—   151   —
Novičar iz slovenskih krajev. *)
Iz Dramiške doline na Staj. V Sent Jurju pod Rifnikam je bila 25. p. m, volitev župana in podžupanov. Vse je slo prav po lepim redu in po volji. Posebna hvala gre kantonskimi komisarju Vovku, ki je ljudstvo pri volitvi tako razumljivo podučil, de je vsak vse lahko zapopadel, ako ravno mu je poprej še clo neznano bilo. K žalosti se je pa v D ram ni vse nasproti ravnalo; pri takih celo novih napravah bi bilo potreba prostimu ljudstvu vse od konca do kraja razjasniti;
»Kjer ni podučeno ,
Tam tud ni prav storjeno.«
Toča nas je hudo namahala na sv. L oren ca dan; od Slovenjiga Gradca noter blizo Horvaške meje je hud oblak veliko kmetov v revšino pripravil. Vina bomo tukaj tako malo pridelali, de še stari možje ne vedo se tako žalostnima leta spomniti* Vse naše zaupanje je skoraj proč; samo eno nas še tolaži, namreč:
»Kjer je naj  veei sila
Tam je roka božja naj bolj mila.«              J. Sk.
Iz Celja. Okoli Celja in po deželi griža, vsakoletni gost po deželi, hudo razsaja ; veliko ljudi je že po njej pomerlo, nezrelo sadje, prehlajenje in nespametno domače ozdravljanje je tega krivo. Prikazujejo se pa tudi sem ter tje znamnja, s kterimi znana indi-ška ptujka ^kolera) prikoračiti ljubi. — Sadja je letaš pri nas clo malo; mraz in gosence so ga pokončale. Pripeljali so scer iz Gorice in Vipave nekaj hrušk in na pol zreliga grojzdja, pa prodajajo ga tako drago, de se ir.oramo to leto že odreči, tajistiga kaj pokusiti. -— Veliko se govori zdaj od nekiga grajšaka blizo Celja, ki je v Gradcu zapert. Očitna sodba, ki ima kmalo biti, bo razodela, kaj je nad tem.
Iz Gorenskiga. Razglasite „Novice", kako pridno se K a mn o goriška šola, nje neutrudljivi učenik Andrej Praprot-nik in častiti katehet Anton Jerina, obnašajo, kako da si ta dva gospoda neprenehama od leta do leta večji zasluge za njo nabirata. 26. avgusta zjutraj je bilo konec-letno spraševanje v imenovani šoli. Popred je bila sv. maša,
*) Spet moramo častite g. dopisnike prositi, de nam za zlo ne vzamejo, de smo mogli zavolj pomanjkanja prostora njih dopise nekoliko okrajšati. Sila kola lomi. Zahvalimo se tukaj g. dopisnikam očitno in sereno za prijazno podpiranje »Novic« z mnogimi dopisi; pa le eno prosimo: naj bojo oznanjene prigodbe kolikor je moč kratko popisane, de ena predolga ne ovira vec druzih. Dobro in kratko! prosijo Novice, ki bi rade v vsakim listu svojim bravcam veliko povedale.                                                         Vred.
lepo peta. Po nji se je spraševanje pričelo. Kako na-tanjko in serčno so gospodu učeniku keršanakiga nauka otroci odgovarjali in pričali, da jim beseda iz serca pride živa, občutena, ne le samo v glavo mertvo vtisnjena, ampak prihodnjimu življenju vedno zvesto vodilo! Potem so pridni solarčki prebirali tako gladko in zapo-padljivo, da jih je le veselje bilo poslušati, posebno pak ko so iz bukvic „miloserčnost do živaliu tri-govor tako pomenu primerno navglasovaje čitali, da se je bilo čuditi. Računili so tako prav in hitro , da je težko jim bilo slediti. Spise (pisma) vsake baze so vedili speljati tako urno in gotovo, da ni bilo narmanjši napčnosti zavjeti. Eq fantič je posebno narek (diktan-do) tak izverstno, brez pogreška in s tako gotovostjo pisal, da se sme posebno pohvaliti. Razlaganje slovnice je vsim tako gladko šlo , da se je njih premede-nost vredno skazala. In tako vse, vse, kar je mogoče, da se otroci v enim, v dveh k večimuvtreh letih naučiti zamorejo, pri drugih mnogih opravilih, ki jih jim starši še doma pogosto naložujejo.
Kaj pak čem od izverstnih nabranih lepopisnih po-skušinj reči, kaj od raznopisnih, kaj od računskih, kaj od narečnih? Vse je hvalevredno, njih zapopadek, kakor izpeljava; pervi otroke o Bogu, o blaženstvu, o slavjanstvu, o pridnosti podučiva, drugi kaže njih marljivost. Neizrečeno veselje mi je v sercu igralo, viditi otročiče jasniga obraza, žarečih oči in prebrisane glave; njih marljivost me je do solz ginila. Tu pridite sem sovražniki šole in slovenščine s svojim ugovoram, da je otrokam ostudna in nekoristna, da jim je prijetnejši in koristnejši nemščina. Razkadilo se bode krivično vaše govorjenje kot megla o soncu, — o djanski koristi, ki se bode kmalo v zvišani omiki iz sloven-skiga poduka pokazala. Sladak mora vonder biti spo-minj gospodu učeniku, de je blagostojnosti in izobra-ženja tolikanj otročičev temelj postavil!
Ko je bilo vse spraševanje redno dokončano, so gospod katehet naj pridniši učence in učenke očitno in sicer iz prav lično natisnjenih pervjoh brali. Per-ve slovenske so, in s stroški gospoda učenika natisnjene. Razvidi se iz njih 5 da je šola preteklo leto štela 160 učencov in učenk, kterih 69 na nedeljsko šolo spada; razvidi se tudi, da je že mladinska bravli i ca vstanovljena, ktero 106 mladih bravcov in bravk obiskuje in si v nji lepe nauke pridobuje. — Na zadnje je stopil en fanteč iz srede in je v kratkim prav milim govoru v imenu vsih drugih hvalo in sladki občut izrekel, da si je toljkanj lepih vednosti pridobil; obljubil je, da hoče po njih prihodnjič živeti, in tak trud gospodov učenikov poverniti. Pričakovali smo zdaj hvalivniga odgovora in spodbade od predstojnih gospodov poslušav-cov, ali ni ga hotlo biti — naj ga pa očitna hvala nadomesti ! — To je napredovanje Kamnogoriške šole, ki še ne obstoji čez pet let. Zaslugo naj veči ima po raznih sostavkih v „Vedežu" dobro znani gospod uče-nik. Bog ga še dolgo tej šoli obderži, da se prav krepko vstanovi proti nemilim zaveranju šolskiga poduka. Privošili bi mu le boljši prihodke trudu in zaslugi primerne. Naj Vam, — častitljivi gospod! sladka vest in rodoljubje do mile matere Slovenije in do njeniga naroda vaše delo slajša, da bi lep izgled vsim učeni-kam z veseljem ostali! —                                    —.—