bo kremirana in polo•ena v grob svojega pokojnega
mo•a Vilija.
Pokoj mrtvim, so•alje v luèi vere pa vsem sorodnikom in
prijateljem.
                                                          p.Ciril
Ko smo hodili v procesiji Svetega Rešnjega telesa in Krvi od oltarja do
oltarja, smo molili ro•ni venec. Sonce je veselo sijalo, poglejte sence!
Na vrhu stopnišèa pri vhodu v cerkev je bil peti oltar,
delo èlanov slovenskega društva Jadran. Predsednik
Milan Ogrizek bere napoved.
24 misli | junij 2004
                 KRIZEM
     AVSTRALSKE SLOVENIJE
Nekaj spominov z našega potovanja v Queens-
land na pobudo gospoda Stanka Prosenaka in
gospe Dragice Gomizelj, ob zlatem jubileju
Slovenskega društva Melbourne – sekcije lovske
in ribiške dru•ine.
Ob nenehnem godrnjanju mo•a Valentina, da
paè morava na ogled Queenslanda z ekipo skupine
Lovske in Ribiške dru•ine SDM, sem konèno rekla
‘ja’, èeprav avtobus in jaz osebno nisva velika
prijatelja za potovanje!
V petek, 14. 5. 2004, smo poèakali na avtobus
pred slovensko cerkvijo v Kew ob 8. uri zjutraj. Bilo
je mrzlo, zelo vetrovno jutro. Gospod Stanko
Prosenak in gospa Dragica Gomizelj so se z nekaj
potniki •e pripeljali iz SDM in nas pobrali. Nekaj smo
v Kew vsi pogrešali: Patra Cirila, da bi nas blagoslovil
in nam •elel sreèno pot! Vendar se izpred cerkve
nismo odpeljali prej, da smo se z nekaj izbranimi
besedami priporoèili Bogu in svetemu Krištofu.
Zmolili smo Oèe Naš, Zdravo Marijo in Èast Bodi,
se vsi verni in ne tako verni lepo pokri•ali. Za tem
nas je šofer avtobusa odpeljal na
letališèe.
Po opravljenih formalnostih
smo z letalom ‘Virgin Blue’ odleteli
do Brisbana in po enournem
postanku do Townsvilla. Èakal nas
je avtobus in nas z letališèa
Townsville peljal v motel ‘Aquarius
On The Beach’, kjer smo stanovali
tri noèi. Po osve•itvi in sprehodu
na obali, (Mary je menda skoèila v
bazen), smo šli na okusno veèerjo.
Nekateri utrujeni smo se vrnili
domov spat, drugi bolj mladostni
so se podali iskat sreèo v igralnico,
spet drugi so šli na sprehod po
obali.
Naslednji dan, 15. 5. 2004,
smo se zjutraj odpeljali z
avtobusom v Charters Tower.
Šofer nam je vso pot razlagal zgodovino kraja, ki
smo ga obiskali. Bili smo postre•eni z sve•e peèenim
‘damper’ z maslom, marmelado in z domaèim
medom. V èasu zlate mrzlice je bil to dobro naseljen
kraj, zdaj v tem kraju še •ivi okrog 20 ljudi. Ustavili
smo se za kratko kosilo, popoldne pa nadaljevali
pot in si ogledali Venus Mill. To je še edini mlin v
Queenslandu, ki je na ogled turistom in obstoja še
iz èasa zlate mrzlice. Ogledali smo si kratek
dokumentarni film o zgodovini te•kega dela. Za
veèerjo smo bili povabljeni v bli•njo ribjo restavracijo.
16. 5. 2004 smo se podali na izlet na Magnetic
Island. Z ladjo smo se pripeljali na otok, ogledovali
lepote, se malo okrepèali. Popoldne smo si ogledali
mesto Townsville, se pripeljali do vrha Castle Hilla,
si ogledali botanièni vrt, videli veliko tropskih dreves
in raznih ovijalk, lepota za oèi in opoj za dušo. Vse
se ne da opisati, moraš resnièno do•iveti in si
ogledati. Za hrano je bilo vedno dobro poskrbljeno.
V ponedeljek, 17.5.2004, smo se zgodaj zjutraj
z avtobusom odpeljali na pot proti Cairnsu. V malem
mestu Cardwell smo se ustavili in se z ladjo pripeljali
Severni tropski Queensland
“Dobili smo •e v nahrbtnike zlo•eno kosilo po dva in dva skupaj. Tisti
¨ta koraj•ni¨ smo se podali na 5,5 kilometrov dolgo pot na ogled otoka
in obale. Na poti smo se ustavili in pojedli kosilo.”
25misli | junij 2004
na otok Hinchinbrook. To je bila zelo zanimiva obala.
Dobili smo •e v nahrbtnike zlo•eno kosilo po dva in
dva skupaj. Tisti ¨ta koraj•ni¨ smo se podali na 5,5
kilometrov dolgo pot na ogled otoka in obale. Na
poti smo se ustavili in pojedli kosilo. Po nekaj urah
smo se zopet vkrcali na ladjo. Vsi veseli smo tudi
zapeli. Naša sopotnica Irma je bila od kapitana
ladjice postavljena za volan za nekaj èasa, da se je
on lahko okrepèal s kavo in keksi. Pošalili smo se,
da ta gospa nima vozniškega dovoljenja, toda to
kapetana sploh ni motilo, da svojih potnikov ne bi
zaupal njenemu vodstvu! Med smehom ji je na glas
zabièal, da tega ne sme zaupati njegovim
predpostavljenim, ker bi on lahko izgubil slu•bo. V
resnici je za ta èas volan urejal raèunalnik!
V Cairns smo se pripeljali pozno zveèer in
dobili stanovanje v Coral Tree Inn Motelu za
naslednjih šest noèi.
V torek, 18.5.2004, smo imeli celodnevni izlet
v Kurando. Na ‘scenic railway’ postaji smo se vkrcali
in se z gondolo odpeljali na ogled tropskega gozda.
Z gondolo smo se dvakrat ustavili in se z vodièem
podali na kratek sprehod. Lepo so nam razlo•ili
zgodovino starih dreves in vsega, kar smo videli. V
Kurandi smo imeli postanek za kosilo in ogled
trgovin. Za tem smo se z vlakom odpeljali in spotoma
lahko u•ivali ob prelepem pogledu na slapove in
tropski gozd. •elezniška postaja v Kurandi je odeta
vsa v cvetje in zelenje - nekaj posebnega za oèi! V
veèernih urah smo se vrnili nazaj v Cairns.
V sredo, 19.5.2004, smo imeli èudovit izlet v
Babinda Boulders, za tem smo obiskali Paronella
Park in Španski Grad. Tu sem si kupila knjigo,
zgodovino tega gradu, ki ga je v letih od 1920 -1960
zgradil s svojo domišljijo španski priseljenec Jose
Paronella. Svoj grad, ki si ga je •e v otroških letih
zamislil, ob pripovedovanju svoje babice, ki je
otrokom s svojimi pravljicami budila domišljijo, je
dogradil leta 1935. Ob slapovih je imel svoj ‘gen-
erator’ za proizvodnjo elektrike. V veliki dvorani so
prikazovali filme, imeli poroèna slavja in redne
plesne veèere. Lahko so sprejeli do 400 gostov. Leta
1946 je veliko neurje poplavilo vso dolino in tako
tudi grad. Leta 1948 je Jose umrl za rakom. •ena
Margarita je umrla leta 1967. Leta 1977 je bil grad
prodan in leta 1979 ga je unièil ogenj. Sedaj obzidje
prerašèa mah. Hèerka Tereza še •ivi v Brisbanu.
Novi lastniki poskušajo o•ivljati zgodovino in so grad
zopet odprli za ogled obiskovalcem leta 1993. Ta
dan smo si se ogledali Mila Mila slapove, Curtain
Fig Tree in jezero Barrine. Zelo zanimiv je bil ogled
jezera Barrine. Lahko smo videli •elve in ‘eels’. Z
zanimanjem smo si ogledovali veè stoletna drevesa
okrog jezera.
V èetrtek, 20 5 2004, smo se z ladjo odpeljali
na Outer Barrier Reef. Ustavili smo se na ‘Green
Island’ in ga prehodili po dolgem in po èez. Za tem
smo se zopet odpeljali do plošèadi, kjer smo imeli
kosilo. Nekateri so bili tudi
bolni. S podmornim èolnom,
ki je sprejel do 20 ljudi, smo
si ogledali koralne grebene in
milijone rib v vseh barvah.
Gospa Mary Prosenak in
gospod Werner Remšnik sta
bila dovolj koraj•na in sta se
šla tudi potapljat - ‘snorkling’.
Drugi smo si to ogledovali le
skozi steklo. V veèernih urah
smo se zopet vrnili v naš
prijetni motel Coral Tree Inn.
V petek, 21.5.2004,
smo se peljali do znamenite
pla•e Cape Tribulation. Zelo
zanimiv je bil ogled Daintree
Forest. Po neštetih stopnicah
smo se povzpeli do visoke
plošèe, kjer smo tropski gozd
V Kurandi smo imeli postanek za kosilo in ogled trgovin. Za tem smo se z
vlakom odpeljali in u•ivali ob prelepem pogledu na slapove in tropski gozd.
Takole smo nekateri •e v vlaku, nekateri pa tik pred vstopom v vagon.
26 misli | junij 2004
lahko videli od vrha navzdol. Ustavili smo se v Moss-
man Gorge, kjer so nas postregli z barbeque kosilom
in tropskim sadjem. Na reki Daintree smo iz èolna
lahko videli krokodile ob obali reke.
V soboto, 22.5.2004, smo se v de•evnem jutru
odpeljali do Port Douglasa. Kraj je oddaljen od
Cairns 65 km. Ker je tam de•evalo, smo se odpeljali
proti mestu Mareeba. Spotoma smo si ogledali
farmo kave, nekaj je tudi popili in kupili. Za tem smo
se ustavili na posestvu, kjer ima lastnik 17.000
mango dreves. Poskušali smo mango vino, mango
liquer in seveda tudi kupili nekaj teh dobrot. Naša
zelo lepa prilika je bila to sobotno popoldne, da smo
obiskali ‘Ariga’ posestvo naše rojakinje Slovenke
Milene, ki je doma iz Hrušice na Primorskem. Slišala
sem, da je gospa Milena, neèakinja naše zelo
poznane gospe v Melbournu Marije Frank. Kakšno
veselje obiskati tako lepo in prijazno gospo kot sta
Milena in njena hèerka. Sprejeli sta nas z odprtimi
rokami in nasmejanimi obrazi, kljub temu, da njuno
•ivljenje ni bilo vedno lahko. Razkazali sta nam svoj
vrt, veliko vrst sadnega drevja in cvetja, pa ne samo
to, vse to sadje smo lahko tudi jedli in pili domaèi
mango sok. Jedla sem sadje, ki ga še nikoli v
Avstraliji nisem videla. To so nekakšna ‘èokoladna
jabolka’. Gospa Milena nam je tudi postregla z
zmrznjenim èokoladnim sadjem in ‘custard apple’.
Draga Gospa Milena: Naj se vam v imenu vseh
prisotnih zahvalim v ‘Mislih’ za vaš dragoceni èas in
vse vaše sadje in sok. Tudi zapela ste z nami. Ob
slovesu sem videla solze v vaših oèeh. Naj Vas Bog
nagradi z zdravjem in da bi u•ila še veliko sreèe v
•ivljenju.
Potem smo se odpeljali domov in to je bila
naša zadnja noè tega dopusta. V nedeljo, 23.5.2004,
smo se po sprehodu v mestu Cairns, ob 11. uri z
avtobusom odpeljali na letališèe Cairns, in ob 4. uri
popoldne •e prispeli na letališèe Tullamarine v
Melbournu, vsi veseli, da smo zopet doma!
Hvala vama, gospod Stanko Prosenak in
gospa Dragica Gomizelj, za zelo lepo organizirano
turnejo. Imeli smo se lepo in vsem lep pozdrav!
                       Tilka Lenko, Melbourne VIC
Prviè v zgodovini se je slovenska razstava
pojavila tukaj v bli•ini Fraiser Islanda. Narodna noša
seveda ni vse ali za zaèetek je zelo zanimivo in naša
pesem ter godba se je razlegala glasno po tej majhni
naselbini. Plesali smo na Avsenikovo glasbo in ljudje
»Sonce in samo sonce!«
so bili zelo preseneèeni nad našimi valèki in polkami.
Z •eno sva se pred osmimi leti preselila iz
Melbourna. Sedaj pre•ivljava starost v topli klimi v
QLD. Vsak dan zjutraj se udele•iva TAI – CHI od
sedme do osme ure in nato hodiva ob obali, se
kopava v morju... Morje je
toplo in sonca na pretek. Ni
èudno, ko pravijo domaèini:
»Sonce in samo sonce!«
Devet Slovencev nas •ivi
tukaj. Preselite se sem in
boste videli, da imamo odlièno
klimo, temperatura stalno od
14-32 stopinj, ponoèi se
prijetno ohladi.
Pozdrave Slovencem po
vsem svetu od Mihaela in
Valerije Ropret, Hervey Bay,
QLD.Na fotografiji nas je sedemnajst razliènih narodnosti, zbranih ob
svetovnem dnevu TAI – CHI v mestu Hervey Bay v Queenslandu.
   GLAS SLOVENIJE
»THE VOICE OF SLOVENIA«
PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224
Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922
   Domaèa stran na internetu:
STIÈIŠÈE AVSTRALSKIH SLOVENCEV
glasslovenije.com.au
27misli | junij 2004
NOVA REVIJA
ZA SLOVENCE PO SVETU
Revija z naslovom Slovenija.svet je prviè izšla v letošnjem maju.
Revija Rodna gruda je prenehala izhajati in njeni naroèniki bodo
prejemali novo revijo za isto ceno. Za nove naroènike pa velja v
letošnjem letu polovièna letna naroènina. Naroèite jo lahko na
naslovu: Slovenija.svet, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija,
Evropa. Direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Jadranka Šturm Kocjan je zapisala: »…rojakom po svetu, pa
tudi v domovini, ponuditi revijo, ki bo predstavljala stièno toèko,
most sodelovanja in hkrati osrednji medij ohranjanja slovenske
identitete na tujem. Uèinek revije mora biti dvostranski: rojake v
svetu bo obvešèala o dogajanju v Sloveniji, bralce na domaèih
tleh pa o dejavnostih slovenskih ustanov in posameznikov v
razliènih okoljih na vseh celinah sveta« (stran 6). Prva številka
revije je izšla v 2700 izvodih. Novi reviji Slovenija.svet želi
dobro popotnico tudi naša revija Misli, ki •e 53. leto povezuje
Slovence v Avstraliji in po svetu. Naša revija izhaja sedaj v 1600
izvodih.
ÈETRTA SLOVENSKA GENERACIJA
V AVSTRALIJI: Stara stara mama
MIMI MEJAÈ iz Melbourna pestuje
malega Giannija, na desni strani slike
je njena hèerka Anica Gašpiè, na levi
strani pa Anicina hèerka Amy
Montalti. Mimi je redna sodelavka pri
odpošiljanju vsake številke Misli, za
kar smo ji nadvse hvale•ni. Pred
nedavnim je praznovala svoj 82.
rojstni dan. Za vsa ta lepa leta se
Bogu zahvaljujemo in naj Bo•ji
blagoslov rosi na vse rodove…
REPUBLIKA SLOVENIJA, Ministrstvo za zunanje
zadeve Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu, Prešernova 25, 1000
Ljubljana, je pozitivno odgovorilo na prošnje uprave Misli in
Kronike Slovencev v Avstraliji, ki jo pripravljata Draga Gelt in
Veronika Ferfolja – Brown ter p. Janeza iz Adelaide ter nam
poslalo Pogodbo, v kateri nam zagotavlja finanèno pomoè pri
projektih: Misli bodo prejele 328.000 SIT, Kronika Slovencev v
Avstraliji 246.000 SIT ter organizacija in izvedba 30. mladinskega
koncerta v Adelaidi 410.000 SIT.
Podpisane pogodbe smo poslali v Ljubljano skupaj z zahvalo,
da matièna Slovenija misli in podpira prizadevanja slovenskega
obèestva tako daleè od doma, kot smo mi. HVALA!
Vsak ponedeljek
dopoldne je v
klubu Panthers v
Sydneyu precej
•ivo, saj se  zbere
kar veèja skupina
•ensk za la•jo
telovadbo,
posebno primerno
za vse, ki trpijo za
artritisom ali za
drugimi problemi
sklepov in mišic.
28 misli | junij 2004
MARCELA BOLE bo 18. junija letos
praznovala 90 let svojega bogatega
•ivljenja. Prisrèno praznovanje ji
pripravljata njeni hèerki Danila in Neva
z dru•inama. Med dru•inskim kosilom,
20. junija, ji bo nazdravila njena
razširjena slovenska dru•ina iz
Melbourna. V prihodnji številki Misli
bomo predragi gospe Marceli posvetili
veè prostora v teh naših in njenih Mislih,
saj je tolikokrat delila z nami vsemi lepe
misli in besede o vsem, kar se je
dogajalo v naši skupnosti: »Marcela
poklanja njene pesmi vsakomur, ki ljubi
domaèo slovensko besedo, posebno pa
se spominja tistih rojakov, ki z njo delijo
usodo izseljeniške duše s ponosno
ljubeznijo do stare in ravno tako nove domovine…« je zapisala v svoji knjigi Kraški izlivi pred dvajsetimi
leti. Jesen •ivljenja pre•ivlja skupaj z mo•em Silvestrom v italijanskem domu Villa del Solle v Glenroyu v
Melbournu. Predraga gospa Marcela, Bog Vas •ivi in z Vami Silvestra in vse Vaše, ki segajo •e tudi v èetrto
slovensko-avstralsko generacijo!
NOVO VODSTVO
SLOVENSKE FRANÈIŠKANSKE PROVINCE
Na letošnjem provincialnem kapitlju, ki je potekal
od 25. do 30. maja 2004, so bratje franèiškani izvolili
novo vodstvo: provincial je pater dr. Viktor Pape•,
vikar province p. Marjan Èuden, definitorji –
provincialovi svetovalci pa so: p. Zdravko Jakop, p.
Niko •vokelj, p. Pavle Jakop, p. Stane Zore in p.
Mari Osredkar. Provincial ima svoj sede• v
osrednjem franèiškanskem samostanu na
Prešernovem trgu 4 v Ljubljani – v bli•ini
Tromostovja. Pater Viktor je bil dolga leta predavatelj
in dekan pravne fakultete na Antonianumu v Rimu
ter èlan mnogih cerkvenih ustanov in sodišè Cerkve.
Pred tremi leti se je vrnil iz Rima in je •ivel in delal v
samostanu na Brezjah. Vikar province p. Marjan je
gvardijan in •upnik na Vièu v Ljubljani, p. Zdravko
je •upnik v LJ-Šiška, p. Niko, ki smo ga prièakovali
v Avstraliji, je definitor, odgovoren za brate v
izseljenstvu in ima novi slu•bi gvardijana v
samostanih Koper in Strunjan in •upnika v
Strunjanu, p. Pavle je gvardijan in •upnik v Centru v
Ljubljani, p. Stane, dosedanji provincial, je vikar in
rektor bazilike na Sveti Gori pri Gorici ter magister
novincev, p. Mari je gvardijan v Šiški. Bratje, ki so
nekdaj delovali v Avstraliji, pa so sedaj na novih
dol•nostih v domovini: p. Lavrencij An•el je vikar in
•upnik v Mariboru, p. Bernard Goliènik je gvardijan
na Sveti Gori. Pater Filip je v aprilskih Mislih zapisal:
»…provincialni kongres, ki bo s svojimi sunki
pretresel marsikatero franèiškansko hišo v domovini
in drugod« (Misli, april 2004, stran 25). Tudi v
Avstraliji smo prièakovali nove moèi, pa so nas
pustili, tako, kot je bilo: v Sydneyu p. Valerijan in p.
Filip, v Adelaidi p. Janez, v Melbournu p. Ciril. Bomo
pa še vztrajnejše molili za nove moèi.
Bratom, ki jim je zaupana vodstvena slu•ba, pa
èestitke in molitvena podpora.
Slovensko društvo Canberra je zopet o•ivelo
ÈLANI SLOVENSKEGA DRUŠTVA CANBERRA so zavihali rokave, pljunili v roke ter pridno
delali. Bilo je kar precej uspešnih prireditev in obiskov iz Slovenije. V kuhinji je zopet zadišalo, v
dvorani je zvenela lepa domaèa glasba ter za šankom zopet prijazna beseda.
Ustavite se kdaj v našem domu! Boste preseneèeni in lepo sprejeti v toplem vzdušju
slovenskega duha.                                                                      Alojz Kavaš (mlajši)
                                                                                tajnik slovenskega društva Canberra, ACT
29misli | junij 2004
ZA BERNARDOV SKLAD: $110: Cvetko Fale•.
$90: Franc Purgar. $30: Terezija Kropich, Zinka Èerne.
$20: Ivan Legiša, Marjan Jonke, Maria Kovaèiè, Marta
Majer, Albin in Ivanka Smrdel, Franc Danev, Stanko in
Marija Kolar. $10: Martin Šuštariè, Lilijana Brezovec,
Marija Mertik, Irhimerh Urška, Marija in Franjo Briševac,
Peter in Cvetka Berginc, Slavica Brumec, Jerica Ger•elj.
$5: Jo•e in Ema Simèiè, Vera Kenda, Stane Vatovec.ZA
PATRA HUGA: $50: Marko Zitterschlager. $20: C. Pirnat,
dru•ina Brcar. ZA LAÈNE: $10: Terezija Kropich. ZA
PATRA PEPIJA: $40: Olga Saulig. $30: K.O. ZA
SEMENIŠÈE V VIPAVI: $50: Vera Kenda. ZA MISIJONE:
$50: Franc Danev. $20: Hermina Pichler. ZA
BOLNIŠNICO V NANGOMI: $20: N.N. $10: N.N.
HVALA ZA VAŠE DAROVE!
Ob tej fotografiji, kjer smo slikani
v taborišèu v Avstriji skupaj z mojo
sedemletno hèerko in še drugimi
taborišèniki,  mi spomini na moj odhod
iz domovine zopet o•ivijo. Zbe•ala sem
iz Maribora, ker nisem mogla dobiti
potnega lista. Ni bilo lahko, a je minilo.
Sreèno sem prišla v Avstrijo. Mo• je delal
v Nemèiji. Šla sem v decembru leta 1955
in sem ostala v taborišèu šest mesecev.
Mo• mi je poslal iz Nemèije te•ko
prièakovane dokumente, da sem se mu
lahko pridru•ila in sva tako skupaj
nadaljevala najino pot. Spominov je
veliko, vsega se ne da popisati. Lepo vas
pozdravljam in upam, da se bo še kdo
prepoznal na fotografiji in se oglasil.
                  Sofia Krojs, Melbourne
Ali se kdo prepozna?
ZAHVALA
Andrejka in mo• Jo•e Andrejaš se iskreno zahvaljujeva
Vesni Poè za izredno okusno okrasitev cerkve in oltarja v
Riverstone ob poroki naše hèerke Natalie z Deanom.
Vesninemu mo•u Igorju pa hvala za poroène fotografije, ki
bodo v trajen spomin poroke naše prvorojenke Natalie.
Prisrèna hvala tudi gospe Milki Staniè, ki je ob predstavitvi
novoporo-èencema èestitala in povedala, da je Natalio
pripravila na prejem zakramentov sv. spovedi, obhajila in
birme. Veseli in hvale•ni smo, da je našo hèerko poroèil
pater Valerijan.
Vaši darovi do 12.6.2004 ZAHVALAOb smrti IVANA HACETA iz Geelonga se
zahvaljujemo vsem, ki ste ga v mnogih letih bolezni
obiskovali in vsem, ki ste se udele•ili pogrebne
maše. Patru Cirilu hvala za lepo pogrebno mašo in
nagovor, pevcem za petje in molitev ro•nega venca,
Lentiju Lenku za prijazne besede slovesa in za
igranje melodije slovesa na Ivanovo harmoniko.
Hvala pevcem za zadnjo pesem Marija skoz’
•ivljenje voditi sreèno znaš – to je bila Ivanova
najljubša pesem. Zahvaljujemo se slovenskemu
društvu Ivan Cankar za pripravo sedmine.
•ena Zinka in hèerka Suzan z dru•ino.
RUDI ŠENKINC je bil pokopan v dru•inski
grob na pokopališèu v Pivki. Njegovi domaèi iz
Slovenije se zahvaljujejo vsem, ki so ga v Avstraliji
spremili na njegovi zadnji poti.
30 misli | junij 2004
ureja Andrew Bratina
Živijo!
 Within our little community we have people who feel
a certain something for our little homeland – Slovenia.
Some are half Slovenes (1 parent or grandparent of
Slovene nationality) and so naturally it is in their
blood.
But lately we have a young man who is European –
but in no way genetically Slovene, yet having an in-
terest in Slovene language and culture.
The Polish born Rafal Kaplon recently offered to
share his thoughts on Slovenia.
Rafal: “Learning Slovene is pleasurable”
Why do you feel an attraction to Slovenia?
As a Pole I always knew of Slovenia and of the
Slavic origins and binds that the both countries share,
however I never really knew anything about Slovenia,
its people, culture and traditions. My first encounter with
the Slovene language, culture and community exposed
me to the many similarities Poles share with their south-
ern cousins and this prompted me to learn more about
the history, language and customs of Slovenia. My inter-
ests grew from there, creating an eagerness to learn more
and more.
Why have you started to learn Slovene? How
are you finding it?
The Slovene language, I found to be very similar
to my own native tongue, this inspired me to start learn-
ing it so that I may bridge the gap that stands before me
in understanding more about Slovene’s. I have always
been interested in languages, but it made sense to me to
learn Slovene, knowing that both Polish and Slovene
belong to the Western-Slavic language family. It is an
interesting experience and I’m not finding it very diffi-
cult, I can even go as far as saying that learning Slovenian
is pleasurable. I hope that by the end of this year I will
know enough to complete a VCE course in Slovenian
next year.
By what you know now, what are your impres-
sions on the Slovene people, culture and language?
As I mentioned before the Slovenian people, cul-
ture and language are racially tied to that of Poland. My
impressions of these however vary, the culture and lan-
guage to me is very colourful, vivid and clearly reflects
the different regions that make up Slovenia and I find it
important that in today’s busy world we spend time to
Najmlajši èlani naše skupnosti s košaricami cvetja.
Nicole Jernejèiè in Matthew Bratina sta
ministranta ob oltarju našega središèa v Kew.
31misli | junij 2004
keep the language and culture
of our homelands alive and not
let it disappear under the need
to assimilate ourselves into the
Australian community. The
people of Slovenia and the
Slovenian community here in
Victoria have shown them-
selves to be happy, caring peo-
ple who reflect their history,
pride in their origins and the
Roman Catholic faith we
share.
You recently agreed to join ISKRA
FOLKLORNA SKUPINA what do you think?
I have recently decided to join “Iskra Folklorna
Skupina”; this was because I wanted to be able to ex-
plore Slovenian customs and traditions more as well as
the Slovene community across Australia. However at this
time the dance group is experiencing troubles with find-
ing more willing youth to participate as well as finding a
new teacher for the group. I’m sure that these problems
will be overcome and that with time we will be able to
learn more dances, and participate in more events, I be-
lieve that the group has real po-
tential and therefore I have
dedicated my time not only to
dance but to also help with the
organisation and running of the
group.
Would you like to fur-
ther your knowledge in
Slovene by visiting Slovenia?
My eventual aim is to
learn as much as I can about
Slovenia here in Australia and
eventually travel to Slovenia
and experience the country, including its history, archi-
tecture and environment first hand. I have also been in-
terested in living there for a year and completing a course
in the Slovene Language at the University of Ljubljana, I
am very happy that now Poland and Slovenia are both
European Union members, because as a European citi-
zen these possibilities are now open to me.
 If you have any questions - Just contact me on the email.
                                                The Editor.
                                  misli_corner@hotmail.com
Rafal v cerkvi svetih bratov Cirila in
Metoda skupaj z Melisso in njeno dru•ino.
Mama Vera roj. Seljak in ata Peter Mills sta nam iz
Geelonga poslala za Kotièek mladih to fotografijo in
pripisala:
»Tukaj je naš sin Nikolas z bratrancem Damianom,
skupaj z Verinimi starši Veroniko in Ladom Seljak,
ki ju klièe nanny in grandpa. Nikolas je star šest let
in vsi •ivimo v Geelongu. On še ni bil v Sloveniji,
ampak upamo, da bomo tja potovali v nekaj letih.
Nikolas gre zveèer prav rad k starim staršem in pri
njih prespi. Zjutraj pa rad poje palaèinke in vse, kar
skuha nanny. Posebno rad ima zrezke (šnicle) in
peèenko. Rad se igra z zajèkom (snowy) in malo èrno
kokoško (blacky). Doma ima majhno psièko, ki jo
klièe Pepa.
Mama Elaine in oèe Bogdan BAVÈAR s
prvorojenko Georgio Anne na dan krsta, 14.
marca 2004, pri svetem Rafaelu v Merrylandsu.
Kot najmlajšo èlanico naše skupnosti smo jo
predstavili ob koncu dru•inske maše, prviè v
anglešèini, ki jo je vodil p. Stephen Bliss, 28.
marca 2004.
                                                          p. Valerijan
32 misli | junij 2004
KLUB  PANTHERS,
ST JOHNS PARK-TRIGLAV
            Piše Martha Magajna
PODPORA SLOMŠKOVI ŠOLI
MERRYLANDS
V verskem  središèu Merrylands je bila lepega
sonènega dne, v soboto popoldne prejšnji mesec,
majhna sveèanost. Predsednik slovenske skupnosti
Kluba Panthers St Johns Park-Triglav, Peter Krope,
je izroèil uèiteljicam Slomškove šole Merrylands èek
za $4000, kar je del finanène podpore, ki jo za
potrebe širše slovenske  skupnosti  v Sydneyu redno
pripeva Klub Panthers St. Johns Park- Triglav.
Po zdru•itvenem dogovoru s Klubom Panthers
Penrith u•ivajo moèno neposredno finanèno
podporo vse športne, kulturne in dru•abne aktivnosti
slovenskih èlanov kluba, vse dokler bo v klubu kaj
Slovencev. Posredno pa dobijo finanèno pomoè tudi
vse dejavnosti širše slovenske  skupnosti, ki so
pomembne za vse Slovence v Sydneyu, kot na
primer slovenske šole, arhivi in tudi drugi, z edinim
pogojem, da so na razpolago in uporabo vsem
Slovencem brez  predsodkov. Seveda, boljše izglede
na finanèno pomoè ima posamezna organizacija,
èe je vsaj v prijateljskih stikih s Klubom Triglav Pan-
thers. Tako je v vrstah Slomškove šole Merrylands
kar nekaj uèencev in tudi uèiteljic, ki izhajajo iz
dru•in, ki so dale desetletja  prostovoljnega dela in
podpore klubu Triglav, brez ozira na to, da so
slovenske šole neskonèno velikega pomena za
vsakega Slovenca v tujini in  bi jih morali mi vsi
podpirati.
Mogoèe naši malèki ne bodo prišli iz sobotne
slovenske šole z velikim znanjem slovenskega
jezika, ne bodo klepetali v slovenšèini med  seboj,
seznanili pa se bodo  z drugimi otroki slovenskega
rodu in njihovimi dru•inami, mogoèe ustvarili osnovo
za kasnejše prijateljske vezi, ki jih bodo vezale v
slovensko skupnost tudi kasneje, ko se bodo zaèeli
zavedati svojih korenin.
Hvala Bogu, biti Slovenec je nekaj,
na kar smo lahko ponosni. Po dolgih
stoletjih, ko so samo najbli•ji sosedje
vedeli, kje je Slovenija, smo kot narod
konèno dosegli, da nas veèina  sveta
pozna kot pridne, sposobne in delavne
ljudi, našo domovino Slovenijo pa kot lepo
in zanimivo, a tudi napredno in trdo•ivo
de•elo, ki si je priborila pomembno mesto
med razvitimi in  uspešnimi  de•elami stare
Evrope.
Predsednik slovenske skupnosti kluba
Panthers-Triglav, Peter Krope, predaja èek
uèiteljicama Slomškove šole, Danici Ger•elj
in Kristini Šuber. (Uèiteljica Danica Šajn je
bila •al odsotna).
33misli | junij 2004
To je dedišèina, ki jo lahko posredujemo v slovenskih
šolah  otrokom slovenskega rodu: narodni ponos
in neunièljivost malega naroda, ki ga niti najhujše
preizkušnje niso strle. Dedišèina, ki je  vredna
spoštovanja, truda in ponosa in, ki je dala našemu
narodu polno pravico, da je zavzel enakopravno
mesto med drugimi narodi  Evropske  Unije.
KAJ JE NOVEGA NA TRIGLAVU?
BALINARJI TRIGLAVA
•e veè desetletij se triglavski balinarji
ponašajo, da prav oni “dr•ijo klub pokonci”. Tudi
sedaj so zelo aktivni in tvorijo jedro slovenskega
•ivljenja v klubu. Da se vidi, kako so  balinarji cenjeni,
se poka•e •e v tem, da je uprava kluba zaèela z
obse•nim programom izboljševanja in popravil
balinišè. Za zaèetek so se zašèitne mre•e na koncu
balinarskih stez zamenjale z novimi, moènejšimi in
višjimi, v naèrtih pa je tudi streha za zašèito proti
de•ju  s strani, od koder vèasih veter prinaša de•
na balinišèa in še veliko drugih izboljšav.
Èe bi bili vsi balinarji hkrati prisotni, bi jih bilo nekaj
èez petdeset, seveda pa vedno kateri manjka, saj
smo vsi v letih, ko nas muèijo te•ave in nadloge, pa
da ne omenimo rojstnih dni vnukov in vnukinj,
dru•inskih kosil in izletov in podobno. Še vedno jih
je dovolj, da dvakrat na teden napolnijo balinišèa,
pripravljajo pa se tudi naèrti, da bi na proste dneve
povabili na balinišèa otroke okoliških šol na njihove
športne dneve, saj so v zadnjem èasu vsi zaskrbljeni
za zdravje  otrok, ki preveè jedo, se premalo gibljejo
in za katere bi bile la•je oblike balinanja zelo
primerne. Triglavski tehnièni vodja balinarjev, Lojze
Magajna, je •e opravil potrebne  izpite in si je pridobil
kvalifikacije za trenerja in sodnika za balinanje in v
te kvalifikacije spada tudi delo z otroki. Pri tem mu
bo lahko pomagala tudi Dora Hrvatin, ki je ne samo
ena od najboljših balinark,  ampak ima  tudi  dovolj
izkušenj z otroki, saj ima vnukov kot bi hruško
otresel. Lepo bi bilo seveda, èe bi se lahko v ta pro-
gram vkljuèili tudi  Avstralski Slovenèki in èe koga
to zanima, se priporoèamo staršem ali starim
staršem, naj se prijavijo. Lojze Magajna je pripravljen
brezplaèno pouèevati mlade v osnovah
zaèetniškega balinanja, samo  pridejo naj!
Medtem, ko se dela na teh naèrtih, pa “ stari “
pridno balinajo in   skupaj slavijo  svoje rojstne  dneve
v dru•bi prijateljev, s tem, da so vsak enkrat na letu
ob svojem rojstnem dnevu pokrovitelji za veèerje
po konèanem tekmovanju.
TAI - CHI  V KLUBU PANTHERS TRIGLAV
Vsak ponedeljek dopoldne je v klubu  precej
•ivo, saj se  zbere  kar veèja skupina •ensk za
ubla•eno telovadbo, posebno primerno za vse, ki
trpijo za artritisom ali za  drugimi problemi  sklepov
in mišic. Mala dvoranica na bivšem balkonu v ozadju
kluba je posebno primerna za to.Vse udele•enke
so zelo navezane na uèiteljico, Kanadèanko Vero,
ki je še posebno spretna v pouku sprostitve in
razgibavanja boleèih udov. Pouka se je  udele•eval
tudi  en moški (Jo•e
Košorok), ki pa se je mogoèe
prestrašil mno•ice •ensk in je
pobegnil preko morja, tako,
da sedaj niti nismo veè ljudje,
ampak samo •enske!
Èe še koga zanima,
pridite, vsak ponedeljek ob
10. uri dopoldne. Vedno je še
prostora za enega veè!
Rojstne dneve so slavili v
zadnjem mesecu: Karlo
Lenarèiè, Ciril Vatovec, Stana
Vatovec, Lojze Magajna in
Toni Šuštar. Èestitamo!
34 misli | junij 2004
Dom poèitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu,  ki nudi bivanje v domaèem
okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domaèa hrana, vesela dru•ba, popolna
zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu poèitka ob cerkvi v Kew.
Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš
zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi
posameznikovega premo•enja, temveè na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.
Ste mogoèe sami •e razmišljali, kakšno bi bilo •ivljenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge
slovenskega doma poèitka, ali pa •elite kaj veè vedeti? Potem je res najbolje, da èimprej poklièete upravnico
gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren èas ogleda Doma. Ker je zadnje èase med Slovenci
precej veè zanimanja in veèje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako
dolgo bo treba poèakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.
DOM POÈITKA MATERE ROMANE
Slovenski dom za ostarele
11-15 A’Beckett Street
KEW  VIC 3101
MOTHER ROMANA HOME
Slovenian Hostel for the Aged
Phone: 03 9853 1054
Fax: 03 9855 0811
      LUCIANO VERGA & SONS
ALDO AND JOE MEMORIALS P/L
             10 Bancell street
          Cambellfield VIC 3061
           Work:  tel. 9359 1179
           Home: tel. 9470 4046
ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!
Slovencem v Melbournu se priporoèa
kamnoseško podjetje
GOJAK   MEATS&
SMALL GOODS
Rojakom
v Sydneyu se toplo
priporoèam!
VELEPOSLANIŠTVO
REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827
e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si
www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/
Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj
Tretji sekretar: Andrej G. Rode
Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30
Konzularne  ure so od 10.00 do 12.00
Embassy of Republic of Slovenia
PO BOX 284, Civic Square
CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY
Generalni èastni konzul: Alfred Bre•nik
Telefon:  02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889
PO BOX 188, COOGEE NSW 2034
GENERALNI KONZULAT RS
NOVA ZELANDIJA
Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024
PO BOX 30247, LOWER HUT NZ
220 Burwood Road
 Burwood NSW 2134
Tel. (02) 9747 4028
IZ BARAGOVE KNJI•NICE
UÈIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II,
III ($15 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega
jezika za odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE –
Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UÈBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena
Gobetz in Breda Lonèar, I. del $15, II. del $30.
SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.
VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534
strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Toma•iè, $30.
ETRUŠÈANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Toma•iè, $25.
SLOVENSKE KORENINE - Ivan Toma•iè $10-mehke platnice; $15-trde platnice
ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -
PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30.
TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Toma•iè, $25.
RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenšèini z angleškim prevodom, $8.
100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.
POTOK TREH IZVIROV – èrtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15.
BO•IÈNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30.
PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30.
THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $30, mehke platnice - $25.
PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1.
SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30.
POTOVANJE SKOZI ÈAS - Jo•ica Marn Gerden, $20.
TIHI GLAS IZ GLOBOÈINE SRCA - Jo•ica Polak, $15.
MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10.
SLOVENSKE KORENINE - I.Toma•iè, trde platnice $15, mehke $10.
GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary by Joseph Jurèiè, historical novel from 15. century, $15.
SLOVENSKI ANGLEŠKI SLOVAR, $30
ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30
POBEGLI ROBOT – Vida Peèjak, $3.
PRATIKA CELJE 2004, $10.
CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE
MOHORJEVE KNJIGE, $90.
NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršiè, $25.
PREMIKI – Janez Janša, $35.
KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15.
NOVE ZGOŠÈENKE (CD)        CENA $22
MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert
KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno
ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice
SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja
FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere
KVINTET SONÈEK -  Veèerni zvon
BRATJE PIRNAT
‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25
Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške
 ISSN 1443-8364
Religious and Cultural Monthly in Slovenian language.  Informativni meseènik za versko in kulturno
•ivljenje Slovencev v Avstraliji  | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan
Fathers in Australia.  Izdajajo slovenski franèiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager):
p. Ciril A. Bo•iè, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja  (Production Editor) in
raèunalniški prelom: Marija An•iè |  Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax:
03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naroènina za leto 2004 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj
Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naroènina se plaèuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska
verska središèa v Avstraliji | Rokopisov ne vraèamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene
èlanke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street,
Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 |
Tel.: 03  9387 8488  |  Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au   - Tam klikni na MISLI.
Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške