232
Naši dopisi.
Iz Rusije 2. jul. rj. — Ne davno sem poročal čita-teljem ,,Novic", da o Avstriji se tukaj malo govori. Avstrijska vlada, ali morda bolj prav rečeno, Beust-Tisza-Andrassy so odvezali Ruskemu časopisju jezik. Poslednja dva tedna razpravlja naše časopisje današnjo Avstrijsko politiko ter jo primerja z Avstrijskim postopanjem 1854. leta, vendar ne z razžaljivimi besedami, ampak mirno in objektivno, ne z ostrimi napadi, pa tudi ne z bojazljivimi prošnjami; v prepričanji pravednosti svojega dela naši časopisi žel6 za zdaj Avstrijo samo nakloniti v to, naj bi ona samo dobro pomislila, kaj je pristojno veliki vladi, katera želi varovati svojo čast. Naj prevodim čitateljem „Novicu nekoliko odlomkov iz članka „Moskovskih Vedomosti", v katerem se razbira politika Avstrije tako-le: „Neko-krat že smo govorili" — pravijo „Moskovske Vedomosti" — „o več kot dvomiselnem postopanji, katerega se drži Avstrija proti nam v današnji vojski. Angleško časopisje z radostjo kaže na to, da Avstrija se že močno, dasiravno le natihoma vdeležuje vojske s tem, da omejava in ovira delo Rusije. Resnično, fakta so prejasna in javna. Nedavno nam je cel6 „Politische Correspondenz" pravila, da v Carigradu so se silno bali, da ne bi Ruska armada prestopila Čez Srbijo v Turčijo, vendar Turčija se je zdaj že potolažila s tem, da Avstrija bode stopila Rusom na pot čez Srbijo. Tacega prepričanja Turčija ni mogla imeti brez razlogov .....Prečudno je, da Avstro-magjarski politiki
nas hot6 preveriti,   da takošno varstvo njihovih „inter-
233
esov" je najbolj koristno nam samim, ker je edino sredstvo, ogniti se spopadka Rusije in Avstrije; a vendar mora biti vsacemu jasno, da ravno to najbolj more dati povod k vojski, katera bila bi po našem prepričanji veliko nevarna za dualistično mnogonarodno Avstrijo, kakor za edino in celotno Rusijo. Peštanski in Dunajski politiki se hudo goljufajo, ako mislijo, da njihove pretenzije so v stanu odložiti boj Rusko-Av-strijaki; ne, ne! prav take pretenzije peljejo naravnost k rešitvi naših mednarodnih odnošenj. Omejevati ta ali drugi del Turške države, ovirati naši armadi to ali drugo pot, ki naj bliže pelje k zmagi, se pravi podajati pomoč našemu sovražniku, ker njemu se tako olehčava hramba, nam pa naklada več potrate časa in več denarnih stroškov in več prelivanja naše krvi. Kdor tako pomaga našemu sovražniku, on je njegov zaveznik in naš sovražnik. Treba bi bilo razjasniti postopanje Avstro-Magjarije , kako se ono veže z nepristrano neu-tralnostjo? Njeno postopanje že zdaj mnogo koristi našemu sovražniku, silno škoduje nam in gubi naše zaveznike. S tem, da pritiska na Srbijo, Avstrija gubi Bosni jo, ona čez svoj teritorij propušča vojni materijai Turku, Bošnjakom pa cel6 živeža ne, dasiravno živež v nikakoršni vojski se ne šteje za vojni kontraband. .. Strašna žrtva krvi, ki so jo prelili Črnogorci, pada na glavo Avstrijske vlade. Črnogorci so pokazali čudeža junaštva; al strašanski boj jim je vzel več ljudi, kakor vsa vojska preteklega leta. Odbili so sicer vražje trume neustrašni planinski sokoli, al njihovih viteških junakov je mnogo padlo. Pritiskanje Avstrije na Srbijo in na Bosno^je pomagalo Turčiji navaliti 60 000 vojakov na malo Crno^oro. Skoraj ^četrti del svojih divjih trum so sicer Turki zgubili v Črnogorskih dolinah, al oni se zopet zbirajo proti neustrašenim junakom. Strašno je misliti, kolika žrtev jih še čaka; ali res bodo vse te žrtve brezplodne, da le je Avstrija zadovoljna padajoča spodbujo Turku? To ne more daljše tako biti. Avstrija mora nazadnje izbrati ali pošteno neutralnost ali javno zvezo s Turkom. Od druge strani se pripoveduje o nekakem paralelnem delu Avstrije z nami. To je laž. Proti Turčiji nam ni treba nikakoršne pomoči, nika-koršne zveze z Avstrijo. Paralelno delo Avstrije z nami je pomoč Turku; Avstrija zajela bi Bosno in Hercegovino, a s tem ne samoješila bi Turčijo ustanka, ampak ker bi tudi Srbijo in Crnogoro držala v strahu, dala bi Turčiji priliko, vso svojov armado iz Bosne in Hercegovine, ter od Srbskih in Črnogorskih mej postaviti proti naši armadi prišedši čez Donavo, in tako bi mi plačali dobro postrežbo Avstrijcev s tisoči naših vojakov. Zato ponavljamo: mi tirjamo od Avstrije, da izbere ali pošteno neutralnost ali pa javno zvezo s Turčijo.u Tako „Vedomostiu. — Iz Londona nam je danes došla novica, da zveza A v s tr o-Angle ška je tako rekoč gotova. Iz Indije je Anglija prepeljala čez Persidski zaliv do 50.000 mahomedanov v podporo Muktar- paševe armade pod imenom ,,Arabske armade". Zato se naše oddelne divizije zbirajo h Karsu, in mogoče je, da, če Kar s v nekoliko dnevih ne pade, bo na cesti med K ar so m in Erzerumom velika bitva; če pa Kars skoro pade, se bodo Turki umaknili na silno Živinsko pozicijo. V Poijšo je Angleška vlada tudi poslala špijonov, ki so jej pa malo radostnega sporočili, namreč da v Poljši ni nikakoršne nade za punt. V Rusiji je splošno prepri čanje , da vojske z Anglijo in Avstrijo se ne bo mogoče ogniti; ravno tako splošno je pa tudi prepričanje, da vsi Avstrijski Slovani razen Poljakov bi krepko protestovali proti taki gnjusni vojski, katero tirjajo edini Magjari. Avstriji bo težko postaviti proti Rusiji zadosti močne armade. — Dasiravno nam žuga vrh Turške še Av8tro-Angleška vojska, vendar kurz državnih zakladov
še vedno raste; storubljevi biieti notranjega posojila so po 217 rubljev. Žita so prav lepa; suša jim zdaj že ni več tako nevarna; če nas Bog obvaruje tudi toče in o žetvi moče, bo letina prav dobra.
Iz Štajarskega. — 8. dne t. m. je razsajala strašna nevihta s točo na gornjem Stajarskem pa tudi po Koroškem. Na Murskem polji od Radgone do Ljutomera je včinila veliko škodo. — Slovenski naš Štajer je za eno čitalnico bogatejši, ki se je v Mozirji slovesno odprla 1. dne t. m. Vrli rodoljub gosp. Jan. Pfeifer je čitalno sobo brezplačno prepustil društvu, za čegar ustanovitev si je posebno iskreno prizadeval gosp. Matej Blaž. — O prihodnjih volitvah za deželni zbor iz okraja Šoštanjskega, Slov. Grraškega in Marnberškega mislijo rodoljubi že zdaj, kogd bi nasproti glasovitemu liberalcu Schmidtu za kandidata postavili, in po mnenji mnogih volilcev bil bi gosp. dr. Šuc, župnik v Slov. Gradcu, pravi mož. Le složno, složno, gospoda! — če ne, propademo; nemčurji so zvite kače.
Iz Trsta. — Kako lepo je pri nas v Trstu, kaže Vam naš časnik „Edinost<{, ki v svojem 13. listu v eni sapi našteva sledeče dogodbe. Berite ta niz biserov — liberalnega časa! Samoumorov — pravi — ni konca ne kraja. V kratkem času jih je mnogo skočilo v morje; neka gospd je že v drugič v morje skočila, da utone, pa obakrat so živo iz vode potegnili. — Ustreliti se je hotel z revolverjem nek trgovec, pa se je slabo zadel, nesli so ga v bolnišnico. — Obesila sta se dva, en mizar in en točaj na Llovdovem parniku. — Iz morja so potegnili v kratkem času 7 vtopljencev razno narodnosti. — Nek Poljak, ki je hotel v Carigradu v Turško vojsko stopiti, skočil je v morje, ker mu je manjkalo v Trstu denarja za daljšo pot. Malo škode to! — V morje je skočila pri Miramaru mlada gospica, nek kamnosek jo je izlekel še pravi Čas iz morja. — Nek oče se je s svojo hčerko zbesedil in ustrelil z revolverjem vanjo, pa je ni zadel. — Iz morja so potegnili v petek dva vtopljenca že v veliki gnjilobi. — Nek vozač, ki je imel s svojim gospodarjem prepir, maščeval se je s tem, da je konju nož v trebuh zabodel, da je precej mrtev bil. — Pretepala sta se na ulici dva malopridneža s koloma, da je eden na tla padel, ko je straža priskočila in druzega prijela. Druga straža gre urno v bolnico po nosilnice; ko pa ga hočejo dvigniti, skoči po konci ranjeni, ki so ga za mrtvega imeli, in začne udrihati po straži. — Dve ženski ste se na stari šrangi sredi trga tako pretepavale zarad ljubosumnosti, da ste se po tleh valjali in bili vsi krvavi in raztrgani, ko ji je straža v ječo tirala. Obe skupaj še 32 let nimate. — Nek mesarsk učenec je zabodel z nožem svojo ljubo. — Dvanajstletna tatica kradla je sem ter tje malim deklicam uhane iz ušes. — Na cesti iz Bazovice v Trst so našli nekega Ciča vsega potolčenega, zvedelo se je, ko so ga v bolnico nesli, da je bil napaden in obropan 17. u. m. je malo upanja, da se ozdravi. — Neki Godnik, že večkrat kaznovan, je svojo ženo tako z oknom udrihal, da so jo morali v bolnico nesti. — Kaj ne, kako lepo je pri nas o cvetji liberalizma?
Iz Vipavske okolice 15. jul. -  V 28. listu „Novic"
je gosp. Dolenec odgovoril na moj dopis v 26. listu. Razjasnil mi je marsikaj, al podri ni vsega, kar sem tam pisal. Kar se pocinjenja dratii tiče, naj na to Kranjski fužinarji sami odgovorijo. Kar pa se tiče kljuk, ono ,,poslano" samo potrjuje, da ključar Stijaški nobene ni naredil, a vendar je polovico čistega dohodka v Stijak nesel, šel je v Vipavo k dedičem svojega mojstra, kjer se je izučil, in je za polovico cenejše kljuke dobil. Ce je tuji Stijaški mož vedel za cenejšega mojstra v Vipavi, smel sem pač po pravici vprašati: kako to, da na Slapu niso za tega mojstra vedeli, vsaj Slap
od Vipave ni daleč. Se kaj druzega bi lahko povedal, a ne da bi koga žalil. Ker pa moramo doklado v davkarijo nositi za Slapensko šolo, zato smemo opazovati gospodarstvo ondi tudi drugi, ki niso še le par let gospodarji, ampak se že veliko let ubijajo z gospodarstvom, pa tudi niso po vse bedaki.
Iz Ljubljane. — Volitve deželnih poslancev so popolnoma dognane. V soboto so si tako imenovani veliki posestniki izvolili svojih 10 poslancev izbacnivši grofa Hvacinta Thurna zarad bolehnosti (?) in pa grofa Margheri-a in Ed. Schafferja zarad tega, ker ju v prejšnjih zborih nekaterikrat ni volja bila, po komandi Ap-faltrernovi se vesti. Sedanji zastopniki velikega posestva so sledeči, od prvega do zadnjega liberalci najčistejše krvi: baron Oton Apfaltrern, grof Blagaj, Dež-man, Ljubljanski župan Laschan, vitez Langer, Karol Lukman, vodja nemške obrtnijske družbe, vitez Savin-scheg, baron Tauferer (alter ego Vesteneckov), vitez Vesteneck in grof Gustav Thurn, brat Hvacinta Thurna. Vdeležilo se je z vštetimi pooblastnicami 76 glasov, od katerih so gori imenovani izvoljenci jih dobili 57. V klubu pred volitvijo je komandant baron Apfaltrern marsikatero grenko^ besedo slišal od grofa Margheri-a in to po pravici. Zalibog le, da bolj zmirnih nemških in pa narodnih volilcev se je tako malo vdeležilo volitve , da še cel6 vseh pooblastnic ni moglo na glasovanje priti, ker bi vendar mogoče bilo prodreti liberalno falango in vsaj nekoliko narodu našemu pravičnih mož posaditi na sedeže velikih posestnikov.
— (Iz seje dež. odbora 7. in 14. julija.) Predlogu pomnoženega kraj nega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učitelj Franc G o v e k a r definitivno nastavi za nadučitelja in vodjo dverazredne ljudske šolevna Igu. — Pogorelcem v dolenjem M a-horovem v Sent Jernejski občini se je dovolilo 500 gld. podpore iz deželnega zaklada.
—  (Kdor hoče skoro da prvega umetnika na goslih slišati), ki je vrh tega še naše gore list — Slovžn — naj pride v petek zvečer ob 8. uri v čitalnico našo, kjer bo od Italijanov in Francozov slavljeni g. Franjo Krežma s svojo gospico sestro Ano, potovaje skozi Ljubljano, veliki koncert dal s sledečim programom : 1. Tovačovskv — „Na gorahu, zbor s čveterospevom, poje moški zbor Ljubljanske čitalnice. 2. a) RafF — „Cavatina", b) Wieniavski „Polonaise brillante", gosp. Franjo Krežma. 3. a) Rubinstein — „Romanca", b) Schuman-Li zt — „Pesem ljubezni", c) Paganini-Liszt — ,,Etude de concert", gospodičina Ana Krežma. 4. Max Bruch — Koncert v 3 skladih, gospod Franjo Krežma. 5. Zajec — „Večer na Savi", zbor s čveterospevom , poje moški zbor Ljubljanske čitalnice. 6. Vieuxtemps — „Norma", Fantaisie brillante na G-struni, gosp. Franjo Krežma. 7. Rubinstein — „Valse ca-racteristique", gospodič. Ana Krežma. 8. a) Krežma — „Mon reve", Romanca, b) Wieniavski — „Souvenir de Moacou", caprice brillante, gosp. Franjo Krežma. Vstoonina 50 kr. — Sedež 70 kr.
C
—  (Valvazorja 14. zvezek), ki se ravno razpošilja, je zopet jako zanimiv. Med drugim naštete so v tem zvezku vse na Kranjskem nahajajoče se rastline s pristavkom njih zdravilne moči. Dalje obsega ta zvezek rudnike (fužine) s podobami: Železnikov, Krope, Javor-nika, Plavža, Save, Kamne gorice, Bohinja in Idrije. Zopet tedaj zanimiv snopič!
234