uto umi
PoSfafna plačana v gotovini
< Ljubljani, v petek", dne B. decembra 1939
281	Cena 2 din
Naročnina mesečno
25 Din, aa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul 6/111

VENEC
Telefoni aredniitva h »prave: 40-01, <0-02, 40-03, 40*04, 40-05 — Izhaja vsak daa sjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račun: Ljubljana številk« 10,650 in 10.349 sa inserate.
Uprava! Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Brezmadežna
Vsi Marijini prazniki so lepi in je težko Izbirati, kateri je lepši. Vendar pa si upamo reči, da je praznik Brezmadežne, ki ga danes praznujemo, nekakšna napoved in vsebina vseh drugih Marijinih praznikov. Kajti na današnji dan nam sv. Cerkev kliče v spomin versko resnico, da je bila Marija že takoj ob svojem spočetju, to je že v prvem hipu svojega življenja po posebni božji dobroti kot bodoča mati Odre-šenikova in z ozitom na njegovo zasluženje; obvarovana vsakega madeža izvirnega greha.
Cerkev posebno slovesno obhaja ta Marijin
Jtraznik, iz katerega odseva že božično razpo-
ožen "
Sovjeti imajo na Finskem 25.000 mrtvih, ranjenih in ujetih
Malo Finsko nashakuje potmilijonska rdeča armada s tisoč topovi in petsto bombniki
loženje. Ona namreč, ki se edina vsa čista in brezgrešna med zemeljskimi otroci dviga nad človeški rod, izbrana kakor sonce, lepa kakor luna in silna kakor dobro urejena vojska, — je mila jutranja zarja, iz katere bo izšlo sonce-Kristus. Ona je prvi izbrani sad odrešenja, po katerem zdihuje verno občestvo v adventnem Času.
Današnji Marijin praznik obhaja Cerkev kot zapovedan praznik šele od 1. 1854, torej komaj 85 let, pa se je vendar vtisnil globlje v srca vernikov in zlasti mladine kakor katerikoli drugi praznik. Zakaj? Zato, ker če-ščenje Marije Brezmadežne ovija posebna milina, brezmadežna čistost božje Matere ima izreden čar in posebno privlačnost za idealne, lepe duše, kakor ima posebno lepoto nedolžno otroško oko, svetla zvezda na nebu, nedotaknjena cvetlica v sveži rosi ali sploh vsak plemenit človek, ki je za nas nekakšen odsev izgubljenega paradiža. Čistost Brezmadežne je vedno bila vzvišen ideal, po katerem se oblikujejo lepe, plemenite duše. Njena podoba je že napol divje narode navajala k plemenitosti, viteštvu, čistosti. Njena svetla lepota je vzorna šola za čisto mladost, za viteško, plemenito mišljenje. V liku Marije brezmadežne je strnjen ves krščanski nravstveni nazor, ki na prvo mesto postavlja notranjo, duševno lepoto pred vsemi drugimi krepostmi. Brez Marije, ki kot pravzor čistosti in brezgrešnosti kraljuje na naših oltarjih, si Cerkve in duhovnega življenja sploh ne moremo misliti. Poleg samega Boga je Marija najlepše, kar imamo, ki s Svojim vzvišenim vzorom ne vzbuja v zemeljskih otrocih le hrepenenja in volje po nravstveni lepoti srca in duše, ampak nam kot dobrotna mati izprosi in deli tudi milosti v boju z zlom in grehom ter nam materinsko pomaga, da se obnovimo in prerodimo, ako smo podli in zašli s prave poti.
Ponosno veselje mora na današnji častni 'dan najčistejše dekle, ki je devica in mati tobenem, napolnjevati posebno ženski svet. V Mariji Brezmadežni odseva v prvotni lepoti žensko dostojanstvo in meče svojo luč na vse tiste device, žene in matere, ki se zatekajo pod njeno varstvo in njen zgled posnemajo. Kako se spričo naše vere v Brezmadežno in odsvita njene neomadeževanosii v nič razblinijo nespametni očitki, da krščanstvo nima pravega pojmovanja o ženski časti in vzvišenosti materinstva. Saj je zaradi svojega materinstva, po katerem je postala mati božja, bila Marija tako visoko povzdignjena! In vsaka krščanska mati je rodnica bratov in sester Kristusovih, katerim je odločena soudeležba v njegovem skrivnostnem telesu. Vsaka čista devica, ki se zaradi Kristusa odpove telesnemu materinstvu, je nevesta Sv. Duha, ki je Obsenčil najčistejšo Devico, češčenje prečiste Device in Matere je torej v krščanskem svetu nad vse rodovitno. Kajti ob njem se vzgajajo čiste device, ki se vse žrtvujejo božji ljubezni in ljubezni za bližnjega. Ob njem se usovršu-iejo plemenite matere z otrokom v naročju, kakor nebeška Mati. V narodu, kateremu je ta Mati njegovo znamenje na nebu, bo vedno jnogoče dobiti mnogo žena, katerih materinstvo bo mnogim v veselje in blagoslov. Kjer je Ona znamenje na nebu. tam bo po hišah in na cestah množica veselih in zdravih otrok in vsak, ki jih bo videl, se bo radoval in jih ljubil že zaradi Boga, ki je tudi otrok postal.
Toda sv. Janez je v Skrivnem razodetju
fledal še drugo znamenje, ki se dviga proti eni, obdani s soncem: velikega, ognjeno-rdečega zmaja! Pod tem apokaliptičnim znamenjem, ki se stavlja nasproti Brezmadežni in njenemu božjemu Sinu, lahko danes razumemo ono strašno, organizirano brezboštvo, ki zameta vsako nadnaravnost in božje razodetje, ki prevzetno zaničuje milost in oznanja samo-odrešenje človeka iz njegovih lastnih močL Je to brezmejen napuh, ki je zašel celo v ljudska gibanja, ki uči popolno dobroto in brezmadež-nost same človeške narave in postavlja nove vzore, ki z duhovno krepostjo in viteško možatostjo nimajo nič skupnega. Je to materi-alizem, ki sramoti nravno čistost srca, se norčuje iz deviškega življenja in smeši materinstvo. Ta materializem ne pozna otroštva božjega, zato pa ob njem zamira tudi zgolj telesna rodovitnost. Je to vekovit sovražnik človeškega rodu in njegove sreče, ki menja taktiko in orožje, nikdar pa ne preneha njegovo zalezovanje.
Krščansko ljudstvo ima tisočletne izkušnje, da bojuje ta nujen in neizprosen boj najuspešnejše pod vodstvom in vurstvom Marije, ki je močna žena in kateri je tudi obljubljena končna zmaga. »Ona ti bo glavo strla.c Bo-jujmo torej še mi pod njenim vodstvom dober in pravičen boj za ideale, katerih najvišji vzor za vse človeštvo je postala Brezmadežna: za čistost srca, za duhovno lepoto, za ponos materinstva, za lepoto svetega devištva. To so vzvišene kreposti, ki dvigajo človeštvo iz okov materializma in gole telesnosti v duhovni, nadnaravni svet; so to čednosti, ki boljšajo človeško družbo in jo dvigajo na višjo raven plemenite človečnosti ter pravih otrok božjih.
Tako je praznik Brezmadežne dan veselja in zmagoslavnega upanja za vse katoliško ljudstvo. V velikem nebeškem znamenju, v ženi, obdani s soncem z luno pod nogami in z vencem zvezd okrog čela zremo našo nebeško Gospo, našo Mater na neštetih oltarjih, na brezštevilnih milostnih podobah. Takšna kraljuje tudi v naših srcih. Katoliška mladina ji bo danes znova obljubila zvestobo in izpove^
Stockholm, 7. decembra. AA. Havas: Po podatkih iz Helsinkija piše list >Afton Bla-ded«, da so Sovjeti zbrali proti Finski 500.000 mož, tisoč topov in 500 letal.
Sovjetsko letalstvo je sklenilo za vsako ceno izrabiti čas, dokler ne pritisne hud mraz, zato tudi tako brezobzirno napada ne glede na človeške žrtve in ne glede na material.
Sovjeti so doslej izgubili 25.000 mož, ranjenih, ubitih in ujetih.
Finsko vrhovno poveljstvo ima pa popolnoma drugačno strategijo: z maksimum odpora skuša združiti minimum žrtev. Zato so se Finci umaknili ponekod s prvih obrambnih postojank na Karelijski ožini, vendar niso opustili nobene važnejše postojanke. Ugotovili so, da Sovjeti uporabljajo naboje dum-dum.
Finci odbijajo vse rdeče napade
Helsinki, 7. decembra, t. Reuter: Finci so vse sovjetske napade v Kareliji in v ožini med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom odbili. Sovjeti so napadli s posebno srditostjo pri Salinu, Suojarki in Suojarvi. Nikjer niso napredovali.
V Petsamu so Sovjeti prodrli v pristanišče, kjer se izkrcavajo vedno novi oddelki, toda Finci drže v svojih rokah vse prometne zveze med mestom in okolico. Sovjetske čete še niso prišle do utrjenih črt, ki jih imajo Finci na jugu Petsama.
»United Press« poroča, da leži nad vso južno Finsko gosta neprodirna megla, skozi katero prši mrzel dež. V takšnih vremenskih prilikah je voje-
vanje nemogoče. Letalski napadi so izostali in bodo morali izostati, dokler to vreme traja. Tudi z bojišč ni posebnih poročil, razen iz Karelijske ožine, kjer so se sovjetske čete ponoči približale utrjeni »Mannerhaimovi črti«. Glavnega napada je treba pričakovati v prihodnjih dneh.
Finska uradna poročila
Helsinki, 7. decembra. AA. Havas: Finsko vrhovno poveljstvo je izdalo uradno poročilo, v katerem pravi med drugim, da so Finci včeraj odbili več sovjetskih napadov v Kareliji in uničili 8 sovjetskih tankov, tako da so jih Sovjeti doslej izgubili 80.
Finske vojaške oblasti odločno zanikajo trditve, ki jih vsebuje današnje jutranje poročilo sovjetskega poveljstva, češ da so sovjetske čete prebile Mannerhaimove utrjene črte ob Karelijskih jezerih.
Poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: Sovražni napadi, izvedeni 5. decembra, so bili odbiti. Na področju Valkjaervi se je Fincem posrečilo uničiti 8 tankov. Število tankov, ki so bili uničeni od začetka bojev do 5. decembra zvečer na Karelijskem bojišču, znaša 80. 5. decembra je sovražnik izvedel nekaj ogledniških poletov nad bojiščem ter je bombardiral Petsacno in Pitkae-ranta brez vsakega uspeha. Finsko protiletalsko topništvo je 5. decembra zbilo na tla 2 sovražni letali.
Rdeča poročila
Moskva, 7. decembra. A A. DNB: Generalni štab ljeningradskega vojnega okrožja je izdal sle-
deče poročilo o borbah dne 6. decembra zvečer:
Sovjetske čete, ki prodirajo v smeri iz Mur-manska, so obvladale sovražni odpor pri Petsamu. Čete, kri prodirajo ob ustju Porososera in pri Petrosadovsku, so po uspešnih borbah prekoračile železniško progo Nurmes-Loensy ter napredovale 75 km od državne meje.
Na vzhodnem delu Karelijske ožine so sovjetske čete prodrle po topniškem obstreljevanju glavno obrambno črto finske vojske ter prekoračile nato reko Tajpalenioni. Sovjetske čete napredujejo v smeri proti zapadu. V zapadnem delu Karelijske ožine so sovjetske čete zasedle železniško postajo Kivinieni na železniški progi Kex-holm ter železniško postajo Kojojo. Na progi Viborg-Valkialvi so zasedle postaje Lunatjopi, Per-vervi in Imesterjervo ter vas Sanilo ob obali Finskega zaliva, kakor tudi utrdbo Ino.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bili samo posamezni izvidniški poleti.
Moskva, 7. decembra. AA. NDB: Vrhovno poveljstvo v Ljeningradu je včeraj izdalo poročilo, da so sovjetske čete prekoračile glavno črto odpora finskih čet pri velikih jezerih. Po dosedanjih vojnih poročilih so boji potekali na prostoru pred utrjeno črto. Zasedba teh utrdb je od sovjetskih čet zahtevala velikih naporov zaradi trdovratnega finskega odpora in zaradi velikega števila min, ki so bile potem ozemlju posejane. Rdeča vojska je 5. in 6. decembra dosegla takšne uspehe, da bodo velikega pomena za nadaljnji potek bojev. Pri vsem tem je treba upoštevati, da skrajno neugodno vreme, moker sneg in dež ter nevihte onemogočajo nastop sovjetskega letalstva, obenem pa zelo oteži kočajo prodiranje po suhem.
Bitke v zraku na zahodu
Boji z velikimi nemškimi vodnimi letali
Berlin 7. decembra, t. Reuter: Nemške vojaške oblasti javljajo, da je bila nad otokom T e x e 1 zračna bitka med nemškimi in angleškimi letalci. Eno angleško in eno nemško letalo 6ta trčili drug na drugega ter strmoglavili v morje.
Berlin, 7. decembra. AA. DNB.: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodnem bojišču se je le arti-lerija nekoliko udejstvovala. Naša letala so izvedla ogledniške polete tudi nad Anglijo in Škotsko.
Ogledniška letala so spet letela nad Shetland-skimi otoki. Pri letalskem spopadu zahodno od ho-landskega otoka Texel sta trčila skupaj neko nemško in neko angleško letalo. Obe letali sta padli v morje. V večernih urah je pet angleških letal izvedlo posamične polete nad Schleswing-Holstein.
London, 7. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da je bil davi alarm po vsej dolžini Firth of Fortha. Opazili 6o 8 sovražnih letal, ki so l°tela zelo visoko. Napadla eo jih angleška letala in angleški protieltalski topovi. Nobena bomba ni bila vržena.
Angleška admiraliteta poroča, da je več velikih nemških vodnih letal tipa »Dornier« davi hotelo pasti manjša ngleška izvidniška letala v Severnem ntor.u.
Eno angleško letalo je bilo nad Helgolandor.1, ko je opazilo nemška vodna letala. Anglež je nasprotnika napadel s strmim padcem nad njega, ter ga obdelaval s strojnico. Nemško letalo je padlo pod oblake in je verjetno izgubljeno. Angleško letalo se je na to dvignilo in spet na isti način napadlo drugo nemško letalo in ga tudi poškodova'o.
Skoraj ob istem času je prišlo do letalske borbe kakšnih 350 km daleč od angleške obale. Angleški lovci 60 napadli »Dorniera« in ga pol ure obsipavali s strojnicami. Nemško letalo je bilo vsestransko poškodovano in je bilo videti, kako je iz niega odtekal bencin. Letalo se je s težavo umaknilo med oblake. Angleški pilot je prepričan, da je pozneje padlo v morje.
Potopljene lad£e
London, 7. dec. A A. Havas: Častniki grške ladje »P a a d o s«, ki se je potopila v britanskih vodah, niso mogli povedati, ali je ladja postala žrtev mine ali pa torpeda. Poveljnik ladje in dva mehanika so utonili, ostalo moštvo je pa izkrcala neka britanska ladja.
Miami, 7. dec. AA. Havas: Jugoslovanska ladja »Drava« (3.500 ton), namenjena na Haiti, je sporočila, da vdira voda v ladjo, in je zaprosila za nujno pomoč. Jugoslovanski ladji ie prihitela na pomoč holandska ladja »Flora«,
Kjdbenhavn, 7. dec. AA. DNB. Po poročilu danske parniške družbe Jiitland je parnik »Ole-tod« (3.500 ton) trčil v Severnem morju blizu angleške obale na mino in se potopil. Parnik je bil
natovorjen s premogom in je plul proti Goteborgu, Od 21 mož posadke so jih rešili 15, 6 jih je pa utonilo.
Nizozemski ipamik »T a j a n d o e n« (8.159 ton), ki je vozil iz Anversa proti nizozemski Indiji je bil potopljen v Rokavskem zalivu. Parnik je bil tor-pediran od nemške podmornice. Posadka 67 mož je bila rešena, izvzemši 6 mornarjev, ki jih še vedno pogrešajo.
Mala prevozna ladjica »W ashington« (209 ton) je zadela na mino in ee potopila. 8 mož posadke je utonilo.
London, 7. dec. t. Reuter: Poljski podmornici »Wilk« in »Orzel«, ki sta, kakor so časopisi že svoje dni poročali, pobegnili iz Baltiškega morja in 6e rešili v Anglijo, 6ta bili sedaj uvrščeni med angle-šk ovojno brodovje Poljski podmornici sta takrat, ko je bila Poljska od Nemčije napadena, najprej pobegnili v Tallin, toda ker tudi tamkaj niste bili varni, sta ponoči pobegnili ter se jima je posrečilo, da sta se rešili skozi Sund v neko angleško pristanišče. Tam 6o jih malo popravili in 6ta 6edaj pripravljeni za borbo.
Angleško-francoska blokada zajame samo 30 % nemškega izvoza
Agencija Havas je za lažjo presojo poostritve ilokade proti Nemčiji izdala pojasnilo, v katerem navaja posledice, ki morajo nastati za Nemčijo, če bosta Anglija in Francija odslej plenili tudi nemški izvoz:
Ako vpoštevamo predvojne statistike, je znašal izvoz Nemčije proti vzhodu, to je proti Sred-
nji Evropi, Balkanu, Baltiku in Sovjetski Rusiji G0% vsega njenega izvoza, v Anglijo in Francijo odpade i7%, v Ameriko (severno, južno, srednjo) 15%, v ostale kraje pa 8%. Od angleške blokade ni prizadet nemški izvoz proti vzhodu, to je: največji del nemškega izvoza sploh. Od izbruha vojne i dalje Nemčija ne izvaža nič v Anglijo in Francijo. Torej je prizadet od nove blokade samo nemški izvoz v vse tri Amerike, kar dejansko ni mnogo. Vpoštevati pa je treba dvoje: prvič, da je Nemčija tisto blago, ki ga je prej prodajala Angliji in Franciji (17%), po izbruhu vojne usmerila v Ameriko, tako da se je izvozni količnik za Ameriko od 15% povečal z angleško-franeoskim količnikom za 17%. drugič pa to, da je Nemčija samo za tisto blago, ki ga more prodati v Ameriki, dobivala zlate devize, zlati denar, ki ga nujno potrebuje, da si v Ameriki nabavi gotove surovine, ki jih drugod ne more dobiti, a ki jih mora plačati v zlatu in ne z zamenjavo lastnega blaga.
Nova angleško-francoska blokada zadene torej neposredno \rgaj eno tretjino nemškega izvoza. Ce bi pa Nemčija hotela svoje blago ipak izvažati po morju, poslužujoč se nevtralnih ladij ali celo tako, da bi nevtralne države nemško blago odkupovale in ga naprej prodajale, bo to preprečila blokada v kali, čeprav bi bile s tem nevtralne države prizadete.
Nemški konzularni uradnik ubit v Newyorku
Newyork, 7. decembra A A. Včeraj so našli na njegovem stanovanju v Brooklynu mrtvega tajnika nemškega generalnega konzulata Walterja Engelberga. Engelberga so ubili. Njegova lobanja je razbita, nered v sohi pa dokazuje, da je bil v njej ogorčen boj. Listi pravijo, da je policijska preiskava ugotovila, da se je pred umorom res vršil boj. Orožja, s katerim je morilec izvršil svoje dejanje — po vsej priliki železna palica — še niso našli. Na policiji izjavljajo, da ne gre za zločinsko tatvino, ker ni zmanjkalo nobene vrednote.
Papež Pij XII. sprejel novega poslanika Italije
dala trdno voljo, da bo po svojih močeh skrbela, da ji bodo tudi drugi služili in jo ljubili. Vendar pa smo vsi poklicani k apostolskemu delu pod zastavo Marije Brezmadežne, da prispevamo po svojih močeh, da se bo po vsem svetu, posebno pa med našim narodom, ki je željan nravne obnove, razlegalo veselo oznanilo:
»Tvoje brezmadežno spočetje, o prebla-žena Devica Marija, je vsemu svetu prineslo veselje: Kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Jezus Kristus, naš Bog.«	Drin
Rim, 7. dec. Radio Roma poroča: Novo imenovani poslanik Italije pri Sveti stolici D i n o A 1 -f i e r i je danes sv. očetu izročil svoja poverilna pisma ter imel pri tej priliki vdanostni nagovor na papeža, v katerem je izjavil, da je čisto gotovo, da bodo odnošaji med državo in Cerkvijo, ki so bili posvečeni po lateranskih pogodbah, tudi poslej ostali in se nadaljevali v prisrčnem sporazumu in sodelovanju, na kar je papež Pij XII. odgovoril z govorom.
Sveti oče je poudaril, da je srečen slučaj, da je bila podana izjava novega poslanika Italije pri Sveti stolici oh priliki, ko praznujemo 10 letnico lateranskih paktov. Misli, ki jih je izrekel poslanik, soglašajo z onimi, ki jih je sv. oče povedal v okrožnici »Summi pniitilirntus«, da bi se vsi združili v bratskem sporazumu, da se doseže mir,, osnovan na pravici. To nas, je dejal papež, utrjuje v upanju, da bodo pobude sv. očeta za ta visoki namen vedno našle vdan odmev v močnem in delavnem italijanskem narodu, katerega jo modrost njegovih vladarjev in njegova !a°tna politična uvidevnost tako srečne obvarovala. da se ni zapletel v sedanjo strahovito vojno. Zato je tudi opravičeno upanje, da se bo ponu-
dila ▼ bolj ugodni konstelaeiji prilika, da se posreči vpostaviti resničen mir, ki bo Blonel na plemenitih načelih pravice in dostojanstva narodov.
Papež je zaključil svoj govor z blagoslovom italijanskemu kralju in kraljevskemu domu, kakor tudi šefu vlade Mussoliniju ter vsemu italijanskemu ljudstvu.
Papež vpoklicanim duhovnikom
Vatikan, 7. decembra. AA. (Štefani.) Sveti oče Pij XII. je naslovil poslanico na vse duhovnike, ki so bili mobilizirani ali poklicani na vojaške vaje v vojskujočih se in nevtralnih državah. Vrhovni cerkveni poglavar poziva duhovnike, da tudi na svojem sedanjem položaju ostanejo v vsakem oziru kristjani in naj ne pozabijo, da so poklicani oznanjati Kristusov nauk.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko mrzleje, delno oblačno v južnih krajih in v
gorskih predelih. Na južni polovici države in po hribih utegne deževati. Megla v dolinah in Kotlinah.
Načrti novega volivnega zakona
Milan Grol odgovarja Hrvatom
Na prvo izjavo Milana Orola, ki smo jo v
glavnem prinesli, je odgovoril tudi Hrvatski Dnevnik kot glasilo HSS. Zdaj se je gosp. Grol znova oglasil v listih, kjer veli med drugim, da je nujna potreba poprej urediti državo, potem šele misliti na kake nove volitve, Med drugim pravi: »Izraz stvarnosti, ne ideje, je, če demokrati zahtevajo, da se procedura, ki se je z njo začelo urejevati državno vprašanje, nadaljuje do konca, vsaj v splošnih in načelnih oblikah. Na proceduro od 26. avgusta demokrati niso imeli nobenega vpliva in ne morejo spremeniti njenega toka. Toda temeljno načelo vsakršne procedure mora ostati, ker je to naravin red: najprej jasno in določno postaviti splošni državni red v celoti, pri določanju sestavnih enot in njihovih medsebojnih odnosov porabljati ista merila ter jih vse skupaj istočasno reševati. Tak naravni red stvari kaže sistem, ki mora biti načelo vseh procedur. Ko se je ustanovila banovina Hrvatska in se bo banovina Slovenija, Srbi po vsem tem ne morejo iti na volitve z vprašanjem o vsem, kar jih briga, ter ne morejo o vsem tem prepuščati usode kroglicam.« — Nato g. Grol razlaga razmere, v katerih živimo ter pravi, da v takih domačih in zunanjih razmerah ne gre prepuščati usodo srbskega dela in vse dr-■ žave kroglicam. Nato navaja za vzgled tole možnost ter pri tem misli očitno na prvaka SDS v Vojvodini Boškoviča. ki zahteva avtonomijo Vojvodine: »Kak krajevni tribun na primer, ki računa le na trenutno igro s kroglicami, je zahteval za svojo deželo ne samoupravo, ki jo je treba dati vsem deželam, marveč državnopravni položaj, kakršnega ima Hrvatska, čeprav ie vedel, da bi kaj takega mogel izvesti le, ko bi pri volitvah dobile odločilno vrednost kroglice narodnih manjšin. Treba pa je razlikovati samoupravne in državnoprav-ne okvirje. Od trenutka dalje, ko smo nastopili po zahtevah Hrvatov k organizaciji države po načelu narodnih samobitnosti, ni mogoče več nazaj I Ce je bil kdo zoper trializem, je bil Ljuba Davidovič, ter se šele danes vidi, kako prav je imel. Toda ta razlog danes ne odloča več. Zdaj moramo ostrine posebnih narodnih meril ublažiti. Prvi korak k temu je, da priznamo ista merila za vse. Kakor hitro se je začelo razmejevanje ozemlja, Je bilo Srbom in Hrvatom jasno, da ne morejo eni ali drugi vsi ostati pod enim krovom. In morda je sreča, da je tako.< Nato g. Grol znova naglaša, da je najprej treba rešiti vprašanje končne ureditve ter nato šele iti na volišče.
Kako »Obzor« gleda politični položaj
Z ozirom na načrt volilnega reda za poslanske volitve, ki ga je vlada te dni začela obravnavati, je zagrebški »Obzor« priobčil članek, kjer med drugim razvija tele misli: »Kakor danes kaže, je gotovo edino le to, da bo vlada zares izdala v najkrajšem času novi volilni zakon, da pa je prezgodaj govoriti o razpisu skupščinskih volitev ... Hrvatski politični krogi žele in delajo na to, da bi se čimprej sešel hrvatski sabor, ki ga pričakuje vsa hrvatska javnost. Toda belgrajski politični krogi drugače mislijo. Medtem se hrvatska, srbska in slovenska javnost močno zanima, kakšen bo obseg srbske enote, če se ustanovi pred sestankom nove skupščine. Po izjavah srbskih politikov in pisanju srbskih listov je razvidno, da srbski politični krogi soglasno zahtevajo, naj se vse dežele vzhodno od banovine Hrvatske združijo v srbsko enoto. Dr. Grol sicer pravi, da se bodo v narodni skupščini mogle spremeniti meje v podrobnostih. Jasno pa je, da bi se s tem težko strinjali zastopniki Hrvatov, ker bi bila srbska enota že ustanovljena ter bi bistvene spremembe dovršenega dejstva ne bile več lahke... Zato je treba, naj hrvatski zastopniki že zdaj zahtevajo, da se ob ustanavljanju srbske enote upoštevajo pravi hrvatski interesi ter se banovini Hrvatski pripoje tisti kraji, ki ji pripadajo. Hrvatski politični krogi torej načelno niso zoper to, da se še pred sestankom narodne skupščine ustanoviti srbska in slovenska enota.c Končno list naglaša, da je treba najti tako državno ureditev, ki bo poleg srbske narodne misli omogočila priti do izraza tudi hrvatski in slovenski narodni misli.
JNS zoper dosedanje preurejanje države
V Belgradu je izšla prva številka polmese?-nega glasila JNS pod naslovom »Jugoslovanska otadžbina«, kar se po slovensko imenuje vanska domovina«. Uvodni članek je z pisal znani dr. Jovo Banjanin, ki trdi, da se naša država spreminja v nekako federacijo, ki pa po svoji naravi že prehaja iz okvirja federativnega načela. Priznava, da je naša država doslej bila v vedni krizi. Nato govori o sporazumu ter pravi, da je JNS pri tem nedolžna, nakar nadaljuje: »Po ustanovitvi banovine Hrvatske je zdaj na dnevnem redu banovina Slovenija. Po načelu, ki je na njem ustanovljen ta sporazum, je logično, da bo ustanovljena še tretja banovina, Srbija. Mi jugoslovanski nacionalisti pa se bojimo, da je trializem dosti nesrečna oblika za naše skupno državno življenje. Zato bodo tisti, ki so privedli državo na to pot, morali zdaj dokazati, da je taka razdelitev mogoča, koristna in pravična za vse I« — Potem naglaša, da se bodo jugoslovanski nacionalisti še naprej borili za narodno in državno edinstvo ter potem na podlagi tega za končni sporazum, ki bo šele pravi, ker bo pošten in pravičen.
Zanikana poročila o aretacijah v Zagrebu
V zagrebških listih beremo: »Iz kabineta ba-A Hrvatske je izdan demanti poročila, katerega je bilo razširila oddajna postaja neke tuje časnikarske agencije, češ da je bilo v Zagrebu prijetih 40 hrvatskih »ekstremistov«, ker so pripravljali napad na predsednika dr. Vladka Mačka in bana Hrvatske dr. šubašiča. To poročilo je docela izmišljeno ter toliko neresnično in nestvarno, da je vsakršno zanikanje te novice nepotrebno.«
Hrvatska akademija znanosti In umetnosti v Zagrebu
Dne 6. t. m. Je bila izredna skupščina Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Soglasno je sklenila, naj akademija spremeni svoje ime ter naj se v prihodnje imenuje
Belgrad, 7. dec. m. Kakor smo že poročali, je bila snoči vladna seja, na kateri so razpravljali o politični zakonodaji, ki jo misli izdati sedanja vlada zaradi demokratizacije našega notranjega političnega življenja. V ta namen ima vlada narodnega sporazuma kar tri načrte za novi volivni zakon. Enega je izdelal podpredsednik vlade dr. Maček, drugega pravosodni minister dr. Markovič, tretjega, čigar glavne osnove so priobčili današnji časopisi, pa minister pri predsedništvu vlade dr. Mihajlo Konstantinovič.
Zaradi izdelave enotnega načrta novega volivnega zakona je ministrski svet na svoji snočnji
eeji določil petčlanski odbor, v katerem so pravosodni minister dr. Markovi«, gradbeni minister dr. Krek, finančni minister dr. Sutej ter ministra dr. Konstantinov!« in dr. Smoljan. Ta odbor bo imel prvo sejo že jutri popoldne. Za jutri morata pravosodni minister Markovič in dr. Konstantinovič iz dveh načrtov novega volivnega zakona izdelati skupen načrt, da bo imenovani odbor imel na jutrišnji seji samo dva načrta, to Je načrt dr. Mačka in načrt dr. Markoviča. Odbor ministrov bo tako izdelal nočrt volivnega zakona, o katerem bo na prvi prihodnji seji razpravljala vlada.
Kmetijstvo in socialna politika
prenesena na banovino Hrvatsko
Belgrad, 7. decembra. k.Danes sta v Službenih novinah izšli dve uredbi o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko iz resora kmetijskega ministrstva ter iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Kraljevi namestniki so na podlagi točke 2 člena 15 uredbe o banovini Hrvatski podpisali ti novi dve uredbi, s čemer se izvaja sporazum od 26. avgusta.
Uredba o prenosu kompetenc kmetijskega ministrstva navaja vse posle, ki s to uredbo prehajajo na hrvatskega bana od dosedanjega ministra. V uredbi glede socialne politike je rečeno, da poleg drugih poslov prehajajo na banovino Hrvatsko tudi zadeve vojnih invalidov. V kolikor pa se socialna politika nanaša na vso državo, se v smislu Člena 3 te uredbe pri ministrstvu za socialno politiko ustanavlja Svet za socialno politiko, ki bo dajal pobudo in mnenje za pravilno rešitev teh vprašanj v državi. Prav tako bo pri tem ministrstvu ustanovljen Svet za narodno zdravje. Uredba nadalje določa, kateri okraji s tem prehajajo v področje Delavske zbornice v Zagrebu. To so tisti okraji, ki so od drugih banovin bili priključeni Hrvatski.
Iz tega resora je važna tudi tale določba: Vse
oblasti, ki nadzorujejo uprave za posredovanje dela na področju banovine Hrvatske, preidejo na bana. Posli samoupravne, finančne in upravne narave, ki so doslej spadali v pristojnost osrednje uprave za posredovanje dela in ki niso skupni, bodo zdaj prešli na glavno upravo v Zagrebu za banovino Hrvatsko, za Slovenijo na glavno upravo v Ljubljani, za vse druge banovine pa na glavno upravo v Belgradu. Glavne oprave so samoupravne javne ustanove. Na čelu glavne uprave stoji državni uradnik, oziroma banovinski uradnik. V pristojnosti dosedanje osrednje uprave ostanejo še skupne zadeve in tiste zadeve, ki jih določi predsedstvo, v katerem so upravnik osrednje uprave ter upravniki glavnih uprav.
Prav tako je določeno tudi, kateri okraji glede delavskih posredovalnic spadajo poslej pod Zagreb. Preneseni so tudi vsi posli glede skrbstva za izseljence, ki pa se bo izvršila sporazumno med ministrom in hrvatskim banom. Hrvatski ban ima tudi vrhovno nadzorstvo nad okrožnimi uradi, med tem ko se bo vprašanje nadzorstva nad Osrednjim uradom še rešilo s posebno uredbo. Hrvatski ban bo nadzoroval tudi Pokojninski zavod zasebnih nameščencev. Tudi higienska služba je prenesena.
Zadružna tovarna modre galice
Predlogi kmetijskih zbornic kmetijskemu ministru
Belgrad, 7. dec. AA. Danes dopoldne je kmetijskega ministra dr. Branka Čubriloviča obiskal zastopnik kmetijskih zbornic dr. Anton Novako-
vlč in mu pri tej priliki predlagal ustanovitev tovarne za modro galico, ki bi bila na zadružni podlagi. Ker je modra galica zelo važni činitelj v vinogradništvu, je minister obljubil V60 svojo podporo, predvsem, ker dosedanja proizvodnja modre galice ne zadostuje vsem domačim potrebam.
Belgrad, 7. decembra, m. Poljedelski minister dr. Branko Čubrilovič je sprejel danes v svojem kabinetu domače časnikarje, ki jim je podal krajšo izjavo zaradi modre galice. Minister dr. Čubrilovič je izjavil, da so mu predstavniki kmetijskih zbornic izročili vlogo za ustanovitev nove tovarne za modro galico, ki naj bi se ustanovila na zadruž-
ni podlagi. Gosp. minister je izjavil, da je načrt za ustanovitev tovarne realen, ker gre za tem, da se našemu vinogradništvu zagotovi artikel, ki igra v našem vinogradništvu izredno važno vlogo. Do sedaj je obstojala v naši državi za proizvodnjo modre galice samo ena tovarna, ki pa nikdar ni mogla zadostiti vsem potrebam vinogradništva. Razen tega je pa bila modra galica tudi mnogo predraga, da si jo vinogradniki niso mogli nabaviti v zadostni množini. Načrt za ustanovitev nove tovarne bo poljedelski minister odstopil posebnemu odboru v proučevanje. Ta odbor bo vlogo kmetijskih zbornic natančno proučil in bo skušal najti način, da se našemu vinogradništvu kar najbolj odpomore.
Slovesnost 20 letnice slovenske univerze
Dvajsetletni Jubilej ustanovitve slovenske univerze kralja Aleksandra I., bo slovesno proslavljen. Priprave zn slovesne proslave bosta skupno izvedla Univerzitetna oblast id Akademski akcijski odbor.
Spored slovesnosti, ki bodo ob tej priliki, je naslednji:
V	soboto, 16. decembra L U ob 20 bo t opernem gledališču slavnostna pred* stava Foersterjeve opere »Gorenjski slav-ček« z otvoritvenim pozdravom predsednika Akademskega akcijskega odbora in besedo in* tendanta, akademika Otona Župančiča.
V	nedeljo, 17. decembra, ob 10 v zbornici na univerzi slavnostna seja Univerzi« tetnega sveta.
Ob 11 pa bo ▼ veliki unionski dvorani slavnostno zborovanje a sledečim programom:
1.	Državna himna (Akademski pev. zbor)«
2.	Uvodna beseda: Predsednik Akademske* ga akcijskega odbora cand. iur. Ludovik Leskovar.
3.	Pozdravni nagovori zastopnikov central* nih in pokrajinskih oblasti.
4.	Borba Slovencev za univerzo: Univ. prof, akademik dr. J. Polec.
5.	Ustanovitev slovenske univerze: Predsed* nik dr. Anton Korošec.
Izročitev zahvalne spomenice predsed* niku g. dr. Ant. Korošcu in prečitanjei spomenice vsem za našo univerzo zasluži nim osebnostim.
7.	Ob dvajseti obletnici: Rektor univerz^ dr. Matija Slavič.
8.	Manifest profesorjev in slušateljev oB dvajsetletnici slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
9.	Hej Slovani.
Dvajsetletni jubilej slovenske univerze naj vzbuja v nas ponos na krono slovenske narod* ne samobitnosti in kulturne polnostL
Organizacija domače prehrana
Belgrad, 7. decembra, m. Minister za kmetijstvo je podpisal pravilnik o sestavi organizacije in delokrogov posvetovalnega odbora pri ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo poljedelstva zaradi prehrane. V ta odbor, ki se ustanovi pri ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo poljedelstva zaradi prehrane, pride po en predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki mora biti zdravnik, strokovnjak za probleme prehrane, ministrstva za promet, ki mora biti strokovnjak za železniške tarife, ministrstva za gradbe — strokovnjak za kmetijsko stavbarstvo, ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za finance in ministrstva za poljedelstvo, oba pomočnika poljedelskega ministra, ravnateljstva za proučevanje in organizacijo poljedelstva zaradi prehrane, načelnik oddelka za agrarno politiko, načelnik oddelka za rav. kmetijske proizvodnje, oddelka za živinorejo, oddelka za veterinarstvo, zastopnik ministrstva za trgov, in industrijo, inšpekcije drž. obrambe, zastopni osrednjega hig. zavoda, zastopnik Glavne zadružne zveze, zastopnik inženirskih zbornic, zastopnik Privilegirane agrarne banke, zastopnik Narodne banke, zastopnik Zveze kmetijskih zbornic in zastopnik centralnih industrijskih korporacij.
Osebne novico
Belgrad, 7. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov »o na predlog finačnega ministra prestavljeni: za davčnega inšpektorja v 6. skupini na davčno upravo v Šmarju pri Jelšah Ludvilk Avšič, dozdaj v Ptuju; za davčnega inšpektorja 6. skupine na davčno tipravo v Ormožu Janko Rožaj, dozdaj v Brežicah; za višjega davčnega nadzornika 6. skupine na davčno upravo v Ljubljano (Ljubljana-mesto) Rudolf Zrim-šek, dozdaj v Ormožu in za višjega davčnega nadzornika 6. skupine na davčno upravo v Ptuj Rudolf Podkrajšek, dozdaj v Šmarju pri Jelšah.
Hrvatski ban obiskal Liko
Te dni obiskuje hrvatski ban Liko, ki mu po* vsod prireja lep sprejem. V Križpolju ga je poleg velike množice ljudstva pozdravil senator HSS Pavlovič. Sprejem je bil kar v senatorjevi hiši, ker je močno deževalo. Na senatorjev pozdrav je ban med drugim takole odgovoril: »Ne prihajam v Liko zato, da bi jo gledal in spoznal, ker mi j a vse to že davno znano. Prihajam zato, ker me pošiljajo mrtvi in živi voditelji. Pošiljajo me zato, da bi hrvatski ban obšel te kraje, ki so mnogo trpeli. Ne prihajam, da bi kdo ve kaj dal, marveč, i ,da ,bi,,kot ban dal nekaj svoje duše, nekaj svojega srca. Ko ban daje narodu dušo in srce, takrat prenaša čustva, prenaša misli in ljubezen naroda od enega kraja v drugi.«
Belgrajske novice
Belgrad, 7. dec. m. V dvoru je bila danes pod predsedništvom Nj. Vel. kraljice Marije seja odbora za evakuacijo otrok v primeru vojne nevarnosti. Na seji so bili sprejeti vsi potrebni sklepi ter izdana navodila za nadalnje delo. Seji je prisostvoval tudi gradbeni minister dr. Krek.
UKa potmesec-
.Jugoslovanska	Za domaČe pogonsko gOHVO
nuje »Jugoslo- B	r °
je za list na-	Belgrad, 7. decembra. AA. V ministrsti
ministrstvu za gozdove in rudnike je bila seja odbora za državno propagando domačega pogonskega goriva. Na njej so razpravljali o vprašanju pomanjkanja pogonskega goriva in je odbor v zvezi s tem pretresal položaj, ki je nastal, sprejel primerne sklepe in izdal ukrepe, s katerimi bi se to pomanjkanje odpravilo. Ob koncu seje je odbor sklenil, naj se v čim večji meri začno proizvajati pogonska goriva iz lesa in premoga, da se tako nadomesti pomanjkanje bencina. V zvezi s tem je odbor izdelal načrt, s katerim bo seznanil pristojne osebnosti o proizvodnji domačega pogonskega goriva, da bi se omogočilo funkcioniranje prometa z motornimi vozili,
Napadi na zagrebškega mestnega komisarja
Zadnje čase se je na Hrvatskem, zlasti pa v Zagrebu začelo gibanje, da bi imenovani mestni komisarji dobili nekake sosvete. To je dr. Maček odločno odklonil. Zdaj pa je v svojem listu »Za-grebački list« dr. 2iga Scholl napisal članek, kjer med drugim veli: »Zdi se, dn mnogi ne razumejo ali nočejo razumeti načela demokracije, to je vlade naroda. Že kmalu po imenovanju so se pokazale namere nekih ljudi, ki so hoteli, da bi mestne načelnike, ki so prišli na to mesto po imenovanju ln zaupanju bana Hrvatske ter voditelja hrvatskega naroda dr. Mačka, postavil pod vpliv nekakih odborov. Res so ponekod sestavili take odbore, ki pa ne morejo imeti nobenega vpliva na vodstvo občinskih zadev, pač pa so skušali spraviti v mestne službe svoje otroke, brate in prijatelje ... V Zagrebu so hoteli to doseči z nekimi odbori. Mi v Zagrebu pa imamo danes komisarja Mate Starčeviča. Dokler bo užival zaupanje voditelja hrvatskega naroda dr. Mačka in bana dr. Su-bašiča, bo ostal na svojem mestu.« Te in druge odločne besede dr. Scholla ter poprej dr. Mačka se nanašajo na zahtevo dr. Totha, ki jo je bil ta
Kaj hoče Italija na Balkanu
»Italija - Jugoslavija - Madžarska - Bolgarija«
Značilen članek v glasilu Mussolinijevega zunanjega ministra Ciana
Italija je že svoje dni 30 let ostala v trozvezl z nekdanjo avstrijsko monarhijo, samo da bi to ravnotežje na Balkanu, ki je tudi še danes eno najtrdnejših načel njene zunanje politike, ostalo nedotaknjeno. Italija zasleduje na Balkanu še vedno takšno politiko, ki hoče pre-
Eim, 7. dec. t. Veliko senzacijo je povzročil v mednarodnih krogih v Rimu članek, ki je izšel v listu »Telegrafo di Livorno« — ki je last družine zunanjega ministra grofa Ciana — in ki je posvečen vlogi, ki jo ima na zemljevidu Podonavja in Balkana igrati Madžarska.
»Telegrafo« poudarja, da se je madžarski zunanji minister grof Czaki v svojem govoru izrazil, da »Madžarska v mednarodnem udejstvovanju računa na prijateljsko sodelovanje s Nemčijo in predvsem pa na izredno prisrčno prijateljstvo Italije. List podčrtava, da je treba ta odtenek v izražanju omeniti, ker ima svoj j>omen.
List se nato sprašuje, na katere temelje se opira to iskreno prijateljstvo med Italijo in Madžarsko, ter takoj odgovarja, da tvorijo temelj za to skupni ideali, kakor tudi prepričanje,
da je močna Madžarska sredi Podonavja neobhodno potrebna, da se bo ravnoteijo na Balkanu nemoteno ohranilo tndi v bodočnosti.
prečiti, da bi se tamkaj pojavila stremljenja, ki bi italijanske koristi ogrožala, takšno politiko, ki bo Balkanu dala varnost, Italiji pa »neporušljive postojanke na jugovzh. Evrope«. Temu cilju služijo najjori italijanske zunanje politike, da ustvari čim bolj tesne osnošaje z Madžarsko. Jugoslavijo in Bolgarijo. Za italijansko zunanjo politiko na Balkanu je temeljna plošča prijateljstvo med Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Svetu pa ni neznano tudi dejstvo, da je italijanska zunanja politika bistveno usmerjena proti vsakemu nadaljnjemu prodiranju Sovjetske Rusije v Podonavje in na Balkan. V tej luči je delovanje italijanske diplomacije v omenjenih treh deželah že posebno razumljivo.
Stališča velesil do Finske
Stališče Nemčije
meni svoje ime ter naj se v priuuunje imenuje »e nanašajo nn miiiicvu u..	n.. jc
Hrvutelf« akademija znanosti in umetnosti v Za- ■ izrekel na sestanku poverjenikov Gospodnrske grebu	'	m Sloge, ki je radičevska gospodarska organizacija.
Berlin, 7. decembra. Kar se tiče finske zadeve, skrbi Nemčijo samo dejstvo, da eo Finci začeli utrjevati Aalandske otoke in da Švedska polaga mine v južnem delu Botniškega zaliva. Pač pa se zrcali v nemškem časopisju zadovoljstvo, da je postopanje So-vjetov izzvalo zapadni velesili, da sta morali opustiti avoje dosedanje stališče napram Sovjetski uniji.
Kar se tiče govora lorda Halifaxa, pravijo nemški listi, da je Anglija postala smrtni sovražnik Nemčije in da se zato vojska ne bo kenčala z nobeno konferenco, kakor si to zamišlja Anglija, ampak da se mora končati z »uničenjem britanske nadvlade na svetu«.
Merodajni krogi kažejo veliko nezadovoljnost z Nizozemsko, češ da se je popolnom* uklonila angleški kontroli nad svojim uvozem in izvozom in da je s tem prekršila svojo nevtralnost.
Med Soyjet. Rusijo ki Nemčijo se je začela konferenca posebne komisije, ki se je sestala v Krakovu
glede medsebojne izmenjave nemškega, oziroma ukrajinskega in beloruskega prebivalstva na ozemlju bivše Poljske.
Položaj Japonske
Tokio, 7. decembra. Tukaj so zelo zadovoljni z rezultatom razgovorov med japenskim zunanjim ministrom Nomuro ter angleškim poslanikom Grewom, pri katerem se je zglasil tud: ameriški poslanik. Japonski listi pravijo, da bo Amerika prisiljena, da opusti svoje nespravljivo stališče naspro-ti Japonski. Na tak preobrat je namreč močno vplival napad Sovjetov na Finsko. Tako Anglija kakor Amerika se bojita, da ne bi Japonska sklenila kakšne zveze s Sovjetsko Rusijo, kar bi močno ogrožalo položaj Anglije in Amerike na Daljnem vzhodu Zato i« Japonska pre-
Sričana, da se bo z Ameriko lahko pogajala teko gle-e ukinjenja ameriških ukrepov proti japonskemu izvozu, kakor glede pomnožHve ameriškega brodovja * Tihem oceanu, ki Japooski ni ljubo.
Ves evropski vzhod razgiban
Kaj pomeni grožnja kominterne Romuniji - Nemški načrti na Madžarskem - Oblaki se zbirajo na turško-sovjetski meji
Bukaregta, 7. dec. t. Havas. Romunski zunanji minister Gaiencu je dovolil razgovor z dopisnikom nekega grškega lista. V besedah zunanjega ministra se zrcalijo odmevi jiajnavejših dogodkov na severu, kakor tudi odmevi, poročil, da namerava Sovjetska Rusija takoj začeti jiastop proti Romuniji.
Gafencu je' izrazil trdno prepričanje, da med Romunijo in Sovjetsko Rusijo ne bo priilo do nobenega nasprotja, ker so v Bukarešti prepričani, da goji Sovjetska Rusija iste miroljubne namene nasproti Romuniji, kot jih Romunija goji nasproti svoji sovjetski sosedi. Romunska zunanja politika bo ostala najstrožje nevtralna tako dolgo, dokler sedanja borba v Evropi ne bo neposredno prizadela njenih življenjskih koristi, to se pravi njene neodvisnpsti
Napad glasila Kominterne na Romunijo pa je kljub temu povzročil po vsej Romuniji precejšnjo nerVozfiost, ker vidijo v tem napadu samo neke vrste predhodne manevre, ki bi jim v danem trenutku sledila določena politična dejanja sovjetske vlade.
Poučeni krogi pa upajo, da pred pomladjo ne bo nič posebnega, ker je Sovjetska Rusija sedaj zaposlena na severu in ker sama ne bi ho-. tela ustvarjati nove spore sredi zime.
Romunski politični krogi mnogo debatirajo o tem, sa katero pomoč bi mogla Romunija računati, ako bi prišla v težave s Sovjetsko Rusijo. Nedotakljivost Romunije jamčita Anglija in Francija. Turčija jo jamči samo v toliko, v kolikor bi se ji zaradi Romunije ne bilo treba vojskovati s Sovjetsko Rusijo. Balkanski sporazum pa ponuja Romuniji zavezništvo samo v primeru napada od strani kakšne balkanske države. Potemtakem bi bila Romunija navezana zgolj aamo na Anglijo in Francijo, da se otrese nasprotnikov, ki strežejo po kosih njenega ozemlja.
London, 7, decembra, c. »Times« poroča iz Moskve, da skuša sedaj Stalin doseči to, da U Romunijo spravil na kolena, da bi razglasil sovjetsko pokroviteljstvo nad Romunijo. Še poprej pa jo mora prisiliti, da bi Romunija izstopila iz Balkanskega sporazuma.
Sovjetski radio napada Romunijo, Italijo in Švedsko
Moskva, 7. dec. b. Havas: Samo nekaj ur po napadu Kominterne na Turčijo je Sovjetska Rusija ostro napadla Romunijo po radiu. V snočnjem radijskem govoru so Sovjeti opozarjali Romune na njene manjšine ter zahtevali, da Romunija podpiše s Sovjetsko Rusijo obrambni pakt.
Leningrajska radijska postaja je napadla poleg Romunije še švedsko in Italijo. Po mnenju Sovjetske Rusije je bila Finska središče evropskih intrig. Italija je vedno sovražila Sovjetsko Rusijo, ker hoče sedaj, kakor svojčas v Španiji, zrušiti tudi narodno republikansko vlado v Finski ter podpira ne-narodno vlado v Helsinkih. Tega Sovjetska Rusija ne bo trpela. Prav tako bo dokazala tudi Švedom, da tako imenovani švedski prostovoljci ne bodo rešili finskih kapitalistov.
Carigrad, 7. dec. b. Po poročilih' v dnevniku (»Džumhuriet« vlada v Moskvi velika nezadovoljnost proti R om uniji zaradi njene akcije za ustanovitev balkanskega bloka. V Moskvi po informacijah tega dnevnika prav nič ne prikrivajo sovjetskih zahtev do Besarabije. Značilno j et da ca teh zahtevah vztraja predvsem Stalin.
List maršala Balba svari Romunijo Italija podčrtava svoje interese
Rim, 7. dec. t. »Corriere P a d a n o« (glasilo maršala Balba) objavlja članek o politiki Italije na Balkanu.
Članek dela očitke Romuniji, da je s svojim nepopustljivim zadržanjem onemogočila sklenitev balkanskega nevtralnostnega bloka. Članek nasvetuje Romuniji, naj zadovolji v prvi vrsti Madžarsko, kajti v nasprotnem primeru lahko za Romunijo nastanejo velike neprijetnosti in v Romuniji bodo zastonj izražali želje, da bi se mir ohranil. Člankar pravi tudi zelo odkritosrčno, da je splošno znano, da ima Italija na Balkanu svoje življenjske interese, posebno na zahodnem delu balkanskega polotoka, ki je obrnjen proti Jadranu, torej k Italiji. Italija pričakuje, da ji nikdo na tem področju ne bo delal kakšnih težav, pričakuje pa tudi, da bodo vsi to priznali ne samo z besedami, marveč tudi z dejanji.
Iz sklepnih besed tega lista sklepajo mednarodni •rrogi v Rimu, da se Italija ne boji ne kakšnega so-
vjetskega, ne kakšnega nemškega razmaha na prostoru, ld ga je glasilo maršala Balba označilo kot italijansko vplivno območje.
Angleži in Francozi hočejo pokupiti romunski petrolej in vse ladje za njegov prevoz
Ankara, 7. dec. b. Anatolska agencija poroča iz Bukarešte, da je neka nemška finančna skupina odkupila več petrolejskih vrelcev v Romuniji za 240 milijonov lejev. Ta skupina se pogaja za odkup še nekaterih drugih rudninskih petrrlejskih vrelcev.
Po poročilih iz Bukarešte sta francoska in angleška vlada vzeli v najem za leto dni vse romunske donavske vlačilce. Istotako je neko angleško prevozno podjetje vzelo v najem 13 romunskih tovornih ladij, ki so v prometu na Črnem morju. Omenjena angleška prevozna družba je najela romunske tovorne ladje za prevoz blaga, ki sta ga Anglija in Francija nakupili v Romuniji. Isto tako je Astaro Romano z angleškim ka-pitalcm pokupilo ves razpoložljivi petrolej, ki ga je imel romunski trg.
Veliki fašistični svet bo sklepal o boju proti Sovjetom na Balkanu
Rim, 7. decembra. Havas. V rimskih političnih krogih so prepričani, da bo veliki fašistični svet na nocojšnjem sestanku razpravljal predvsem o namerah Sovjetske Rusije na Balkanu, s posebnim ozirom na romunski problem. Gonja sovjetskega tiska proti Turčiji in Romuniji je dokaz, da prihaja v ospredje problem Balkana in je treba tukaj nujno postopati.
„Stalina je treba vreči nazaj v Azijo"
Pariz, 7. dec. t. (Information de Presse.) V francoskih političnih krogih izjavljajo, da se »Italija v miru pripravlja na vsako možnost«. Stalina bo treba vreči nazaj v azijske pustinje. Za to je treba organizirati neke vrste »sredozemsko križarsko vojno proti boljševizmu«. Kajti Stalin ima v svojih načrtih, da dregne v Balkan, kakor hitro bo svoje delo končal na severu. Stalinov vdor na Balkan pa je treba preprečiti. Kakšno obliko naj zavzame ta odpor, danes še ni mogoče povedati javnosti
Eno pa je gotovo, tako se glase poročila francoskih političnih krogov iz Rima, da so Italijani mnenja, da je Sovjetska Rusija s tem, da se je neposredno vmešala v sedanjo vojno, že tudi podpisala svojo lastno smrtno obsodbo.
Italija noče, da bi se vojna razširila tudi na Sredozemlje
. Milan, 7. decembra. AA. Štefani: »P o p o 1 o d* 11 a 1 i a« odgovarja Pert;naxu na članek, v katerem je dejal, da bi zavezniki morali računati na razširitev spopada tudi na Sredozemsko morje. Na ta način, da bi zavezniki lahko izkoristili angleško-francasko-turško pogodbo, ki je na jugovzhodu Evrope ustvarila novo črto, ki omogoča aktivnejšo uporabo pomorskih sil. Vzrok vseh nesreč naj bi bil po mnenju Pertinaxa v tem, da Anglija ki Francija pri izvajanju sankcij proti Italiji nista znali iti do kraja. Ta argumenti pravi list, pripadaja že zgodovini in je to potrdila tudi sama Anglija, češ, da bi tudi angleška mornarica v tem primeru zelo slabo odrezala. Zelo delikatno je, da da zdaj oni, ki so ustavili poizkus, zadušiti Italijo, poskušajo ponovno dokazati, da se je storila napaka, ko Italije niso zadušili.
Kar se tiče poizkusa, da se od Sredozemskega morja napravi nova črta za obkoljevanje, naj se nihče ne spušča v utvare. Italijanska podmorniška mornarica, ld je najmočnejša na svetu, je še v toku minulega tedna dobila dve novi ediniti.
Armade se zbirajo na turško-sovjetski meji
Monakovo, 7. dec. t. »Miinchener Neue-ste Nachrichten« objavljajo poročilo, da je Sovjetska Rusija poslala mnogo vojaštva na turško mejo na Kavkazu, List objavlja tudi zemljevid teh krajev. Sovjeti so okrepili svoje posadke na turški meji ker se bojijo angleško-francosko-turškega vdora na Kavkaz, kjer so petrolejski vrelci. Francozi da imajo 300.000 vojakov zbranih v Siriji, Angleži pa nekoliko manj. Vrhovni poveljnik te
O „novi Evropi
Angleški in francoski glasovi
Sil
razglabljajo
o bodoči mirovni pogodbi
London, 7. dec. t. (Est Radio). Londonski tisk se zadnje dni mnogo razpisuje o vojnih ciljih zavezniških držav. Medtem angleški državniki o kakšnih stvarnih vojnih ciljih niso še ničesar izpovedali in ee zadovoljujejo 6 6plošnmi izjavami o »nekem boljšem redu v Evropi«, o »boljši bodočnosti«, o »redu, Iki bo jamčil za trajno varnost«, in podobno, je vse polno piscev, med njimi tudi takšnih z odličnimi imeni, ki pišejo o vojnih ciljih čisto stvarno.
Tako jev»Evening Standardu« napisal znani Malcolcn Thomson članek, ki je vzbudil veliko zanimanje. Vse to, kar sta Anglija in Francija storili 1. 1919, pa sc je izkazalo kot ničvredno. Reparacije, razorožitev in podobne 6tvari niso pomagale nič. Ako želita Anglija in Francija trajno zavarovati red v Evropi, tako piše, potem morata zasesti vse ozemlje do Rena, ob Renu vzdrževati stalne utrjene postojanke ter na Severnem morju zavzeti trajne vojaške postojanke. Vsa druga vprašanja se bi potem 6ama od sebe rešila.
V reviji »Nineteen Cen t ur y« pa je napisal sloviti gospodarski strokovnjak sir Walter Layton članek, ki je povzročil naravnost senzacijo, ker so zveze, ki jili ta mož itua z angleško vlado, znane. On pravi: Državniki Anglije in Francije govorijo o miru, ki bo za trajno zavaroval Evropo proti vsakemu nadaljnjemu nemškemu napadu. Toda kako priti do takšne trajne varnosti. Zanj ni drugega izhoda, kakor ia, ua si Anglija in Francija zagotovita trajno vojaško premoč v Evropi. Zato pa
morata priti na Ren, ki mora postati njuna vojaška obrambna črta. Ren mora zares postati skupna meja Anglije in Francije napram Nemčiji. Ako se to ne zgodi, je vsak drugi ukrep brezpomemben. Nemško moč je treba zrušiti in potem storiti potrebno, da se ne bo več dvignila. Vse drugo, kot na primer razdelitev Nemčije, organizacija Srednje Evrope, bo zelo lahko, ako je ta prvi predpogoj izpolnjen.
»Times« objavljajo dopis bivšega češkoslovaškega poslanika Jana Masaryka, ki je napram raznim načrtom o bodoči obliki srednjeevropskih držav, napisal, da si ne more predstavljati, kako 6e je mogoče navduševati za kakšno politično skupnost teh držav. On da razume, da ie njihova gospodarska skupnost neobhodno potrebna, vendar pa je na drugi strani neizbežno, da bi vsaka politična skupnost (zavezniška država) pripeljala do istih nesreč, ki jih moramo dane6 prenašati.
Bivši francoski letalski minister Pierre Cot pa se z vso vnemo zoperstavlja zamisli, da bi bilo potrebno Nemčijo po dobljeni zmagi nad njo razkosati na drobne kosce, češ, da je nemogoče preprečiti, da se ne bi po 20 letih spet združili. On zastopa naziranje, da je potrebno že sedaj začeti s proučevanjem možnosti, kako bi 6e dala ustanoviti splošna zveza vseh evropskih držav (federativna Evropa). Sicer pa bo po njegovem mnenju imela evuju beeedu tudi še Amenka, ki bu po vojni upnik V6e Evrope ter bo ž njo naredila, kar bo hotela.
angleško-francoske vzhodne armade je general W e y-g a n d.
Tudi maloazijska četverozveza med Turčijo, Irakom, Perzijo in Afganistanom — imenovana S a a d a -badski pakt — v sovjetskih očeh ogroža Sovjetsko Rusijo, proti kateri je tudi naperjen. Anglija hoče to zvezo uporabiti za napad na Sovjetsko Rusijo.
Po monakovskem listu se Angleži izgovarjajo na Sovjetsko Rusijo, češ da ona pripravlja napad na Turčijo in na Perzijo, da bi se mogla polastiti petrolejskih vrelcev v Iraku in v Perziji.
Nemški listi objavljajo tudi poročilo, da odpotuje predsednik turške republike general Izmet Inontt v Erzerum na turško-sovjetski meji, da bo tamkaj osebno pregledal razne ustanove.
Ankara, 7. dec. b. Vlada je uradno objavila, da je v Angliji kupila 11 trgovskih ladij pri podjetju Suvan Hunter.
Turška vlada je izdala uredbo o pravici stanovanja in naseljevanja v pr/i coni, to je v vseh krajih vzhodno od Bia-Biz-Bekirja in jugovzhodno proti meji Sirije in Iraka. V teh pokrajinah se ne sme nihče naseliti, katerega materni jezik ni turški.
London, 7. decembra, b. Turški uradni krogi ničesar ne poročajo glede nemške trditve, da se bo Rusija po zavzetju Finske obrnila proti Besarabiji in Indiji. Turčija ne želi nobenih naporov in hoče ostati v prijateljskih odnosih tako s Sovjetsko Rusijo kakor tudi z Nemčijo. Njen cilj je ohranitev neodvisnosti.
Teheran, 7. decembra. AA. Iranski (perzijski) zunanji minister Alami in sovjetski veleposlanik Fili-monov sta podpisala listino o sodelovanju iransko-ruskega društva za ribolov. Iransko časopisje v tem sporazumu vidi znamenje čedalje večjega prijateljstva med Iranom in Sovjetsko Rusijo. Upajo — tako pišejo časopisi — da se bo z obojestransko dobro voljo hitro našla rešitev vseh odprtih vprašanj. Listi pri tem očividno mislijo na sklenitev nove trgovinske pogodbe s sovjetsko zvezo.
Načrt za „madžarsko-nemško sodelovanje"
.,, Budimpešta, 7. dec. t. »United Press« poroča, da je nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius, ki je v imenu Nemčije sklepal trgovinske pogodbe z južnovzhodnimi državali,
izdelal sedaj posebni načrt o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Madžarsko. Načrt je izdelan v vseh podrobnosti in predvideva vse blagovine, ki jih Madžarska potrebuje za sebe, in proizvode, ki bi jih naj pošiljala Nemčiji Glede preostanka določa načrt točno, v katero državo naj se proda in v kakšnih množinah. Nemčija pa bi zadostila madžarskim potrebam s svojim lastnim izvozom. Takšna popolna izmenjava blaga med obema državama, ki bi nekako postale ena sama gospodarska celota pod vodstvom Nemčije,
Katoliško dijaštvo ob godu svoje Matere
Ko se letos zbiramo slovenski študentje ob svoji Vodnici, bi radi posebej poudarili tole: Ko smo si po dolgih naporih priborili priznanje pravice, da se smemo javno zbirati in delati razen v samo verskih organizacijah tudi v Slovenski dijaški zvezi, obljubljamo Brezmadežni ob Njenem in našem prazniku, da se ne bomo dali zavesti varljivemu videzu odrešilnosti zgolj zunanjega dela. Čeprav ne podcenjujemo vrednost zunanjih sredstev društvenega dela, zunanjih nastopov itd., se vendar zavedamo, da mora biti težišče našega dela na zunaj skoraj nezaznatno oblikovanje in izboljševanje našega notranjega življenja ter bližanje onemu idealu uravnovešenosti vseh človeških zmožnosti in sil, ki ga vidimo udejstvenega v Brezmadežni. Globoka notranja zasidranost v Bogu, katero nas uči naša Mati, nam bo varno in trdno oporišče v vseh preizkušnjah današnjega in jutrišnjega dne. Zavedamo se, da more biti le trdna življenjska povezanost vsakega izmed nas trajen temelj naši skupnosti in našemu skupnemu delu. Toda prav naše globoko notranje življenje nam bistri naše spoznanje, da vidimo, da današnji odpad od Boga ni samo padanje zaradi slabosti, ki jim le preiesto podlegamo tudi mi, ampak da je premišljen, organiziran in neizprosen boj proti vsemu, kar je božjega. To spoznanje nas sili, da se ustavljamo zlu, pa naj se pojavi kjer koli in pod kakršno koli krinko, ne le kot posamezniki posamezno, ampak tudi združeni in organizirani. Zaradi tega spoznanja posvečamo svoje sile delu v naših organizacijah, da tesno povežemo naše vrste in vanje zajamemo tudi tiste, ki bi radi ostali v borbi med dobrim in zlim nevtralni. Toda v tej duhovni borbi nevtralnosti ni. >Kdor z mano ne zbira, razsipa,« pravi Gospod. Kdor v tej borbi z Bogu sovražnimi silami ostaja ob strani, že s tem pomaga sovražnikom Resnice, Dobrote in Lepote, ki postajajo vse drznejši in nasilnejši. Prvenstvena nam je vsekakor borba z neurejenostjo v nas samih. Vzporedno z njo pa se borimo tudi zoper neurejenost v našem družbenem okolju, ki daje neurejenim silam v nas še goriva in netiva. Osebnemu prizadevanju za zmago nad neredom v sebi pridružujemo naše skupno prizadevanje za zmago božje zamisli v ureditvi človeškega žitia in bitja v družbi. V obojnem boju pa je naša Vodnica Brezmadežna, Zmagovalka, ki dobro vodi skozi življenje posameznike, in narode, ki se iz-roče njenemu varstvu.
bi prinesla Nemčiji vsakoletnega dobička v znesku 35 milijonov funtov (8 milijard din).
»United Press« pristavlja, da madžarski vodilni krogi s takšnim načrtom niso zadovoljni, ker bi državo popolnoma podredil nemškemu vodstvu. Guverner madžarske Narodne banke Quandt bo odpotoval v Rim in v London in pripisujejo temu potovanju velik pomen.
Budimpešta, 7. decembra. AA. DNB: »Pester Lloyd« spet nastopa proti glasovom, ki so jih razširili nekateri tuji krogi z namenom, da bi skalili mir v jugovzhodni Evropi Tokrat — poudarja ta list — celo trdijo o nekem skupnem nemško-ma-džarskem nastopu protf Romuniji List pravi, da s takšnimi kakor tudi s prejšnjim: podobnimi trditvami nekateri skušajo skaliti nemško-madžarske odnošaje.
Švedska v ospredju
Za švedsko železo se potegujejo Nemci in Sovjeti
Pariz, 7. dec. t, Havas: Tukajšnji »Le Journal« objavlja dopis iz Nemčije, v katerem trdi, da v Nemčiji vedno bolj narašča zaskrbljenost zaradi nastopa Sovjetske Rusije proti Finski. V Nemčiji mislijo, da hoče Sovjetska Rusija še dalje, in sicer na Švedsko, kjer ležijo bogati železni rudniki, ki si jih želi Sovjetska Rusija Toda tudi Nemčija računa na te železne rudnike. Nemčija bi po mnenju »Journala« ne imeli ničesar proti temu, če bi se Sovjetska Rusija polastila severnega dela Norveške, toda pod nobenim pogojem ne bi mogla odobravati, da bi se Sovjetija polastila tudi švedskih rudnikov, člankar pravi, da seveda še ni zna. no, če imajo nemške skrbi kakšno resno podlago. Prav gotovo pa je, da je Sovjetska Rusija danes v stanu, da tudi na Švedskem napram Nemčiji uveljavi svoje težnje, ako jih res ima, kar ni gotovo. Kajti, ako bi Nemčija danes Sovjetski Rusiji kaj odklonila, potem bi za njo nastopile velike težave.
Nemški protest pri švedski
Stockholm, 7. dec. c. Danes je po Havasovi vesti nemški poslanik v Stockholmu protestiral proti temu, da bi Švedska dejansko šla na pomoč Finski. Nemčija ne more v Baltiku dopustiti nobenega koraka proti Sovjetski Rusiji. Ista agencija poroča tudi, da je nemški poslanik izrazil željo nemške vlade, da naj dosedanji švedski zunanji minister Sandler čimprej odstopi.
Stockholm, 7. dec. t. Reuter: Na Švedskem eo napadi nemškega tiska na švedskega zunanjega ministra Sandlerja napravili skrajno neljub vtis. Zato pa se je tudi pospešilo delo za preosnovo vlade. Ustanovljena bi naj bila nova vlada, v kateri bi ne bilo več Sandlerja. S tem upajo, da bi »vzeli veter iz nemških jader«, ker bi Nemčiji vzeli povod za nadaljnje proteste proti Sandlerju. Sprememba vlade pa da je nujno potrebna, ker ni izključeno, da bi Nemčija našla kakšen povod, da bi bofj strogo nastopila proti Švedski. Sicer pa so za odhod Sandlerja še drugi razlogi. On je namreč zagovarjal stališče, da mora Švedska takoj na pomoč Finski, česar ostala vlada ni odobrila. Vsekakor vlada po vsem Švedskem veliko razburjenje, ker se čuti, da je po finskih dogodkih nad Švedsko legla istočasno senca Nemčije in Sovjetske Rusije.
Stockholm, 7. dec. c. Mestni župan je izdal proglas, da naj vsi Švedi odstopijo en dan svojih dnevnih prejemkov rmmožnemu fondu za Fince.
Stockholm, 7. dec. c. Ko je danes zjutraj švedski zunanji minister Sandler odhajal na konferenco skandinavskih zunajih ministrov v Oslo, ga je množica na kolodvoru bučno pozdravljala. Vzklikala je, da mora Sandler ostati na oblasti.
Posvet baltiških držav
Tallin, 7. dec. A A. DNB: Zunan ja ministra Letonske in Litve sta prispela včeraj s svojim spremstvom v Tallin. Konferenca zunanjih ministrov baltiških držav bo trajala dva dni in se je začela danes ob 9 dopoldne.
Konferenca skandinavskih držav
Oslo, 7. dec. AA. Havas: Danes imajo v Oslu zunanji ministri skandinavskih držav svojo sejo. Po nekaterih vesteh, ki so se razširile, se Šved-
ska in Norveška ne želita omejiti le na proteste, pač pa bosta kakor 6e zdi, nudili Finski pomoč z raznimi vojnimi nabavkami. Mogoče pa je tudi, da bo konferenca v Oslu povod za novo mirovno pobudo, podobno tisti po sestanku med nizozemsko kraljico in belgijskim kraljem.
Danska za Fince
Kopenhagen, 7. dec. c. Havas poroča, da je bila danes seja danskega parlamenta. V tem parlamentu imajo narodni socialisti tri poslance in komunisti tudi tri poslance.
Narodno socialistični poslanci so danes vsi govorili in zahtevali, da naj Danska proti sovjetskemu roparskemu pohodu na Finsko odgovori tako, da prekine diplomatske stike s Sovjetsko Rusijo. Ostali poslanci so ta predlog zavrnili, češ da hoče izzvati težave s Sovjeti in to v imenu tistih, ki so za to najmanj upravičeni.
Nato je odšel na govorniško tribuno komunistični poslanec. Komaj je začel govoriti, so vsi poslanci odšli iz zbornice in komunist je moral govoriti svojima tovarišema v zbornici, ki sta ga edina poslušala.
Dr. Ločniškar Adolf
zdravnik v Žalcu
zopet redno ordinira
Drobne novice
Budimpešta, 7. dec. c. Danes je regent Horty sprejel novega sovjetskega poslanika Karanova, ki mu je izročil svoje poverilnice.
Helsinki, 7. dec c. Danes so sovjetske čete severno od jezera Ladoga začele uporabljati strupene pline. 11 finskih vojakov je podleglo tem strupenim plinom.
Moskva, 7. dec. c. Štefani poroča, da 60 sovjetski letalci 6edaj dobili povelje, da naj iz velikih višin bombardirajo finska me6ta, pri tem pa naj nič ne vpoštevajo ali mečejo botnbe na vojaške objekte ali ne.
Moskva, 7. dec. c. Havas poroča, da je boljše vi£ko zunanje ministrstvo obvestilo vse zastopnike nevtralnih držav da naj nocoj ne pridejo na kolodvor, da bi se posloviU od finskih diplomatskih zastopnikov, ki odhajajo iz Moskve Boljševiki so lahko to dosegli pri V6eh diplomatih, samo ameriški veleposlanik je prišel na kolodvor in ostentativno pozdravil odhajajoče finske diplomate.
Pariz, 7. decembra. AA. (Ifavas.) Po poročilih iz Prage je tamkaj umrl bivši minister Emil Franke. Bil je svojčas prometni minister, leta 1937 pa prosvetni minister.
Pariz, 7. decembra. AA. Havas: Poročilo vrhovnega poveljstva od 7. decembra zjutra jse glasi. Ponoči 60 5e Ogledniski oddelki Z obča čudili pretei močno udejstvovali, prav tako tudi artilerija.
3! ran
SLOVENEC*:, dno 8. dcccmbra 1939.
Stev. 28f.
QjOApo>da>ab/o
Prilagoditev prejemkov draginji
Priporočilo Zbornico TOI vsem industrijcem, trgovcem in obrtnikom
na področju dravske banovine
V smislu sporazuma, doseženega na anketi predstavnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij, ki se je vršila na poziv bana dravske banovine pri kr. banski upravi dne 5, decembra 1939 dopoldne o vprašanju prilagoditve dfelavskih in nameščenskih zaslužkov draginjskiin razmeram,
priporoča Zbornica za TOI v Ljubljani vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draginjskiin razmeram, kolikor tega doslej še niso storili.
Feniksove menice v Jugoslaviji
Belgrad, 7. decembra. A A. Pred nekaj dnevi so prenesli iz tujine v našo državo še zadnje menice, v katere so bile svojčas vložene matematične rezerve jugoslovanske podružnice Feniksa. družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju. Pri tej priliki je trgovinski minister dr. Ivo Andres danes ob 12 sprejel časnikarje in jim izjavil naslednje:
V	trenutku poloma Feniksa, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, so bile matematične rezerve njegove jugoslovanske podružnice v največji meri v menicah, ki jih je naša država izdala na podlagi čl. 2, zakona o graditvi železniške proge Požarevac-Kučevo, zakona od 26. junija 1931. Žal tedaj od njihovega skupnega nominalnega zneska 1,693.425.99 dolarjev ni bila v posesti jugoslovanske podružnice niti ena menica, ker jih je centrala Feniksa na Dunaju že prej odnesla iz Jugoslavije. Do izdanja uredbe o jugoslovanskem portfelju od 16. decembra 1936 se je trgovinskemu ministru posrečilo, da so se vrnile iz Francije in Švice menice v nominalni vrednosti 200.000 dolarjev. Menice v nominalni vrednosti 1,493.425.99 dolarjev, ki jih je centrala Feniksa po nedovoljeni poti odstopila svoje tedanji češkoslovaški podružnici, ožlroma nekaterim svojim zaupnikom v Švici, so ostale še dalje zunaj Jugoslavijo. Razume se, da pri takšnem stvarnem stanju obveznosti jugoslovanske podružnice Feniksa, oziroma jugoslovanskega Feniksa do zavarovancev še daleč niso mogle biti v celoti pokrite. Glavna prizadevanja naših oblasti so bila zaradi tega stalno usmerjena v to, da se vrnejo omenjene menice iz inozemstva. Toda vsa ta prizadevanja v kratkem času niso mogla roditi popolnega uspeha Ovira za to so bila predvsem mednarodni dogodki, ki so se med tem časom pripetili. Posrečilo se je najprej, da so se vrnile iz Švice menice v nominalni vrednosti 458.261.99 dolarjev. Pred tremi, štirimi meseci se je začelo zelo živahno delo, da se v posest jugoslovanskega Feniksa vrnejo tudi menice v nominalni vrednosti 1.035.164 dolarjev, ki so bile v Pragi pri Zavarovalni družbi Star, oziroma pri dveh zaupT niških bankah, pri Agrarni in pri Lidovi banki. To živahno zavzemanje vseh odgovornih činiteljev je končno rodilo uspeh. Te dni so se po pogodbi s Starom in zaupniškimi bankami menice vrnile v Jugoslavijo. Samo po sebi je razumljivb; da je izredno važno dejstvo, da so se iz tujine vrnile vse menice, ki so služile za pokritje obveznosti jugoslovanske podružnice Feniksa do zavarovancev. Prihodnje dni bodo začeli iskati najboljši konkretni način za sanacijo jugoslovanskega Feniksa. S tem bo obenem tudi končno rešeno vprašanje zavarovalnih vlog naših zainteresiranih zavarovancev, kar bo brez dvoma pomenilo mnogo ne sahio zanje pač pa tudi za zavarovalno ustanovo v naši državi sploh.
Zaposlenost v oktobru
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
V	oktobru 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno. 98.857 delavcev. V primerjavi z oktobrom 1938 je število zavarovancev nazadovalo za 3.98'i oseb. Ta konjunkturni padec zaposlenosti je prav posebno vid^n v naslednjih industrijah: pri gradnjah nad zemljo (stavbarstvu) ja 1281 delavcev, pri gozdno-žagarski industriji za 1261 delavcev, pri industriji kamenja in zemlje za 576 delavcev, pri industriji za predelovanje lesa za 403 delavce, prt industriji hrane in pijače za 395 delavcev itd. Pomembnejši konjunkturni napredek zaposlenosti pa sta izkazovali v tem mesecu le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb za 1140 delavcev in javni promet za 524 delavcev.
V	sezijskem pogledu je celokupno članstvo OUZD nazadovalo za 2830 oseb. Občuten sezijski padec zaposlenosti so izkazale naslednje industrije: industrija kamenja in zemlje. 740 delavcev, gozdno-žagarska industrija 536 delavcev, gradnje nad zemljo 479 delavcev, gostilne, kavarne in krčme (tujski promet) 354 delavcev itd. Posebnega sezijskega napredka zaposlenosti ni v tem mesecu izkazala nobena industrija.
30 letnica slovenske trgovske nadaljevalne šole
Letos dne 11. decembra praznuje trgovska
strokovna nadaljevalna šola pod pokroviteljstvom Združenja trgovcev v Ljubljani 30 letni jubilej, odkar je vzgoja trgovskega naraščaja v sloven skih rokah. Šola je obstojala že prej, toda v upra vo jo je prevzel Gremij trgovcev 1. 1881 od Zbornice za trgovino in obrt. Ko je uprava Gremija trgovcev prešla leta 1908 v slovenske roke, je prišla na vrsto tudi gremialna šola, ki se je preselila od Mahra na Ledino in je postala popol noma slovenska. To se je zgodilo leta 1909. V proslavo tridesetletnice prehoda v slovenske roke bo šola priredila akademijo v ponedeljek, dne 11. decembra ob 8 zvečer v dvorani Trgovskega doma. šolski odbor Združenja trgovcev v Ljubljani, ki upravlja to šolo. je storil veliko za strokovni povzdig šole ter ji preskrbel tudi lepe prostore v Trgovskem domu.
Adlr, d. d. ca razlskavanje rudnih polj. Predhodni občni zbor delničarjev te družbe je izvolil v upravni 6vet dr. Velimirja Bajkiča, Dragotina Mi-iutinoviča. Han6a Oehmichena, Iko Panica, dr Eme-ra Tartaglio Dragana Tomljenoviča in Ervina Zen-tierja. v nadzorstvo pa so bili izvoljeni: Gjoka Čur-čin, Albert Meyer-Kiister dr Jožo Poduje in dr. Milan Ulm».nski. Družba je bila torej ustanovljena e sodelovaniem nemškega kapitala
Nova delniška družba. Iz Belgrada poročajo, da je trgovinsko ministrstvo dovolilo osnovanje delniške družbe »Jugoslovanski rudniki mangana« »Cer — Nebojša« v Belgradu z glavnico 1 milij. din. Vpia delnic bo unč 5. dcccsnfcra. ustanovni občni zbor 10. decembra.
Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Štefana Josipa, neprotokoliranega trgovca in posestnika v Kotu št. 90 pri Semiču, narok za »klepanje o poravnavi je 5. januanja, terjatve je prijaviti do 31 decembra 1939
Nova delniška družba. V Zagrebu je bila osnovana delniška družba »Privreda« za trgovino in proizvodnjo. Družba se bo bavila z raznovrstno trgovino in proizvodnjo. Glavnica znaša 5 milij. din , od katere 6e za zdaj azda samo 3 milij. din. V^pis traja od 8. do 14. decembra 1939.
Reekspedicija inozemskega blaga in »vobod-nih carinskih pristanišč v pomorskih pristaniščih. Ministrski svet je odredil, da se do nadajnega blago, ki je. prispelo iz inozemstva in je postavljeno v svobodna carinska skladišča, ne more pošiljati za izvoz v inozemstvo brez predhodnega dovoljenja deviznega ravnateljstva Narodne banke. Tako dovoljenje ni potrebno samo v primeru, če se blago vrača pošiljatelju v državo, iz katere Je prispelo. Odlok je objavljen v »Službenih novi-nahe in je že stopil v veljavo.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V Slovenskih Konjicah, dne 2. decembra 1939: voli prve vrste 6 din, druge vrste 5 din, trelje vrste 4 din; telice druge vrste 5 din, tretje vrste 4 din; krave prve vrste 4.50 din, druge vrste 4 din, tretje vrste 2.50-r3 din; teleta prve vrsto 6 din, druge vrste 5 din; prašiči špeharji 12 din, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste 10—11 din, druge vrste 8—9 din. svinjina 14 din. slanina 17 din, svinjska mast 18 din; čisti med 18 din; surove kože, goveje 11 din, telečje 14 din, svinjske 7—8 din za kg. — Pšenica 225 din. ječmen 200 din, rž 200 din, oves 175 din, koruza 200, fižol 600 din, krompir 100 din; seno 50 din, slama 30 din; jabolka prve vrste 300 din, druge vrste 250 din, tretje vrste 175—200 din; hruške prve vrste 3()0 din, druge vrste 250 din; pšenična moka 350 din, koruzna moka 250 din, ajdova moka 450 din za 100 kg. — Drva 85 din za 1 m; jajca 1.25 za 1 komad; mleko 1.75 din za liter, surovo maslo 28—32 din za
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
KUPUJE IN PRODAJA
PRAVE BISERE, DIAMANTE, SMARAGDE, SAF1RJE, RUBINE IN VSE DRAGE KAMNE, STARINSKE NAKI-TE (DRAGULJE), ZLATO, PLATINO, SREBRO, STARINSKE URE ITD., ITD. VELIKA ZALOGA PRECIZNIH IN DRUGIH UR PO VSEH CENAH, KOVINSKIH UMETNIN (Z ONIKSOM ALI MARMOROM), POKALOV, NAMIZNEGA ORODJA, JEDILNIH PRIBOROV IZ PRAVEGA IN ALPAKA-SREBRA ITD. - IZDELAVA OSNUTKOV (SKIC) ZA PREDELAVO (MODERNIZIRANJE STAREGA NAKIT>
p m/s


LJUBLJANA
JYRŠEVA CESTA ŠT. 2
(HOTEL »SLON«) - TELEFON 31 49
Rečna plovba v oktobru. Od sept. na oktober je število natovorjenih vlačilcev naraslo od 207 na 258, ki so prevozili oktobra 69.4 (septembra 37.0) milijonov tonskih km; prevoženih pa je bilo 70.629 (87.792) potnikov, blaga pa 116.275 (84.192) ton in so bruttodonocliti narasli od 8.03 na 11.54 milij. din.
Pospeševanje izvoza rastlinskih, sadnih, ribjih in mesnih konzerv. Devizno ravnateljstvo Narodne banke sporoča, da je odbor za izvoz naknadno raztolmačil, da se ugodnosti za porabo transfernih dinarjev razširjajo tudi za marmelado od sliv (tu se lahko porabi 25% transfernih din).
Nazadovanje pomorskega prometa. V mesecu oktobru je prišlo v naša pristanišča 6952 ladij (septembra 1939 7802. oktobra lani 8315 ladij) s skupno 1,086.710 tonami (septembra 1939 1,231.398. ton, oktobra 1938 1,575.725 ton). Naslednja razpredelnica nam kaže v tisočih tonah promet v naših pristaniščih:
Mesec	1938	1939
avgust......2.219 .... 2.146
september .... 1.991 .... 1.231
oktober..... 1.576 .... 1.087
V primeri z normalnimi časi je promet padel skoraj na polovico. Nazadovanje prometa izkazujejo predvsem inozemske ladje, saj razen italijanskih ladij drugih ladij skoraj ni v naših pristaniščih. Promet naših ladij je padel le malo.
Zvišanje plač zasebnim nameščencem v Zagrebu. Med trgovci v Zagrebu in nameščenci je prišlo do naslednjega sporazuma o zvišanju plač: S 1. decembrom se zvišajo plače do 1000 din za • 25%, do 1.500 din 20%. do 2000 din za 15%. ! plače do 2.500 din za 12%, plače do 3.000 din za i 8% in plače nad 3.000 din za 5%. Tiste tvrdke. I ki so doslej izjilačevale trinajsto plačo, jo bodo i izplačale tudi letos, ostalim pa se bo priporočilo, da dajo svojim uslužbencem 13. plačo.
1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din, finejše sortirano vino 6—7 din za liter.
V	Laškem, dne 4. decembra t. 1. Voli I. vrste 6.25 din, voli II. vrste 5.50 din, voli III. vrste 4.50 din, telice I. vrste 5.75 din, telice II. vrste 5 din, telice III. vrste 4.50 din, krave I. vrste 5 din, krave II. vrste 4 din, krave III. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 6—7 din, teleta II. vrste 5 din, prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso l. vrste 10 din, goveje meso II. vrste 8 din, goveje meso III. vrste* 7 din, svinjina 15 din, slanina 18 din, svinjska mast 20 din, čisti med 18—20 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 10 din, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. Pšenica 200 din, ječmen 200 din, oves 200 din, koruza 175—180 din, fižol 800 din, krompir 150—200 din, seno 80—90 din, slama 30 din, jabolka I. vrste 300 din, II. vrste 175—200 din, pšenična moka 400—450 din, koruzna moka 250 din, ajdova moka 450—500 din za 100 kg. Drva 65—70 din za 1 kub. meter, jajca 1.50—1.75 din za 1 kos, mleko 2 din za liter, surovo maslo 30 din za 1 kg.
V	Gornjem gradu, dne 2. decembra 1939. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4 din, telice I. vrste 5 din, krave I. vrste 5 din, krave II. vrste 4 din, teleta I. vrste 5.50 din, teleta II. vrste 4 din, prašiči špeharji 12 din za kg žive teže. Ooveje meso I. vrste 12 din, goveje meso II. vrste 10 din, tele-tina 10 do 12 din, svinjina 14 din, svinjska mast 21 din za 1 kg. — Kmetijski pridelki: Koruza 2.25 din, krompir 1.50 din, pšenlčni zdrob 4.50 din. pšenična moka 3.25 do 4 din, koruzni zdrob 2.50 din, ajdova moka 4 do 5 din, kaša 4 din. ješprenj 4 do 5 din za 1 kg. Drva 55 din za 1 kub. meter, jajca 1.25 din za 1 kos, mleko 2 din za 1 liter. Navadno mešane vino v gostilnah 12 do 14 din za liter.
Borze
Denar
Ameriški dolar 55.--Nemška marka 14.30
Dne 7. decembra
Devizni promet na zagrebški borzi je znašnl 9,318.170 din, na belgrajski 7,000.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski-borzi 1,050.000 dinarjev.
Ljubljana
London 1 funt . . . •	■
Pariz 100 frankov . . .	.
Newyork 100 dolarjev ■	■
Ženeva 100 frankov . .	. Amsterdam 100 goldinarjev
Bruselj 100 belg ■ . .	.
uradni	tečaji
, , .	173.00- 176.20
,	97.75— 100.05
,	4425,00—4485.00
,	995.00—1005.00
,	2348.00—2386.00
.	730.50- 742.50
Ljubljana — svobodno	tržišče
London 1 funt .......	213.71— 216.91
Pariz 100 frankov ......	120.81- 123.11
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 goldinarjev , .	2899.93-2937.93
Bruselj 100 belg............902.28- 914.23
Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40
Zagreb -
Solun 100 drahem .
zasebni kliring
, . . . . 36.15-
36.85
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem ...... 36.40— 37.10
Curih ob 10: Belgrad 10, Pariz 9.86, London 17.44, Newyork 446, Bruselj 73.60, Milan 22.50, Amsterdam' 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.15 Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40 ponudba Budimpešta 80 ponudba, Atene 3.40 ponudba, Carigrad 3.50 ponudba, Bukarešta 3.40 ponudba, llelsingfors 8.90, Buenos Aires 102,5.
Vrednostni papirji Volna Skoda i
v Ljubljani 431.50—434.50 v Zagrebu 430 blago v Belgradu 425.50—426.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94—99, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 431.50-434.50, begluške obveznice 76.50— 77.50, dalm. agrarji 70—72, 8% Blerovo posojilo 92.50-94.50, 7% Blerovo posojilo 88—90, 7% posojilo DHB 99-100, 7% stab. posojilo 93-96. — Delnice: Narodna banka 7200—7400, Trboveljska 230-240.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 430 blago, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 70 blago, 6% šumske obveznice 70 blago, 8% Blerovo posojilo 93—94, 7% Blerovo posojilo 89—89.50 (89), 7% stab. posojilo 94 blago. — Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 200 blago, Trboveljska 235 blago, Gut-mann 55 blago, Sladk. tov. Osijek 110 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 blago (98.50), vojna škoda promptna 425.50 —426.50 (428, 425), begluške obveznice 76.75 do 77.85 (77), dalm. agrarji 69.50-69.75 (69.50), 6% šumske obveznice 68.50—70.50 (70), 8% Blerovo posojilo 93.50—94 (93.75), 7% Blerovo posojilo 87.50 -88.50 (88), 7% posojilo DHB 98.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7430 denar, Priv. agrarna banka 190—193 (190 drobni kom.).
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija stara 136—137, ban. stara 138—134, ban. nova pariteta Indjija 108—109. — Tendenca neizpreme-njena. Promet slab. — Dne 8. decembra bo borza zaprta.
Cene živine In kmetijskih pridelkov
V	ljubljanski okolici, dne 2. decembra 1939: voli prve vrste 6—6.50 din, druge vrste 5—5.50, treteje vrste 4.50 din; telice prve vrste 5.50—6,, druge vrste 5—5.50 din, tretje vrste 4—4.50 din; krave prve vrste 4 din, druge vrste 3.50 din, tretje vrste 2.50 din; teleta prve vrste 7 din, druge vrste 6 din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, druge vrsle prednji del 10 din, zadnji del 12 din, svinjina 16 din, slanina 18 din, svinjska mast 22 din; čisti med 20 din; neoprana volna 20 din, oprana volna 40 din; surove kože, goveje 12 din, telečje 10 din, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica do 250 din, ječmen do 225 din, rž do 225 din, oves do 235, din, koruza do 190 din, fižol do 800 din, krompir 175 din; seno 110 din, slama 30 din, jabolka prve vrste 500 din, druge vrste 350 din, tretje vrste 250 din; hruške prve vrste 700 din, druge vrste 500 din, tretje vrste 300 din, pšenična moka do 425 din, koruzna moka do 275 din, ajdova moka 400 — 600 din za 100 kg. — Drva 125 din za 1 m, jajca 1.50 din za 1 komad, mleko 2.25—2.50 din za liter, surovo maslo din 24-36 za 1 kg.
V	Mariboru ( mesto), dne 2. decembra 1939: voli prve vrste 5 din. druge vrste 4.50 din, tretje vrste 3.50 din; telice prve vrste 5 din, druge vrste 4.50 din, tretje vrste 3.50 din; krave prve vrste 4 din, druge vrsle 3.50 din, tretje vrste 3 din; teleta prve vrste 7 din, druge vrste 6 din; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, druge vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din. tretje vrste prednji del 6 din, zadnji del 8 din; svinjina 16 din, svinjska mast 18—20 din, slanina 14—18 din; čisti med 16 din; surove kože. goveje 10 din, telečje 16 din, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 170— 185 din. ječmen 140 din, rž 140—150 din, oves 140 din. koruza 165—180 din, fižol 600—800 din, krompir 125—150 din; seno 100 din, slama 45; jabolka prve vrste 280 din, druge vrsto 200 din; pšenična moka 280—330 din. koruzna moka 200 do 300 din, ajdova moka 340 din za 100 kg. — Drva 105 din za 1 m; jajca 1.30 din za 1 komad; mleko 2—2.50 din za liter, surovo maslo 21—86 din za 1 kg — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše sortirano vino 7 din za liter.
Živinski sejmi
Živinski sejem na Planini pri Sevnlrj d"* 4. decembra t. 1. Dogon: 237 volov, 87 Ulic, 91 krav, 77|uncev in 1 bik. Cene naslednje: voli 1. vrste do 7.25 din, voli II vrste do 6.25 din, voli III. vrste do 5 25 din, telice I. vrste do 6 din, telice II. vrste do 5.50 din, telice III. vrste do 4.50 din krave I. vrste do 5.50 din, krave II vrste do 4 50 din, krave III. vrste do 3 din in junci 4 do 6 din za kg žive teže.
BREZMADEŽNI
Prihajamo zdaj pred oltar Brezmadežne Marije, ko gre tez nas vojski vihar, ko gre čez nas strasti poiar, da ona nas zakrije pred grehom divjega sveti,, Marija, čista, čista vsa, naša dobra Mati!
Usodo dajemo v roki Brezmadežne Marije, iz srca prošnje nam kipi: od nas odvrni vse gorje in -greh, ki že v nas klije! Naj vsak bo čistega srca, otrok Tvoj, o Brezmadežna, naša dobra Mati!
Slavospev Mariji
Osmega decembra nas vodi naša sveta Cerkev v tiho sobico svete Matere Ane, kjer je bila spočeta prva in edina žena brez madeža prvotnega greha: Marija. Za vriskalo je vse stvarstvo in še predvsem pravični v večnosti, katerim je prvotni greh naših prastar-šev zabranil vstop v nebeško radost. Zveselili so se kesajoči se grešniki, kajti prišlo je poroštvo odpuščanja in izhrisanja njihovih pre-greškov. Slavila sta izvoljeno Devico nebesa in zemlja, in od tega časa so jo blagoslavljali vsi narodi sveta! Zato tudi mi danes na praznik Njenega brezmadežnega spočetja zapojmo v svojih srcih hvalospev veselja in hvaležnosti vsemogočnemu Stvarniku za ta izraz neskončnega usmiljenja in ljubezni do človeškega po-kolenja! Sveta Marija! Kako sladko zveni Tvoje ime! Kličemo te zlasti sedaj z vso vdanostjo in velikim zaupanjem, kajti časi so težki in terjajo pomoči! Sveta Božja Mati! Blagoslovi ves slovenski narod, kajti Ti si mu prinesla slavo in si izvor njegove radosti! Sveta Devica devic! Prekrasna si_ v svoji čistosti! Preljubezniva v svoji svetosti, da Te je Bog izvolil za Mater svojemu Sinu! Mati Kristusova! Na kolenih pojemo v vsej vdanosti slavo Tvojemu materinstvu. Mati božje milosti! Izvor in vir vseh čednosti, ki jih je ohranil za nas naš Bog in Gospod v nebesih! Odpri dobrotno Svojo roko in deli bogato milosti, ki Ti jih je zaupal Gospod! Mati Najvišja! Svoje duše, obtežene z grehi, polagamo v Tvoje naročje, ponižno se kesamo in kličemo k Tebi: Mati Dobrotljiva, stoj pri nas in izprosi nam odpuščnnje! Mati Najčistejša! Kako dehli od Tebe ljuba vonjava rajskih lilij večne blaženosti! Tisočkrat bodi pozdravljena! Mati Nedotaknjena! Mati Brezmadežna! Hvali naša duša Gospoda, da Te je On v svoji dobroti odel z dragocenim plaščem čistosti in svetosti, ki jih širiš tudi v naših dušah. Mati Premila in Prečudovita! Kdo bi te ne ljubil in kdo bi ne slavil Tvoje ljubeznipolno in usmiljeno srce, ki ga odpiraš vsakemu, da Te prosi! Mati Dobrega sveta! Za vse plemenite misli in čustva, za vse dobrote, ki jih deliš v pomoč našim dušam, ko se obračajo k Tebi — bodi tisočkrat zahvaljena! Mati Stvarnikova in Mati Odreše-nikova! Slavimo neskočno modrost Božjo, ki je tako čudovita združila s Teboj materinstvo! Naše srce Ti vriska naproti, Mati Božja! Devica Najmodrejša, častitljiva, častivredna, Slavna, Močna, Dobrotljiva in Verna! Z nebeškimi angeli slavimo Tvojo plemenito misel; Tvoje dostojanstvo pri nebeškem Očetu nas dviga iz prahu, Tvoja moč, dobrota in vernost nam je porok, da rada ustrežeš našim dušam, ki Te prosijo milosti. Ti Zrcalo pravičnosti! Prestol modrosti! Kot v čistem studencu vidimo Tvoje močne priprošnje, ki k našemu duhovnemu nspehu in rasti vodijo božjo milost tako na zemlji kakor v nebesih. Zato Te slavimo, Tebe, Vzrok našega veselja, Posodo, iz
katere zajemamo svoje duhovne življenje, svojo združitev z Odrešenikom, Ti si prava Roža naše duše, Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata in Vrata nebeška! S kakšnim sladkim zaupanjem napolnjuješ naše srce — kdo bi Te ne klical, ko ga Ti podpiraš v sili. Žariš nn svojem prestolu kot sonce in odpiraš s Svo-jjmi zaslugami vrata nebeška vsem, ki se k Tebi zatekajo. Ti Zvezda jutranja, zarja si novega življenja, svetiš v temah življenja. Zdrav-
je bolnikov! Hvala Tebi zato, da zdraviš telesne in duševne muke. Pribežališče grešnikov in Tolažba žalostnih! Nimamo besed, da bi se Ti dovoljno zahvalili, ko tako prosiš za popravo naših grehov ter da z mirom in zaupanjem tešiš naše bolno srce. Hvala Ti, hvala neskončna, Pomočnica kristjanov, kajti ni bilo še slišati, da bi Ti koga zapustila, ki je k Tebi pri-bežal in Te klical pomoči! Ti, Kraljica vseh Stvari na zemlji, Kraljica angelskih korov, za Bogom naše največje zaupanje. Sprejmi ta skromni slavospev. Na koncu pa usliši našo prošnjo: Gospa sveta, Mati božja, daj mi, da se bom lahko imenoval Tvoj otrok! V dneh živ-ljenske sreče, v trenutku smrti, v časih sreče in ko nas tlači težava in joka duša ter se hoče v strahu bliže priti sniti k Tebi. Samo želi; Mati moja, "da bi se lahko imenoval Tvoj otrok! Mati, v Tebe dajem ves svoj up, Mati, k Tebi kličem, Mati, k Tebi jočem. Mati dobrotljiva, stoj mi ob strani, Mati Mogočna, Ti me brani! Mati, pridi in uči me! Mati, pridi, uči me braniti se proti sovražniki! duše in ne pusti me brez varstva! Saj si najmočnejša, najljubezni-vejša, najusmiljenejša! Mati milosti, usliši naše klire, ko grešnikom kažeš pot iz teme kot luč! Si up zemlje in nebes okras, zaščita žalostnih pred zlobo sveta! Kdo je še zastonj klical k Tebi po pomoč, kdaj še nisi uslišala otroške prošnje? Zato v bolesti in v tem težkem času polagamo svoje prošnje Tebi v naročje in verujemo, da bodo uslišane. In ko pride smrt, mi bo Marija uteha v zadnjem boju, in ko se iz smrti zbudim, mi bo zasvetila v nebeški zarji, Marija, ki nikogar ne zapusti, ki se zateka v Njeno varstvo!
Tisočkrat bodi pozdravljena in na veke češčena, Brezmndežnospočeta Devica Marija, Mati Božja in Mnti našega naroda, ki kliče ves k Tebi danes, ko se bliža morski vihar: Ti ■ as ohrani, Ti nas obvarij, Ti nas popelji čez morje!
30 let Dijaške Marijine kongregacije v Novem mestu
čim bolj drvi danes svet v razsulo, tem bolj nam je v uteho ona mladina, ki se z nezmanjšanim navdušenjem oklepa svoje nebeške Vzornice, in se ji izroča v varstvo. In če nas tu pa tam ob misli na bodočnost krščanske Evrope prevzame groza, nikar ne pozabimo, da smo pod Njenim varstvom, ki svojih nikdar ne zapusti...
Brezmadežna svojih nikdar ne zapusti. Vzemi v roke kroniko DMK v Novem mestu, prelistaj jo, in zapustila bo v tebi vtis, kakršnega ne doži-viš kmalu. Kako čudovita so božja pota; kolikokrat bi človek odnehal, ko bi njegovega dela ne spremljal božji blagoslov! In še nekaj: koliko ceno imajo napori in žrtve onih, ki njihovo nese-' bičrio delo spremlja""geSlo: Omnia ad maiorem l)ei et beatissimae Virginis Mariae gloriaml
P. Pavel Potočnik! Kje si črpal moč, da si premagal tolike ovire, ki ti jih je stavil zlasti tedanji profesorski zbor novomeške gimnazije, ko si zaskrbljen za bodočnost mladine pričel pred dobrimi tridesetimi leti zbirati dijake krog sebe, in kod tista nerazumljiva privlačna sila, ki je pritezala vsak dan več dijakov, čeprav jim je grozila naj-ostrejša kazen, če iščejo pri tebi sveta in dobrega čtiva? Pa premagane so bile ovire in 3. oktobra leta 1909 je pokojni knez in škof dr. A. B. Jeglič že mogel ob izrednih slovesnostih sprejeti prvih 36 Marijinih sinov v njeno kongregacijo.
In — ali je bila moč osebnosti p. Pavla tolika, ali moč zgleda onih, ki so si že kresali značaje ob njegovih krasnih govorih — do konca šolskega leta se je število kongreganistov podvojilo. V juniju 1910 šteje DMK v Novem mestu že 61 kongreganistov in 13 aspirantov.
Kongregacija raste in se vsestransko razgib-
|je. Ustanavljajo se zapored novi odseki: evha-igstiČni, literarni, abstinenčni, osnuje se tambu-raški zbor. Kongiegacija dobi svojo kapelo in pa dvorano. Vrste se akademije, igre, ob rednih shodih in prejemanju svetih zakramentov. Tako najde kongreganist pod Marijinim zavetjem svoj drugi dom, ki mu daje dušne hrane in razvedrila, vse kar potrebuje za duha in srce.
Prišla je svetovna vojna, ki je kosila tudi med novomeškimi kongreganisti. Z vojnimi leti sijvpade tudi sprememba v vodstvu. Težko je reči, liaj je bilo za kongregacijo hujši udarec: ali vojna, ali to, da je izgubila svojega prvega voditelja p. Pavla. Voditelji se menjajo, vendar krog nebeški Materi zvestih ostane fieomajen, tudi ko Cgčpo. butatj ob zidove-kongregaoije viharji. Ustanavljajo se dijaške organizacije, ki skušajo kongregacij! iztrgati dijake. Pride celo najicrutej&i udarec: prepoved dijaških Marijanskih kongregacij, Vendar kongregacija ostane kot zmagovalka in še višje dvigne Marijino zastavo. Mladini ni moči iztrgati iz neomadeževanih duš ideala Brezmadežne.
Leto za letom ji znova prisega zvestobo. In kb en rod odide v življenje, da v svojih poklicih zaorje nove brazde, v katere vrže semena, ki so se v kongregaciji izrodila, mu nasleduje drugi.
Trideset let že zbira DMK novomeške dijake v svojih vrstah. Koliko rodov je medtem že odšlo in koliko klenega zrnja je že vzkalilo na vseh koncih Slovenije in izven njenih meja, kdo ve. NajiZČrpnejša kronika ne bi izmerila duhovnih sadov, ki jih je DMK v Novem mestu rodila. Le slutimo jih lahko. In ponosni moremo biti nanje.
Oo. frančiškanom, ki jo že 30 let z gorečo požrtvovalnostjo vodijo, njihov trud na tem svetu ne more biti poplačan. Vemo pa biti hvaležni njim in vsem, ki so kongregaciji stali ob strani. In_ kdo ji je bolj stal ob strani kot msgr. dr. A. Ažman, profesor verouka na novomeški gimnaziji, vseh trideset let? Tudi sadov njegovega dela za novomeško dijaško kongregacijo ne bo izmerila nobena kronika.
Delo DMK v Novem mestu danes leži odprto pred nami. Vidimo, na vsak korak čutimo njen
DOVRŠEN
sprejem evropskih in izvenevropskih postaj tudi podnevu z luksuznim superom
Prodaia tudi rta obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevnI
popularni super na mesečne obroke od Din ISO*—
RADIO r.z.z O.Z., Ljubljana, IBihlcšKeva 6 KilDIOUflL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREIHEC, Celje, IHiftloSičeca c. 2 L. LUSICKV, Maribor, Horošha c. 11
blagodejni vpliv. Žrtve, Mariji na oltar položene, ne morejo ostati brez sadov. Pa naj bodo to le drobne žrtve vsakega izmed najmanjših, ali one velike žrtve p. voditelja, v očetovski skrbi za vso dijaško mladino doprinešene. ln v resnici, zlasti
P. Silvin Lenarčič,
sedanji voditelj DMK.
Msgr. dr. Ciril Ažman,
ki ima velike zasluge za DMK.
zadnja leta se je pod vodstvom p. Silvina Lenar-tiča DMK še posebno razmahnila. Naj bi le bila deležna še večjega priznanja in podpore, da bi ee po tridesetih letih razživela v novih, še plod-i nejših trideset leti
Pred tridesetimi leti
Malomeščanski liberalizem, ki je pred 30 leti zavzemal prvenstven položaj tudi v Novem mestu, je kajpada imel za priprego tudi di ja-štvo, čigar večina, zlasti oni iz kmetov — je bila idealna, nepokvarjena in delavna. Tedanje stražarje lepih vzorov: dr. Josipa Marinka, frančiškana p. Pavla Potočnika, nekatere gimnazijske profesorje, g. vikarja in kanonika Zlo-garja je resno zaskrbela usoda mladih duš, če bi se škodljivi vpliv plitkega in nravstveno razkrajajočega libe-alizma ne zajezil. Uvideli so, da je treba dijaštvu dati versko organizacijo, ki bo zajela celega fanta in ga vzgajala ter utrjevala v katoliških in narodnih idealih pa ga usposobila za nesebičnega narodnega javnega delavca. »Marijina družba,« ki jo je ustanovil jezuit Janez Leunis leta 1563. ravno za dijake, se je zdela dr. Marinku, gimnazijskemu katehetu, najprimernejša. P. Pavel je nasvetoval primerno pripravo. Zato je pričel zbirati dijake v bratovščino Srca Jezusovega, ki je dijake vabila k mesečnemu prejemanju sv. zakramentov. Ko se je pričelo govoriti o dijaški Marijini družbi, je misel našla rodovitna tla pri dijakih; še celo dijaki sami so prigovarjali, da se čim prej ustanovi.
Naenkrat je zašumelo po sicer zelo zaspanem mestu. Par profesorjev, ki so bili strupeni nasprotniki organiziranega katoli-štva, je zagnalo krik: »Kaj bo, kaj bo, če se Berdavs ne ukroti!« Mobilizirali so novomeško malomeščansko inteligenco; »Slovenski narod« je prinesel nekaj grdih člankov v takratnem svojem znanem stilu. Dijaštvo, ki se je prištevalo »ra-dikalcem« in ono okoli »Svobodne misli« je pričelo v šoli izzivati in po razredih smešiti »klerikalce«. Nekateri profesorji so »pavlovce« pritiskali s sekiranjem v šoli in krivičnim redo-vanjem. Parkrat se je zgodilo, da je neki profesor v mojem razredu naenkrat poveljeval: »Pozor!« in nam je dve uri smešil katolištvo. Pa — čim bolj so nas bili, leni več se nas
je priglašalo za kortgregacijo. Postali smo bojeviti, razigrani, neustrašeni. Na inadarjenejše dijaštvo je bilo po večini naše. Izredni ugled med dijaki so uživali dobri matemajikarji. Ti so bili v naši vrsti. Mi smo zalagali z rešitvijo matematičnih nalog svoje nasprotnike. Manj nadarjenejši med našimi so dobili po nas inštruktorje. Prav pridno smo se pripravljali^ za šolo. šolske krivice smo junaško nosili. Cela gimnazija je postala kot razdraženo mravljišče. Profesorji so sklicevali konference in obsodili so: od vsake stranke po dva najvidnejša borca sta dobila po 4 ure karcerja. Naša dva z utemeljitvijo: dopisujeta v list »Zarja« in ga razširjata in citata politične liste. (»Zarjo« so izdajali katoliški akademiki v Gradcu. Imeli smo dva izvoda »Slovenca«, ki je prihajal na naslov gospodarja.) Kat. akademiki so prihajali v Novo mesto — enlyat je bil tudi M. Natlačen, sedanji naš ban, — da so poročali o položaju. In tudi o tem so profesorji zvedeli — »radikalci« in »svobodomiselci« so nas denun-cirali in nas davili.
Dijaštvo je dajalo malemu mestu življenje. Zato je razumljivo, da se je mestno prebivalstvo živo zanimalo za dogodke na gimnaziji. Takrat sem bil v četrtem gimn. razredu.
Z novim šolskim letom 1909. smo dobili na gimnaziji nekaj novih profesorjev. Tudi dr. Cirila Ažmana, mladega, duhovitega in borbenega kateheta. Razmere so vedno bolj dozorevale za ustanovitev kongregacije. P. Pavel je
fiovobil več profesorjev, da jim je pojasnil po-ožaj. Razen par izjem so vsi, ki so se vabilu odzvali, priznali upravičenost kongregacije ter obljubili, da ne bodo nasprotovali.
Veliki vojskovodja škof dr. A. B. Jeglič se je živo zanimal za razmere novomeškega di-jaštva. Odločilno je vplival, ko je dr. Ažmana in p. Pavla osebno vspodbujal k vstrajnosti. Obljubil ie, da bo celo sam prišel sprejemat dijake v kongregacijo.
Dijaki kandidatje smo imeli tedensko verske sestanke. Do dobra smo bili poučeni o koristih in dolžnostih kongrcgacijc. P. Pavel sc
je vsega žrtvoval za nas. Nekaj dni pred sprejemom smo imeli skušnjo v cerkvi. Posedli smo
jemom smo imeli skušnjo v cerl o klopeh. P. Pavel prične poučevati; kar pri-omasti krdelo »radikalcev« in »svobodnjakov« dijakov v cerkev, da bi nas motili. P. Pavel pa takoj povzdigne svoj glas in zakliče: »Molimo za sovražnike Cerkve!« Molili smo, oni so pa poparjeni odšli
Težko pričakovani dan sprejema je prišel. Zjutraj smo imeli skupno sveto obhajilo; popoldne je bil sprejem. Sprejemal je prevzvišeni g. škof dr. A. B. Jeglič. V navdušenem govoru nam je naslikal prave vzore mladega dijaka, za katere naj živi in dela pod varstvom in vodstvom Device Marije. Cerkev je bila nabito polna. Ko smo prišli z znaki iz cerkve na glavni trg, — okoli 4 popoldne — je bil trg poln mestnega prebivalstva. Nekaj sarkastičnih »živijo« so nam zaklicali, mi smo jih sprejeli z dobrodušnostjo in korajžno klicali, ka-zaje na znak: »Glejte ga! ga vidite? Živijo kongregacija!«
S tem je dobilo malomeščansko liberalno javno mnenje smrtni udarec. Liberalni profesorji so zagnali še enkrat hrup, češ: Marijina kongregacija ie društvo; to pa je dijakom prepovedano. Na konferenci, ki jo je vodil g. ravnatelj dr. Brežnik in ki je trajala do tO zvečer, je g. dr. Ažman zopet pojasnjeval, da ie kongregacija verska družba in naj se duhovi kar pomirijo, z zadevo sprijaznijo in, če imajo slovenski narod res radi, kongregacijo spoštujejo in jo celo podpirajo,
Kongregaciji je bilo treba poskrbeti prostore za shode, nastope, knjižnico, pevske vaje in drugo. V tistih letih so trasirali belokranjsko železnico. Med inženirji je bil eden, ki je bil odločno katoliški mož. Oo. frančiškani so dali dvorišče na razpolago G. inženir je naredil prezplačno načrte in vodil zgraditev ter celo sam precej globoko posegel v žep. P. Pavel je moral pripraviti materija! in kar je treba. Tako je nastala lurška kapela in nad njo kongregacijska dvorana, v kateri še vedno zborujemo.
Za knjižnico je p. Pavel kar hitro poskrbel. Dobil je cele zaboje slovenskih literarnih in znanstvenih knjig; naročil je svetovno znane revije: »Grnlx«, »Stinunen aus Mana Lach« itd. Ilmeljniška gospa baronica Wambolt je kupila krasno vezanega »Karla Mnya« in več drugih knjig. Kongregacijska knjižnica je bila velika in upoštevana. Radi smo se je posluževali. Profesor knjižničar gimn. knjižnice je to takoj občutil. Ni mu bilo po volji. Smo ga pa tako »panali«, da smo iz dijaške knjižnice — »stare špehe« — samo jemali in nazaj nosili.
V kongregacijski knjižnici sem dobil Mah-ničev »Rimski katolik« — vse letnike. Vsega sem predelal in veliko pridobil. Dr. Mahnič se mi je takrat priljubil kot pravi moS-boree za pravice katoliške Cerkve in slovenskega naroda. Njegove spise sem uporabljal pri predavanjih v kongregaciji, pri šolskih nalogah in govorniških nastopih na gimnaziji. Živo se spominjam, da sem si pri profesorju nemščine in celem razredu pridobil zavidljivo priznanje z govorom: »Napoleon, der grosse Feldherr«; spis sem dobil v »Rim. kat.« in ga prevedel v nemščino. P. Pavel mi ga je popravil in mu dal govorniško obliko.
Skoro vsi tedanji kongreganisti zavzemajo danes med slovenskim narodom in tudi v drugih državah v različnih poklicih častna mesta, da delajo za čast božjo, blagor naroda in države. Zelo verjetno je, da bi se bil marsikateri od njih izgubil in bi postal breme sebi, narodu in državi, če bi ne bilo dijaške kongregacije pri oo. frančiškanih.
Frančiškanski samostan v Novem mestu ie tudi takrat odlično nosil žrtve za kongregacijo in jih nosi še danes. S tem odločilno vpliva pri delu za narodov blagor in odlično izpolnjuje svoje poslanstvo med slovenskim narodom.
Dijaška kongregacija pa: Vivat, crescat, floreatl
Jsnko Komljsnec, župnik.
f
$Jto£ute aoioce
Koledar
Petek, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device.
Sobota, 9. decembra; Peter Fourier, škof. Delfina.
Nedelja, 10. decembra: Druga adventna nedelja. Lavretanska Mati božja. Melhiad. Mlaj ob 22.45. Herscel napoveduje lepo vreme.,
Novi grobovi
+ AMALIJA ŠPES. V Mozirju je včeraj zjutraj umrla 69 letna Malika Špesova. Skoraj pred 50 leti je prišla iz" Rifengozda nad Laškim k Puncerjevim. Bila je vedno pridna in marljiva. Z vso ljubeznijo je vzgojila Puncerjeve otroke, da «o jo ljubili kot svojo mater. Pri hiši je delala z vso ljubeznijo in veseljem skoraj 50 let do zadnjega, dokler ni opešala. Pokojno Maliko bomo spremili na zadnji poti jutri, v soboto, ob 10 dopoldne na pokopališče. Naj dobra Malika v miru počiva v vznožju MozirsJtih planin, Bog pa ji naj poplača za vse dobro, kar je storilal
LASJE KAKOR SVILA
če Jih umivate in negujete s Slavexom. Zahtevajte brezplačno brošuro ali za Din 7'— v znamkah l originalno stekleničko za 3-kratno umivanje. L'Oreal 24, Zagreb 1, pošt. pret.3.
—	Izletniški vlaki na Gorenjsko dne 8. in 10. XII. t. m. Na praznik dne 8. decembra in v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. vozijo na Gorenjsko kot izletniški sledeči vlaki: vlak št. 920 na progi Ljubljana—Bistrica Bohinjsko jezero, v obratni smeri pa vl. št. 919. Odhod vlaka 920 iz Ljubljane ob 5. uri 40 min., prihod vlaka 919 v Ljubljano ob 22.10 uri, Na progi Jesenice—Rateče Planica vlak št. 8620 z odhodom iz Jesenic ob 7.53 in v obratni smeri vlak št. 8619 s prihodom 1 na Jesenice ob 19.55.
—	Imetniki avstro-ogrskih predvojnih posojil oz. rent, pristojni v Slovenijo, naj 6e v 6vrho organizacije skupnega nastoj>a radi izplačila teh obveznic in ustanovitve društva javijo z označbo vrste in količine 6vojih vrednostnih papirjev na g. dr. Jožeta Kamušiča, člana banskega sveta v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 10.
—	Kamniška podružnica Slomškove družbe zboruje v nedeljo, 10. decembra, v Kamniku v deški šoli ob 10. Predava gdčna Lebar Anica »Iz mojega razreda«. Ob 9 je sv. maša (na Šutni) v župni cerkvi. — Po zborovanju naj bi vsi udeleženci ostali na skupnem družabnem sestanku. Člani pridite polnoštevilno. Vabljeni pa tudi vsi prijatelji Slomškove družbe.
—	Podružnica Slomškove družbe za ljubljansko okolico vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 10. decembra ob pol 10 v Ljubljani v prostorih Slomškove družbe na Aleksandrovi cesti, št. 10. Dnevni red običajen, predava pa gospod prof. dr. Gogala Stanko. Pridite! — Odbor.
—	člani Združenja vojnih invalidov naj 6e udeležijo blagoslovitve nove vojaške grobnice na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani v nedeljo, dne 10. decembra 1939 ob pol .12 dopoldne, Vs:»k ,naj gotovo pride, ker moramo biti invalidi zastopani v častnem številu. Zbirališče ob 11 pred pokopališčem.
—	Noge nosijo vse človeško telo, zatorej so najvažnejši del telesa. Neguj jih s SANOPEDOM, da jih ohraniš zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
_ Pokojninsko zavarovanje trgovskih sotrud-
nikov. Pokojninski zavod v Ljubljani nam pošilja: Glede na netočne ve6ti v časopisju si dovoljujemo pojasniti, da dne 29. nov. 1939 v Zagrebu ni bila seja sveta pokojninskega zavarovanja in da še ni bil končnoveljavno sprejet sklep v tej zadevi. Zasedala je le posebna komisija, sestavljena nalašč za to vprašanje iz zastopnikov Pokojninskih zavodov v Belgradu, Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu. Komisiji je bil predložen predlog ljubljanskega zavoda, naj 6e obvezno pokojninsko zavarovanje, razširi na vse trgovske sotrudnike brez posebnih pogojev in brez omejitve glede višine plače, glede dobe službovanja, glede velikosti podjetja ali kraja, kjer služi sotrudnik, itd. in predlog belgrajskega zavoda, ki je svoje prvotne pomisleke spremenil tako, naj se zavarovanje razširi na vse trgovske sotrudnike, toda ob pogoju, da se bo vodilo to zavarovanje v posebnem oddelku ločeno od drugih zavarovancev. Načelo, naj 6e zavarovanje razširi na vse trgovske sotrudnike brez gornjih omejitev, je bilo torej soglasno sprejeto glede izvedbe predloga belgrajskega zavoda, se bo pa sklepalo na prihodnji konferenci.
_Slovenska zgodovinska bibliografija. Ob priliki stoletnice svojega obstoja je Muzejsko društvo za Slovenijo sklenilo izdati »Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo«. S tem hoče društvo izpolniti veliko vrzel v naši znanstveni zgodovinski bibliografiji, ki jo strokovni krogi že dolgo občutijo, in se zato ni strašilo stroškov. Kazalo bo obsegalo štiri tiskovne pole. Dosedanji in novi člani društva prejmejo Kazalo za din 20. Naročila naj se naslavljajo na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, Bleiweisova 24, kamor je tudi poslati gornji znesek naprej.
—	Nova šola v Gor. Rečici pri Laškem bo v
nedeljo, 10. decembra blagoslovljena. Dosedanja šola, ki je imela samo 1 učilnico, pridobi z dozidavo 2 šolski sobi in pisarno, Stavba je solidno in lično izdelana in bo v ponos naši dolini.
—	Pri zaprtju, motnjah * prebavi, vzemite tjutrai še na prazen želodec en kozareo naravne •Franz-Josel« grenčice
—	Vsi državni upokojenci(ke), ki 60 zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od dravske finančne direkcije, naj jih čimprej predlože tej direkciji zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku Ista 1940 Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Tudi denarja za znamke direkcija ne bo sprejemala, ker žel. znamk nima v zalogi, Železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži tudi od-rezek (kupon) ček. nakaznice, po katerto ie prejel pokojnino za zadnji mesec, ker je sicer mnogokrat težko ugotoviti njegovo istovetnost. Tudi prošnji za novo žel. legitimacijo je vselej treba priložiti odrezek (kupon) ček. nakaznice, za stroške pa je treba finančni direkciji poslati 20 din v gotovini Dravska finančna direkcija.
—	Primeren dodatek k božičnemu darilu, ki je obenem zelo lep, koristen a vendar poceni, je naša »Družinska Pratika«, ki vsebuje poleg raznovrstne poučne in zabavne vsebine tudi 16 strani v bakrotisku, stane pa samo 5 din. Dobiva se »Družinska Pratika« v Jugoslovanski knjigarni, v prodajalni H. Ničman ter v vseh zadevnih trgovinah po Sloveniji.
—	Zaprta cesta. Banovinska cesta I. reda št. 14, Dravograd— Slovenj Gradec—Velenje — Letuš — Sv. Peter v Sav. dolini odsek od km 27.000 do km 28..500 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem bo za tri dni, to je v soboto, nedeljo in ponedeljek 9., 10., in 11. decembra, zaradi razstreljevanja skalovja za promet zaprta. V času, ko bo c€6ta zaprta, je inožen promet med Slovenjim Gradcem in Velenjem le 6kozi Vitanje.
_ Kino Kodeljcvo te/.4i-64 ——-
Danes ob Va3., V26., in Vj9., jutri ob 8. ur ERROL FLYN v filmu plemenite borbe, sa" mozatajevanja in požrtvovalne ljubezni v stilu »PAUSTERJA«:
LUČ V MEGLI
ERROL FLYN — — ANITA LUISSE
MATA HARI rdeča plesalka)
Špijon=ki velefilm v stilu slavne Mata Ilari
— Nov krajevni reipertorij za Slovenijo. V prihodnjih dneh bo izdala kraljevska banska uprava dravske banovine nOv krajevni krajevni repertorij »Splošni pregled dravske banovine«. Gradivo za knjigo je sestavil državni statistični urad v Zagrebu po uradnih podatkih. Knjiga bo vsebovala pregled vseh krajev dravske banovine z glavnimi statističnimi podatki. Razen tega bo imela knjiga pregled upravne, sodne in cerkvene razdelitve dravske banovine ter 6eznam vseh državnih in samoupravnih uradov kakor tudi javnih zavodov in ustanov. Delo bo zelo pregledno sestavljeno in je za vsakogar potrebno. Cena knjigi bo din 120 za vezan in din 110 za broširan izvod. Naroča se pri ekonomatu kraljevske banske uprave dravske banovine.
Razpisane štipendije. Zveza akademsko izobraženih žena v Ljubljani opozarja svoje članice na sledeče razpisane štipendije: 1. za šolsko leto 1940-41 štipendija za znanstveno delo iz: matematike fizike, kemije, geologije ali biologije (psihologijo in patalogijo). Štipendija bi se pričela v drugi polovici meseca maja 1940. Znaša 250 angleških funtov letno. Ta štipendija ne velja za docentke ali profesorice na univerzah. 2. Štipendija za književno raziskavanje v šolskem letu 1940-41! Daje jo amerikanska zveza akademsko izobraženih žena. Znaša 1500 dolarjev. 3. Štipendija 150 angleških funtov za kanditatinjo iz tiste narodne zveze, ki doslej še ni dobila redne štipendije. Med te spada tudi naša zveza. Prijavi 6e lahko za znanstveno ali književno raziskavanje. Prijaviti se takoj v tajništvu Zveze, Ljubljana, Pražakova 12-111. Odbor.
—	Soli primanjkuje. Iz Rajhenburga nam poročajo, da tamkajšnji trgovci že delj časa ne dobijo pri vel. prodaji nobene 6oli. Ljudje v tem času 60I najbolj potrebujejo, a trgovci jim ne morejo ustreči. Kakor se sliši, je zmanjkalo soli tudi v drugih krajih dolnjega Po6avja, zato prosimo, da merodajni krogi sol čimprej preskrbe, 6aj čitamo, da imamo soli ogromne količine v skladiščih mono-polske uprave. Tudi petroleja se dobi v naših trgovinah samo do pol litra. Upajmo da ga bomo za praznike kaj več dobili, da nam ne bo treba biti v temi.
—	Razpis javne ofertalne licitacije za nabavo pisarniških potrebščin. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl 86 do 105 zakona o državnem računovodstvu. Prvo javno ofertalno licitacijo za nabavo papirja, kuvert in drugih pisarniških potrebščin. Licitacija bo v skrajšanem roku dne 3. januarja 1940 v sobi štev. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleiwei-
Vljudno prosimo cenjene naročnike, da čimprej poravnajo zastanek na naročnini »Slovenca«, ker bomo začeli ustavljati list nepreklicno 10. decembra 1.1.
sova cesta 10. Kavcijo v višini 5%, odnosno----
od vsote ponudeije nabave je položiti pri banovinski blagajni, Bleivveisova cesta 13. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10 in 11 izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dra-žiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10, soba št, 33. — Iz pisarne kraljevske banske uprave.
Prijatelja
Emilu Koprivniharju v slovo!
Emili Ali je res že bila smVtna slutnja v Tebi, ko ei na zadnji gasilski seji predlagal, naj bi se na državni praznik 1. decembra zbrale vse okoliške čete v Litiji, da bi bil praznik čim slovesnejši? — Zares, ko so plapolale zastave veselemu, zmagovitemu državnemu prazniku v čast, so se zgrinjali mogočni roji iz vse župe, toda ne veselo in ponosno na proslavo, temveč tužno in bolestno na — Tvoj pogrebi...	.
Sredi dela si nam padell Na poti po opravkih za javno delo iu za delo Tvojega obrtnega podjetja si postal žrtev krute nesreče.
Bil si cel mož dela! Odločen in korenit. »Ce rečemo in primemo, mora biti — in nič drugačel« — tako si izpovedoval svoje geslo. — S kakšnim veseljem, ljubeznijo in ponosom si govoril o svojem jx>djetju, ki si ga sam ustvaril, o svojih strojih in o svojih fantih-sodelavcih! Bil si jim res »mejster«, strog, ali pravičen. Ne samo socialen, temveč očetovsko dober. V smrtnem boju si jih klical po svoji stari navadi: »Halo, fantje, gremo, gremo na delo!«
Tvoji stroji žalostni molčijo. Žage, ki si jo s takim veseljem pripravljal, da si me ob vsakem svidenju pozival, naj jo grem gledat, ne boš slišal, ko bo prvikrat zapela.
Tvoji fantje nemi, plahi begajo: Mojstra ni več!...
Ni ga menda Litijana, ki ga vest o Tvoji smrti ne bi presunila. Celih osem dni smo trepetali, se bali, ali vendar še upali. Žal — zastonj I
Umrl si nam — mož! Kjer koli v našem javnem življenju je bilo treba dela, odločne moške besede in pa žrtev, si bil Ti zraven. Pri cerkvi, pri prosveti, pri gasilstvu, pri stanovskih organizacijah, pri trškem gospodarstvu, pri politiki, in zadnje čase v načelstvu okrajnega cestnega odbora. Ni bilo prireditve in javnega nastopa, kjer ne bi breme dela in požrtvovanja viselo na Tvojih ramah. »Bo že Emil napravil, bo že Emil dal...I« Če Ti je za trenutek kdaj že presedalo tako zanašanje na Tebe, si zagodrnjal: »Seveda, vse Emili Kaj pa če ga ne bi bilo?« Takoj pa si do-brovoljno pristavil: »Saj moramo, moramo delatil Kaj pa hočemo drugega!«
Zdaj Te ni! — Strah nas je resnice: Emila, »strica Mila«, ni več!...
Kako naj {»tolažimo Tvojo, od žalosti strto gospo soprogo, ko pa je v nas vseh samih sama bolečina! Osem dni smrtnega boja nisi prenehal klicati nje, svoje zveste družice, svoje »mami«. To, prav to naj ji bo v tolažbo: Umrl si poln zveste ljubezni do nje!
Bil si mi prijatelj! Veliko pomeni ta beseda v današnjih časih, ko so pravi prijatelji tako redki. Kako si se dobrodušno nasmejal, kadar sva se sešla, in jaz sem Te bil od daleč vesel! Ko sva bila zadnjič skupaj, si me vprašal, kdaj se popeljeva na izlet na Čatež in na Zaplaz kot lani nekoč približno ob tem času. Obljubil sem, da v kratkem.
Ti si odšel za božjim klicem, — jaz bom hodil na Zaplaz sam ...
Umrl si, Emil, naš mož! Uživaj plačilo pri Bogu, ki naj nam nakloni tamkaj nekoč veselo svidenje I	Inž. J. H.
Rogaška Slatina
Naš Fantovski odsek in Dekliški krožek, ki imata oba društvene prostore pri Sv. Križu pri Rog. Slatini, tudi v zimskem času ne držita rok križem. Na praznik 8. decembra bosta priredila ■popoldne po večernicah prav lepo akademijo s telovadnimi točkami in nastopi. K prireditvi so vsi vljudno vabljeni.
Trimesečni banovinski kmetijsko-gospodinjski tečaj se prične 11. decembra.
Sv. Jurij ob juž. žel.
Marijanska proslava. Danes popoldne ob 3 priredita Marijina družba in Dekliški krožek Ma-rijansko proslavo. Na sporedu je: 1 Deklamacija, 2. Govor. 3. Zborna deklamacija. 4. Igra: »Žena s srcem«.
Danes nastopi in pole prvIC v filmu
Bijaini tenorist, član milanske Scale, kraljevske rimske in pariške Velike opere. — Glasbena dela, ki jih poje sloviti pevec v filmu so: Pucclnl (vloga Rudolfa iz opere »Boheme«) Verdi, leoncavallo. Blxlo	.
in Valente— Pri snemanju filma je sodeloval orke- |fjg|A lini AH ster rimske radiopostaje in zbor kraljevske opere.
GIUSEPPE LUGO
v prekrasnem in zabavnem
pevskem filmu
Telefon šL 22-21
Predstave ob 15- 17.. 19. In 21. url. Emona film Ljubljana.
Pesem vetru
Vsa Ljubljana Je oduSevlJena nad filmom
ANDY HARDY NA DIVJEM ZAPADU
Oglejte si ga še danes ob 10'30., 17., 19. in 21. uri.
To je najveselejši in najzabavnejši film popularnega filmskega junaka Mlckev Rooney-a. — Brezplačno fotografiranje z Mickey Rooneyem se vrš1 danes od 10. ure dalje v pisarni kina Sloge! Slike se dobe dan kasneje v fotodrogeriji »Adrija« v Šelenburaovi hiiiii eiai^a — Nabavite si vstopnice v predprodajil — KINU SlUUA, tal. 17-30
Do sedaj največji svetovni filmski uspeh---Warner Bros. film
Pana Mnni - Bette Pavls, - ftrlan Alicrne
Režija: Wil. Dietcrle. Tragedija Maksimilijana Habsburškega (brata cesarja Franca Jožefa) In pretresljiva ljubavna drama cesarice šarlole
JUAREZ
Radi izredne dolžine filma predstave ob: 10.30, 14.45, 17., 19., in 21.15 uri.
Nabavite si vstopnice v predprodajil
KINO PIA TI CA, tel. 21-24
Ljubljana, 8. decembra
Gledališče
Dramai Petek, 8. decembra ob 15: »Emil in detektivi«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »George Dandin«, Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL — Sobota, 9. decembra: »Tri komedije«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 10. decembra ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol,
Opera: Petek. 8. decembra ob 15: »Pri belem konjičku« Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Sabska kraljica«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Sobota, 9. decembra: »Sveti Anton, V6eh zaljubljenih patron«. Gostuje J. Gostič. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 10. decembra ob 15: »Poljub«. Izven, Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL
Rokodelski oder
Rokodelski oder nas bo v nedeljo, 10. t. m., razveselil z novo igro, ki ima naslov »Sestra Anunciata«. Igra je imela najlepši uspeh v Mariboru in ga bo gotovo dosegla tudi v Ljubljani, saj je polna bogate vsebine in izredno lepih prizorov, V njej se nam kažeta dva svetova, dva bregova. Na eni strani je ponižnost in požrtvovalnost usmiljenke, k: streže bolnikoijj, na drugi strani pa pohlep po denarju in časti človeka, ki si hoče z novim izumom protistrupa ustvariti brezskrbno bodočnost Pretresljivi dogodki se odigravajo v igri. Vsakemu priporočamo, da se udeleži igre v nedeljo zvečer ob o6mih v Rokodelskem domu. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in eno uro pred začetkom prireditve v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica 12.
Radio Ljubljana
Petek, 8. dec.: 9 Jutranji pozdrav — 9.05 Poročila, napovedi — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve — 10.30 Verski govor (ravo. J, agodic) — 10.50 Praznični koncert. Sodelujejo: dila Kogejeva, Val. Ilpybal in Radij, orkester. Dirigira D. M šijanec — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Godalni kvartet (Fr. Ornik, SI. Marin, A. Ivančič in Č. Šedlbauer)
14 Nastop otrok (vodi Slavica Vencajzova)
—	17 Kmet. ura: Kdaj je treba živali operirati (dr. J. Koren) — 17.30 Za dobro voljo igra Rad. orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nao. ura — 19.40 Objave — 20 Violin, konccrt (prot. Jan Šlais, pri klavirju Ruža Šlais) — 20.45 Godalni kvintet (plošče) — 21.20 Samospevi (Štefka Korenčanova) ob spremljevanju citer (V. S.) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Sobota, 9. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12 Plošča za ploščo se v venček poveže, radio vam z dobro voljo postreže — 12.30_ Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo se v venček poveže, radio vam z dobro voljo postreže — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Račko in Lija (dr. Magajnn), 10. branje, b) Kramljanje (M. Komanova) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Ob 20 letnici Aleksandrove univerze (rektor dr. M. Slavič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) 20.30 »Dolga je rajža — čez ulico...« Pisan večer. Besedilo Jožek in Ježek. Izvajajo člani Radij, igral, družine — 22 Napovedi, poročila
—	22.15 Za vesel konec tedna igra Rad. orkester.
Prireditve in zabave
Stolna prosveta ponovi v nedeljo, dne 10. decembra ob petih popoldne zadnjič zelo dobro uspelo slov. narodno igro »Miklova Zala« v frančiškanski dvorani. S tem bo ustreženo vsem mnogoštevilnim prijateljem lepe igre, ki zadnjič niso dobili vstopnic ali pa jim ni dopuščal čas. Vsak naj pohiti z nakupom vstopnic v trafiki Soukal.
Dekliški dom na Karlovški cesti št. 22 bo proslavil Brezmadežno z izbrano akademijo v nedeljo, dne 10 t. m. ob 5 popoldne.
F. O. Ljubljana-mesto, Odbor F. O. poziva vse člane in mladce, da se zanesljivo udeležijo duhovnih vaj po sledečem redu: Petek na praznik: ob 7 zvečer nagovor g. dr. Simončiča. Sobota: ob 8 zvečer nagovor žujjnika g. p. Krizostoma. Nedelja: ob 8 zjutraj sv. maša 6 skupnim sv. obhajilom. Sveto mašo bo daroval g. prelat dr. Lukman, Vsa pobož-no6t bo v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana. Bodite točni in naj ne manjka nikogar.
Prosvetno društvo v Zeleni jami poziva vse člane in prijatelje, da se drevi ob 8 udeleže proslave Brezmadežne in predavanja o Bengaliji.
Dekliški krožek prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi na odru društvenega doma igro v petih dejanjih »Povest o izgubljeni Marti«, spisal prof. Janko Mlakar, Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Predavanja
Predavanje o Ameriki: 15.000 km čez USA se bo ponovilo v frančiškanski dvorani v jjonedeljek 11. t. m. ob 20 zvečer.
Sestanki
Stavbna zadruga »Bežigrajski dom« ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 11. decembra 1939, ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti).
Društvo zaščitnih 9ester v Ljubljani obvešča svoje članice iin nečlanice, da bo sestanek v soboto, dne 9. t. m., ob 17 v prostorih šole za zaščitne sestre.
Cerkvena glasba
I
Pri oo. frančiškanih, župna cerkev Marijinega Oznanjenja, bodo izvajali danes s spremljavo opernega orkestra Mozartovo mašo »Kronanje«, Mitto-rerjev Graduale in Offertorij za praznik Brezmadežne in Greith: Mariji.
Naše dijaštvo
AK »Straža« ima drevi ob 8 svoj redni člani ski sestanek. Udeležba za članstvo obvezna. —i Odbor.
Lekarne
Nočr.o službo imajo lekarne: V petek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohlnec ded., Rimska cesta 31. — V soboto: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr Ba-hovec, Kongresni trg 12 in mr, Komotar, Vič-Trža« ška cesta.
pr IIUBIUNA
Dijaške kongregacije na praznik Brezmadežne
Dijaške kongregacije proslave današnji praznik takole:
Zjutraj, ob 7 ▼ cerkvi: dijaki, akademiki in starešine t stolnici govor, posvečenje, sveta maša s skupnim sv. obhajilom.
Dijakinje, akademičarke in akademsko ženstvo v uršulinski cerkvi govor, posvečenje, sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Dopoldne ob 11 v veliki dvorani Uniona
—	akademija; Ant. Foerster: Kraljica angelov. Zbor. — Beseda dijakinj: Izpoved in dekla-maciji. — Lojze Mav: Takrat Marija. Zbor. — Govor: dr. Stanko Gogala. — Jože Pogačnik: Davorija Marinijih mladcev. Govori zbor. — Dr. Franc Kimovec: Pozdravljena, Kraljica.
—	Jože Žabkar: Nova mladina brezmadežni Ženi. Zborna pesem s petjem in glasbo. — Povsod Boga. Pojo vsi!
Zvečer ob 8 v frančiškanski dvoranit Janko Mlakar: »Magdina žrtev«. Igra iz dijaškega življenja v šestih slikah.— V Unionu prostovoljni prispevki, pri igri običajne cene.
Praznik šišenskega cerkvenega pevskega zbora
Danes praznuje šišenski cerkveni pevski zbor svoj praznik. Pred 20 leti je paler Jenko Ernest izročil taktirko v roke mladega in nadebudnega Kranjca Rudolfa. To leto je bilo rojstno leto cerkvenega pevskega zbora. - Sledeč poti svojega mojstra, priznanega organizatorja p. Ernesta, je mladi Kranjc zbiral okrog sebe vedno več pevcev, jih z njemu lastno žilavostjo, doslednostjo in spretnostjo učil, še več, skupno s p. Ernestom je pripravljal prav s cerkvenim zborom temelj bodoči farni organizacijski zgradbi. Katoliške vrste v Šiški do tedaj niso bile organizirane. Iz cerkvenega zbora pa so prišli prvi pionirji Prosvetnega društva, Orla in verskih organizacij, ki so pričeli orati ledino. Da je današnje organizacijsko življenje v Šiški tako razgibano in urejeno, je to v prvi vrsti zasluga dela prvih pionirjev p. Ernesta in pa Kranjca Rudolfa.
P. Ernest je utrujen in bolan preložil vodstvo cerkvenega pevskega zbora na ramena Rudolfa Kranjca. Tri cerkve je preromal s svojim zborom. Sv. Jerneja v zgodovinski cerkvici je častil; pretesna je šiškarjem postala, zbor je romal k sv. Frančišku v vojaško barako, in ni še bilo romanje končano. Ta čas pa je p. Ernest vse svoje moči posvetil, da šiškarjem zgradi novo cerkev. Zgradil jo je po načrtih mojstra Plečnika v čast sv. Frančiška in v okras Ljubljane. Zbor jo tu našel svoj dom, se številčno povečal, trdno re povezal duhovno in glasovno, da more drevi ob 6 prirediti svoj prvi cerkveni koncert v slavo P>ogu in počastitev 29-letnega pevnvodstva g. Rudolfa Kranjca, kateremu želimo, da bi še deset-latja vodil zbor in dvigal duha šiškarjev k Bogu.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg po min. soe. pol. in n. rdr. S-br. 15.485. 25. V. 35,
1 Patrociaij v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V nedeljo, dne 10. t. m. je v stolnici slovesno praznovanje sv. Nikolaja. Ob pol 10 škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši podeli Prevzvišeni papežev blagoslov s popolnim odpustkom za vse navzočne pod navedenimi pogoji. Verniki in častilci sv. Nikolaja, pridite v obilnem številu!
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske im okoliške konference imajo četrtletno zborovanje prihodnjo nedeljo, t. j. 10. decembra v Ma-rijanišču. Ob 7 sv. maša v marijaniški kapeli, ob pol 9 zborovanje v gledališki dvorani. Vsi člani se nujno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
1 Francosko predavanje. V torek, 12. t. m. ob
osmih zvečer bo v beli dvorani hotela Uniona predaval ugledni francoski predavatelj p. Carre. O. Praed o temi: Les intendances intellectuelle« et 60ciales de la jeune6Se francaise.
1 Križanska moška kongregacija ima danes zvečer ob šestih slovesen shod v proslavo praznika Brezmadežne. Pri shodu se tudi oznani spored za dan živega rožnega venca dne 12. decembra. Cenjene člane vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Danes AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
1 Vabila k blagoslovitvi kostnice, ki bo v nedeljo ob 11.30 na pokopališču pri sv. Križu v navzočnosti dostojanstvenikov iz Belgrada in Ljubljane, niso bila poslana raznim društvom, ker pač vsa Ljubljana in tudi bojevniki na deželi smatrajo za svojo dolžnost, da počaste svoje tovariše in sploh žrlve svetovne vojne vsaj z udeležbo pri tej slovesnosti. K blagoslovitvi se bodo torej zbrali rezervni in upokojeni častniki in bojevniki iz svetovne vojne, predvsem pa seveda starši, sorodniki in prijatelji pri sv. Križu pokopanih vojakov. Brez dvoma se pa udeleže pietetne slovesnosti tudi vsa narodno obrambna, kulturna, telesno vzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, zlasti pa tudi naši vrli gasilci in člani ter samarijani in samari-janke Rdečega križa, ki je premnogim žrtvam svetovne vojne olajševal zadnje ure. Kostnico bo blagoslovil prevzvišeni knezoškof dr. Gregorii Rož-
Velike ruske izgube na Finskem
man z asistenco. Svečanost prično fanfare in vojaška godba s koralom, nato bo pa govoril predsednik odbora, član mestnega sveta g. polkovnik Viktor Andrejka, nakar zapojo pevci llubadove župe, za petjem bodo pa cerkvena opravila z go-govoroin prevzvišonega knezoškofa dr. Rožmana, nato pa župan mesta Ljubljane g. dr. Juro Adlešič prevzame kostnico v varstvo mesta in prižge padlim borcem večno luč. Slovesnost bo zaključena s polaganjem vencev s kratkimi gosli, častno salvo, petjem in godbo, a naposled bo občinstvo počastilo žrtve in korakalo skozi kostnico.
Primarij dr. Savnik
ne ordinira do 17. decembra
1 Izseljenska akademija bo v nedeljo 10. decembra ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani s pestrim sporedom. Ob času, ko se svet vnema v ognju strasti ln sovraštva, bo naša slovenska mladina na tej akademiji v pesem izlila vso svojo čisto ljubezen do tisočev in tisočev svojih bratov in sester, ki jih je življenje razkropilo po neizmernih svetovnih daljah. Cene prostorom so od 2 do 10 dinarjev.
1 Umestnostna razstava kluba >Lade« v Jakopičevem paviljonu z izbrano kolekcijo slik in kipov različnih umetnostnih struj je dnevno odprta od 9—18 (ne samo do 17. ure!). V mračnem času so razstavni prostori električno razsvetljeni, a ker so tudi stalno prijetno zakurjeni, nudi ogledovanje razstave v vsakem času obilo esteskega užitka. Razstavo Lade, ki je zbudila veliko zanimanje tudi v Zagrebu in Belgradu, mora videti vsakdo, kdor hoče biti informiran o današnjem stanju slovenske likovne umetnosti. Razstava se nepreklicno zapre 23. decembra ob 18.
1 Literarni večer Ruske Matice ob priliki 125-letnice rojstva slavnega ruskega pesnika M. Ler-montova, ki je bil določen za ponedeljek, 11. dec. ob 8 zvečer v dvorani Francoskega instituta, je preložen.
1 Giuseppe Lugo — sijajen tenorist poje danes prvič v iilmul Zvočni film je dal vsakomur možnost slišati pevce svetovnega slovesa. Končno bo ljubljanska publika spoznala glas enega najboljših pevcev tenoristov, pevca, ki je član milanske Sca!:, kraljevske rimske in pariške Velike opere, Giuseppe Lugo. Prvotno je bil angažiran v Parizu, kjer si ie zaradi 6Vojega prekrasnega petja pridobil največje simpatije Iz Pariza je prišel v Milan, v Rim in tu ga je angažiralo filmsko podjetje za prvi njegov film »Pesem vetru«. Lugov prvi film »Pesem vetru« je kupila v Rimu ljubljanska filmska izposojevalnica »Emona Film« in s tem dala možnost jugoslovanskim kinoobiskovalcem spoznati novega prvovrstnega pevca svetovnega slovesa. Film se v premieri predvaja v kinu Union.
1 Nova električna ura v Ljubljani. Na izlivu Linhartove ulice v Tyrševo cesto že postavliajo na majhnem prometnem otoku ogrodje za električno uro. Ura je stala svojčas pred kavarno »Zvezdo« Na novem mestu bo prav gotovo bolj služila kakor v sredi mesta, kjer je itak vse polno ur
1 Odvzet plen cerkvenemu tatu. Pred nedavnim je, kakor smo že poročali, na Žalostni gori pri Pre-serju prosil dobro oblečeni človek za ključ, da si ogleda cerkev. Cerkovnik mu je ključ izročil, ni pa šel z njim. Tujec je vrnil ključ in šele kasneje so opazili, da |e pokradel stekleno okrasje iz lestenca v cerkvi. Pri podružnici Sv, Ane v isti župniji pa je tat najbrž ponoči vdrl v cerkev in odnesel tri kipe s stranskega oltarja in prav tako stekleno okrasje iz brušenega stekla na lestencu. Ni minilo dolgo, ie je ljubljanska policija prijela tatu in pri njem našla tudi dva kipa in stekleno okrasje lestenca. Kakor kažejo poizvedbe, je bil pa mea tem časom en kipec že prodan na Hrvaško
1 Dva stara in dobro znana tatova sta se ujela. Te dni je ljubljanska policija prijela dva že znana uzmoviča in pri njih dobila 5 do 6 tisoč din vredno preprogo, ki sta jo snela nekemu ljubljanskemu trgovcu Preproga je bila obešena na dvorišču zato, da bi jo iztepli, pa sta tatova raje sama to delo opravila. Kaj vse imata še na vesti, bo ugotovila preiskava.
Hranilnica Dravske banovine
poclr. Celje	mB
nasproti pošte — Cankarjeva cesta Domač pupilarno varen zavod izvršuje vse denarna posle. — Najbolj varna naložba - jamstvo Dravske banovina. — Pojasnila brezplačno.
Preska
Fantovski odsek v Preski uprizori v nedeljo, dne 10. decembra 1939 ob 3.15 popoldne v društvenem domu v Preski vojno dramo »Krvava Španija«. Drama je zelo lepa, v njej se nazorno kažejo prizori iz španske vojne. Cene 6, 5, 3 din, za otroke 2 din.
Helsinki, 7. dec. AA. .Štefani: Po zudnjih
verodostojnih podntkih so imeli Rusi od začetka sovražnosti 20.000 mrtvih. Finci so delno uničili, delno pa zaplenili 94 ruskih tunkov.
Rim, 7. dec. AA. Štefani: Duriušnji »Corri-ere della Serac objavlja zelo zanimivo poročilo svojega posebnega voj. dopisnika s Finske. Dopisnik pohvalno piše o ženskih prostovoljnih enotah, ki se bore v prvih bojnih vrstah. Nato govori o finskem vrhovnem poveljstvu in o svojih razgovorih z nekaterimi general-štabnimi častniki, ki služijo pri vrhovnem poveljstvu. Ti častniki z največjo pohvalo govore o generalu Merežkovu, ginvnein poveljniku sovjetskih čet, ki operirajo v Kareliji. Kot nepristranski nasprotniki, je rekel dopisniku pri tej priliki neki ugledni višji častnik, moraino reči, da generalu Merežkovu glede današnjih operacij v Kareliji nismo mogli oporekati v nobeni stvari ali pa mu očitati kakšno tuktično napako. Nasprotno dajejo poveljniki posameznih podrejenih mu enot vtis, da niso kos svoji nalogi. S tem je treba pojasniti težke izgube, ki so jih rdeči pretrpeli že v začetku svoje ofenzive. — In kaj mislite o sumih rdečih vojakih, je vprašal dopisnik? Kot čete, je odgovoril finski častnik, so rdeči vojaki dobri in \rztrajni v defenzivi. Lahko se pa reče, da kažejo v napadu precejšnjo resignacijo, in sicer v večji meri, kakor pa dejunsko hrabrost, ter so pri svojem napredovanju zelo počasni. Očividno je, da ta vojna ne more navdušiti vojakov. Nikjer med to borbo nismo mogli opaziti primerov kake volje za pobudo pri nižjih starešinah sovražnika.
Helsinki, 7. dec. AA. Štefani: Tudi danes odločno trdijo, da imajo Finci še naprej v oblasti Petsamo. Poudarjajo, da je ta kraj velike gospodarske vrednosti ne samo zaradi pristanišču, temveč tudi zaradi znanega rudnika ni-kla, ki se nahaja 25 km od obale in 60 km od sovjetske meje. Ta rudnik dosedaj sploh še ni bil ogrožen od Sovjetov. V rudniku teče delo dalje, prav tako pa se gradi nova električna centrala na Pasjokiju, ki naj bi dajala pogonsko silo za naprave tega rudnika.
Helsinki, 7. decembra. A A. Havas: Današnje borbe na vseh finskih bojiščih so potekale v znamenju nenadnega preobrata vremena.
Znana je posebnost podnebja v Vzhodni Finski, kjer po snegu ponuvudi nastopajo lepi sončni dnevi, ki povzročajo naglo topljenje snega. Za-radi tega so vse ceste strahovito blatni; in so zato tudi vsi premiki .čet nemogoči. Morebiti sploh ni v Evropi kraja, kjer bi bile podnebne razmere take kakor nu Finskem in kjer bi bili podnebni momenti tako odločilne važnosti zu izid vojske kakor je to v severovzhodni Evropi. Ta pojav velja v enaki meri za kopenske operacije, kakor tudi za letalske in pomorske operacije. Dones vlada megleno vreme v vsem finskem zalivu. V Helsinku je tako megleno, da se ne vidi niti vrh znanega olimpijskega stolpa, ki je visok 50 m. V lakih okoliščinah se ni treba bati sovražnega napada iz zraka. V Finskem zalivu so danes nemogoče ne samo letalske akcije, temveč tudi pomorske. V tem vmesnem času pa odstranjujejo v TI el sin kiju ruševine, ki so ostale od zadnjih letalskih napadov nn mesto. Pri tej priliki so potegnili izpod ruševin še večje število trupel, s čemer so je dvignilo število človeških žrlev, katere so povzročili sovjetski letalci z bombardiranjem.
Angleške dobave orožja Finski
London, 7. der. AA. Reuter: Ob priliki ugi-bonj glede angleške dobave orožja Finski pravijo na pristojnem mestu, da je Finska že skozi 22 let naročala večino svojega orožja in vojnega muteriala na Angleškem. V zadnjih letalskih borbah so Finci z uspehom uporabljali letalu tipa »Blenheim« in »Gloucester Gladiator«. Zaradi velikih, obsežnih in prostranih gozdnih predelov na Finskem nima sovjetska vojska bogzna kaj koristi od svoje velike letalske premoči. Nasprotno pa se Finci v posameznih kopenskih borbah, zlasti pa v gozdovih, z velikim uspehom poslužujejo neke vrste majhne brzostrelne puške, katero je izumil neki finski častnik.
London, 7. der A A. (Tlavas) Glede poši-Ijatve 30 lovskih letal iz Anglije na Finsko, pravijo na pristojnem mestu, da gre zgolj za trgovski posel, ki ga je sklenilo neko zasebno podjetje s pristavkom, da angleška vlada nima s tem nobene zveze.
Sestanek angl. kralja francoskega predsednika
j Pariz, 7. dec. A A. Havas: Danes sta se v nekom mestu v operativni coni sestala angleški krhlj Jurij VI. in predsednik francoske republike Lebrnn. Angleški kralj je v spremstvu gloucestrskega vojvode prispel v omenjeno mesto ob 11.14. Oh 12.30 je prispel tja predsednik francoske republike v spremstvu predsednika vlade Ednarda Duladiera. V največji restavraciji mesta je bilo prirejeno kosilo, ki so mu poleg obeh suveronov prisostvovali vojvoda gloucestrski, Daladier, prefekt, župan ter več angleških in franc. višjih častnikov. Kralj Jurij in predsednik Lebrun sta se poslovila ob 15.
Francosko volno poročilo
Pariz, 7. dec. AA. Havas: Nemci so včeraj poskušali izvršiti nekaj napadov nu bojišču od Vogezov pa do Bitscha in Mozele. Že ponoči so začeli Nemci v precej velikem številu patro-lirati. Dan je v glavnem potekel mirno, vendar pa se je delovanje sovražnika ojačilo proti mraku. Nemci so se poskušali približati posa-meznim izoliranim franc. postojankam, todu so bili odbiti. Na nekaterih točkah so francoski oddelki šli v protinapad in preganjali sovražnika. Vso noč so regljale strojnice in pred zoro je bilo nenuvadno živo. Zlasti je bil sovražnik agresiven pri Wiesenburgu, kjer so se vrstili trije napadi drug za drugim. Te napade je pripravil topniški ogenj, toda čete so bile takoj pre4gnane z ognjem franc. strojnic, čeprav ie bilo vreme v glavnem ugodno, pa je bilo zelo malo letalske delavnosti. Pač pa so nemška letala letela zelo visoko nad severno in severno-zaliodno Francijo.
Finski diplomati zapustili Moskvo
Moskva, 7. dec. AA. Reuter: Finski poslanik Koskinen bo dobil še danes svoje potne liste in bo zvečer ob 20.50 zapustil Moskvo skupaj z 29 člani finskega poslaništva. Člani finskega poslaništvu bodo odpotovali v Berlin, nato skozi Stockholm v Finsko. Nemški veleposlanik v. Schulenburg je v svojstvu dekana diplomatskega zbora predlagal veleposlaništvom in poslaništvom nevtralnih držav (izvzemši ameriškemu veleposlaništvu), da se ne udeleže postavitve od finskega poslanika, da tega Sovjct. Rusija ne bi smatrala kot demonstracijo, naperjeno proti njej.
Konferenca ministrov
Belgrad, 7. dec. A A. Nocoj je bila v kabinetu ministra za trgovino in industrijo pod predsedstvom min dr Andresa konferenca ministrov za gospodarska in soc. vprnušnja. Nu konferenci so razpravljali o vprušanjih pol i-junja draginje, o novih omejitvah avtomobilskega in motor, prometa, o določitvi maksimalnih cen za petrolej o monopolizaciji nadrobne prodaje petroleja v državi ter o reorganizaciji drž. intervencije na živin. trgu. Konferenca je trujala od 6 do 9 zvečer. Poleg trgovinskega ministra so konferenci prisostvovali minister zu socialno politiko in ljudsko zdravje Budisavljevič, poljedelski minister dr. čubrilovič, gradbeni minister dr. Krek, minister brez listnice Konstantinovič, pomočnik trgovin, ministra S. Obradovič ter viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin.
Kranj
Nevaren žepar prijet. Zadnje tedne so se vrstile druga za drugo žepne tatvine v Kranju. Samo zadnji tržni dan je bilo prijavljenih okoli 10 manjših in večjih denarnih žepnih tatvin. Prijet je bil neki možakar, ki ima za seboj zelo burno preteklost in ie znan kot prekanjen in zvit žepar. Z njim je bila aretirana tudi njegova priležnica. Oba sta se preživljala z žepnimi tatvinami. Mož je doma iz južnih krajev. S svojo zvitostjo je zmaknil nekomu dopoldne skoro 2000 din.
SLIKE za nove delavske knjižice pri FOTO JUG, KRAMI
ShodJRZ v Kranju. Zaradi nujnih poslov g. min. dr. Miha Kreka odpadeta napovedana shoda v nedeljo in ponedeljek v Kranju.
Nosite »HINK0« klobuke!
Razpoloženje na Danskem
Kodanj, 7. dec. AA. Štefani: V vsej Danski se čedalje bolj širi nasprotstvo proti komunistom in komunizmu. Danski uradni krogi pruv v ničemer ne prikrivajo svojih simpatij za to protikomunistično gibanje. Ko je na današnji seji skupščine povzel besedo komunistični poslanec Larsen, so vsi ostali poslanci in člani vlade v znak protesta zapustili dvorano, tako da je Larsen govoril samo pred predsedništvom, stenografi in slugami, šele ko je končal govor, so se člani vlade in poslanci vrnili v dvorano.
Verujem v
Brezmadežno spočetje
Pri vseh, ki so Adamovi potomci, je narava taka, kakršno je naredil prvi človek, ko se je v nepokorščini ločil od svojega Boga. Ta narava je brez milosti. Pomanjkanje te odlike, ki bi jo sicer čiovek moral imeti, pomeni madež za človeško naravo, ki jo spravi ob pravo lepoto. Pozneje nastopi Odrešenikovo delo. On madeže izbriše in znova vlije milost v dušo. Človeštvo je zopet vraščeno v božjo družino. Pri Mariji pa ni bilo nikdar te pomnnkljivosti, nikdar ni bilo madeža na njej, nikdar se ni oddaljila od Boga. Od prvega hipa jo krasi milost in ji napolnjuje dušo. Ker je tudi ona potomec Adamov, mora biti tudi odrešena, vendar Kristusova odrešilna milost njo zadene čisto drugače. Pri Mariji milost ne popravlja, ampak zavaruje. Marije milost ne dviga iz staje izvirnega greha, marveč ji brani, da bi bila prišteta med padlo človeštvo in jo že prvi hip bivanja dvigne do časti otroka božjega. Ta edinstven način odrešenja in ta bistvena sprememba odnosov med naravo in milostjo naznanja tisto, ki bo stopila v edinstven odnos do začetnika milosti in odrešenje. V resnici je Marijino brezmadežno spočetje v najtesnejši zvezi z drugimi njenimi odlikami. Ako jo Bog privede na svet s polnostjo nedolžnosti in svetosti, stori to zato. ker naprej vidi vlogo, ki jo zanjo pripravlja večna bo/ja ljubezen.
Brezmadežno spočetje pomeni neizrekljivo čistost, ki ie primerna Materi božji. Ker je izbrana, da bo nosila, hranila in pestovala učlo-večeno Besedo m ji bo smela reči »moj sine, zato ni smela biti za trenutek od Boga proč in zajeta od oblasti hudobnega duha. Zato, ker so njeni udje, njena čutila, njeno celo bitje prirejeno za Jezusovo popolno službo, ne sme niti za hip čutiti tistih nagnjenj, ki jih človeštvu nosi izvirni gteh Popolna nedotaknjenost mora v Mariji omogočiti tisto soglasje, da se bo mogla od prvega hipa svojega bivanja popolnoma obrniti k Bogu, ki je edini razlog njenega bivanja. Določena je, da bo svetil v re-šenje prinesla Jezusa in da se tudi sama skrivnostno z njim daruje, a tO mora biti po zgledu velikega duhovnika »čista in ločena od grešnikov« (llebr 7, 26). Kot božja žrtev ne sme imeti nobenega madeža in nič umazanega na
sebi. Povzdignjena bo nad vse angele s svojo čistostjo in vzvišenostjo in kot taka bo postala Kraljica angelov.
Brezmadežno spočetje pomeni popolno Marijino zmago. Postati mora sodelavka svojemu Sinil, ko bo nnifeval kraljestvo hudiča in greha. Kristus jo je odkupil, zato pa mora z njim sodelovati za odrešenje sveta. V njegovi bližini bo morala biti, naj bo to v boju ali zmagi. Pozneje si bo še lepše mesto pridobila s svojimi zaslugami, toda Bog hoče, da ga ima /e od prvega početka svojega bivanja. Zato jo je v začetku bivanja razsvetlil s svojo lučjo in oživil s svojo milostjo. V trenutku, ko vsi drugi zapadejo temi in smrti, njo Bog od drugih loči in ji da posebno mesto. Ko ji dn moč, da že tedaj zmaga greh prvih staršev, jo v nasprotju z Evo-grešnico določi za novo Evo, ki bo imela mesto ob novem Adamu. Na ta način bo »združena s svojim Sinom tesno in neločljivo vezjo. Z njim in po njem bo postala večna sovražnica strupene kače in ji bo v sijaju zmagi z brezmadežno nogo glavo strln.c kakor pravi Pij IX. v pismu za proglasiiev resnice o Mariji Brezmadežni.
Brezmadežno spočetje za Marijo pomeni polnost milosti, ki je potrebna za Mater božjo. Pozneje bo sama v sebi nosila vir vseh nadnaravnih darov. Sama bo postala kakor pot, po kateri bodo vreli darovi na vse stvarstvo. Njeno božje materinstvo jo bo napravilo za mater vseh pravičnih in cele svete Cerkve. Zato mora že takoj v začetku prejeti na samo njej lasten način milost Odrešenikovo. Ko nadnaravnega življenje še nihče nima, ga je v njej že polno. Po svoji brezmadežni lepoti je Marija že vzor žene »brez napake in brez gube« (Ef 5, 2"). Prvorojena med odrešenimi je tudi prva med božjimi otroci. V njej je že polnost Odrešenikovega zadoščenja in zasluženja.
Rojstvo tiste, ki jo vs* pričakuje, bo združilo dve kraljestvi, božje in človeško. Kralj ji pošilja do meje svoje poslance s kraljevskimi darovi. Angeli vidijo, kako so božji dragulji pripravljeni. ?.e vstaja »dim mire, kadila in vseh dišav« (Vp 3, 6). Na koncu sprevoda gre Kralj miril, da združi nebo in zemljo. Kmalu se bo prikazal in zaslišali bomo pesem: Vsa se veselim v Gospodu in duša drhti od veselja v niojem Bogu. Oblekel me je v oblačilo rešenja in me obdal s plaščem pravice. Kakor nevesto me je obdaril z biseri (Vstop pri praznični maši).	(Broisc-Fajdiga.)
KULTURNI OBZORNIK I ^^
^m	mm	M ai ■■■	■■
Bibliofilski album Slomškovih misli in življenja
Založba »Tabor« v Ljubljani je izdala v bi-bliofilski razkošni izdaji knjigo *Anion Martin Slomšek: knjiga njegovih misli in življenjakakor je lekst zbral in uredil dr. Tine Debeljak. Knjiga obsega na 96 straneh same citate iz Slomškovih spisov, toda v prvotnem Slomškovem zapisu, v kolikor se da ugotoviti, oziroma kakor je dotični izrek izšel še za njegovega življenja. Tako imamo tukaj izvirne Slomškove citate, ali pa vsaj napisane v jeziku njegove dobe ter daje to svojevrsten vonj vsej knjigi. Urednik je v uvod postavil sedem kitic iz v celoti še nikdar ne objavljene pesmi »Slovenstvo« (dve kitici je objavil Kovačič v Mohorjevi monografiji), ki je bila zapeta leta 1820 celovškim bogoslovcem v slogu in z navdušenjem Vodnikove Ilirije oživljene. V njej s čudovito slovensko navdušenostjo budi slovenstvo iz spanja, ki
ne želi več spati skuz jezero let, skor ima spoznati slovenstvo te sveti
V tej pesmi je Slomšek obenem tudi postavil znano našo jugoslovansko tezo že zdavnaj pred Krekom, da je naloga združenih Slovencev, da ponesejo zapadno kulturo na jug, med brate, v besedah:
Ker roko bo Kranjec Štajarcu podal, oba pak Korošec za brata spoznal.
Od njih se bo Hrovat in Serbar rosil, tok ptuje bo ludstvo Slovenec vučil.
Ta pesem je postavljena v uvod, tiskana v izvirni bohoričici ter v gajici s popravki, ki jih je v poznejših letih s svojo roko vnesel Slomšek v rokopis, ki ga hrani mariborska študijska knjižnica. Gladnik je za uvod grafično napisal nekaj izrekov, ki kažejo Slomška katoličana, duhovnika, narodnega gospodarja, Slovenca iu šolnika, nakar se začne prava knjiga. Debeljak je razdelil izpiske iz vseh Slomškovih knjig, zlasti pa Drobtinic (vire navaja na koncu) na razne oddelke, tako da pokažejo Slomškove življenjske postaje in udejstvo-vanje po raznih področjih. Najprej s citatom o Štajerski deželi pokaže in opisuje s Slomškovimi besedami na njegov rojstni dom, vas in njegove dobrotnike ter njegovo šolanje v Celovcu, kjer je vzdržaval kurz slovenskega jezika bogoslovcev, ki je v odlomkih podan tudi tu, deloma po rokopisu, deloma po objavi v MCZN. V drugem poglavju je pokazan Slomšek kot duhovnik, ki govori o novi maši, o veri, o farni cerkvi ter daje nauke za bogoljubno življenje staršem, mladeničem, dekletom in vsem faranom. zaključuje pa ga njegov stavek, ki se nanaša v celoti tudi tako lepo na Slomška: »Tako še zdaj marsikatera babela, mnogoter serec po tistih krajih govori; ^vi„ so, bili brumen mašnikl Bog jim daj dobro!« Drugo po-
Carica Milica"
glavje prinaša najlepše Slomškove izreke o slovenstvu, ljubezni do domovine ter do slovenskega jezika, njegovega likanja ter o ljubezni do slovenske kulture. V tem poglavju se pokaže Slomšek ves kot Slovenec, kakršnih nismo imeli mnogo. Vsa njegova domovinska ljubezen je odsev čudovito religiozne duše, ki je njegovo žarišče. Tretje poglavje kaže Slomška kot pesnika in basničarja z izreki o pesništvu in petju sploh ter z montažo njegovih verzov, ki so zloženi, prav tako kot ostali izreki, smiselno po odlomkih v novo celoto. Četrti del govori o Slomšku kot narodnem gospodarju | in vzgojitelju naroda, ko govori o umnem gospodarstvu ali življenju v srenjah ter o sodobnih političnih in socialnih gibanjih. V šestem poglavju se kaže kot šolnik, ki vzgaja otroke za življenje na za uspeh v šoli. Sedmo je sestavljeno pod Vidikom škofovstva in njegovih dolžnosti, ki se jili zaveda z vso odgovornostjo in zavestjo. V osmem smo z njegovimi besedami pričujoči pri njegovem umiranju, zato tudi nosi naslov njegovih zadnjih besed »Ste po slovo prišli?« S testamentom se zaključi prvi del tega poglavje, ki se nadaljuje tudi še s Slomškovimi besedami o posmrtnem življenju in pokopu njegovega telesa ter svidenju v nebesih s svojimi dragimi. Ta del je zaključen z besedami, ki vsebujejo ves smisel Slomška med nami: »Mi pa hvalimo častitega moža ino očaka našiga, katerih nam je Bog dal, učenika modriga, ino prijatelja dobriga, v besedi ino djanji-pridniga. Vp-liko lepih naukov ino čednih zgledov so nam zapustili; njih ime bo skuz narode slovelo, ino njih lep spomin ostane v hvali per nas.« S posebno skrbnostjo tiskan izrek o nebeščanih, zavetnikih naših, zaključuje knjigo Slomškovega življenja in misli. Nalo sledi samo še kazalo z navedbo mesta citatov ter končna, v Gladnikovem načinu napisana kitica »Lehko noč, ko smo delo dokončali, bomo tudi sladko spali...«
Tak je ta album Slomškovih misli in življenja, sestavljen kot montaža iz samih prvotnih Slomškovih izrazov, bodisi slovenskih ali nemških, napisanih v bohoričici ali latinici. Kot bibliofilska izdaja je ohranila tudi to razlikovanje, da pride prvotnejša oblika njegove besede do nas, ki tako slabo poznamo resnično živo Slomškovo besedo. Zato zbirka tudi nima poljudnega značaja, čemur nasprotuje tudi oblika, oprema in cena knjige (150 din ozir. 250 din). Knjigo je s sedmimi izvirnimi lesorezi Slomškovih življenjskih postaj ter njegovega obličja — po do zdaj še ne objavljeni fotografiji, ki jo hrani ravnatelj Šlebinger — okrasil grafik Elko Justin, s posebnimi grafičnimi vinjetami — črkami — pa Stanko Gladnik. Kratek potek Slomškovega življenja je podal urednik. Tako je knjiga samo izraz spoštovanja do Slomškove besede, ki zasluži, da je »vezana v zlato«. In tako obliko njegovim mislim, ki jih zaslužijo, so hoteli dati vsi prireditelji tega albuma, ki pokaže na svojevrsten način podobo našega velikega Slovenca, domoljuba, šolnika, pesnika in v prvi vrsti duhovnika in škofa, našega svetniškega Slomška. — Knjigo kot odlično tiskarsko dolo je izvršila Zadružna tiskarna.	J. K.
ff
Ko je bila z 1. 1918. Slovenija odrozana od morja, je marsikateri Slovenec izgubil priložnost posvetiti se življenju pomorščaka. Zato bi človek mislil, da je število Slovencev v mornariški službi redko. Vendar temu ni tako. Tako v naši vojni, kakor tudi jugoslovanski trgovski mornarici služi mnogo Slovencev in to ne le kot navadni mornarji. Posebno cenjeni so Slovenci kot strojniki, radio-telegrafisti, odlični so pa prav tako kot častniki. Če mislite, da temu ni tako, vam dokažemo! Tudi na lepem jugoslovanskem trgovskem parniku »Carica Milica«, ki se je 18. novembra dopoldne potopil ob angleški obali, potem, ko je zadel na mino, je služil Slovenec. Bil je to prvi častnik, g. Vladimir Štolfa — Ljubljančan.
Pred nekaj dnevi se je g. Štolfa pripeljal s Sušaka in naš poročevalec ga je obiskal, da bi po-zvedel kaj več o katastrofi, ki je zadela tako lepo ladjo naše trgovske mornarice. Ko je prišel k njemu, ga je zmotil sredi dela: na mizi je ležalo vse polno listin in knjig parnika »Carice Milice«, ki jih je treba dokončno urediti in zaključiti.
Pisana pot pomorščaka
Nemška knjižna razstava v Muzeju kneza Pavla v Belgradu
Zgodovinski dokumenti k nemško-jugoslovanskim duhovnim odnosom.
V muzeju kneza Pavla v Belgradu bo od 9. do 18. decembra reprezentativen ogled nemške knjige. Razstava bo predvsem obsegala stroke pesništva, kulture in znanosti in bo 6 4.000 zvezki vsebovala vse kar je od nemških publikacij novejše dobe mednarodnega pomena. V znanstvenih krogih bodo objave na področju medicine, tehnike in arhitekture, kmetijstva in gozdarstva posebno zanimale. Splošno bo zanimanje za skupine modroslovja, vzgoje, glasbe in umetnosti. Središče razstave tvorijo nemške objave o Jugoslaviji, katere so že po številu presenetljivo obsežne.
Posebno kulturno ozadje dobi razstava po zgodovinskih dokumentih k nemško-jugoslovanskim duhovnim odnosom. Kar je Jugoslovane na prosvetnem področju zvezalo z Nemci in kar je seznanilo svet z Jugoslovani in njihovo nacionalno epiko, to se vidi v prijeniljivih dokumentih: pisma Vuka Karadžiča na Jakoba Grimma, pisma Herderja in Kopitarja i. dr. Pred nami bo ležal rokopis Rankeja »Zgodovina srbske revolucije«, ki je nastal v zvezi s poročili Vuka. Do sedaj malo znani dokaz tega sodelovanja tvori zemljevid Srbije, katerega sta oba raziskovalca skupaj narisala. Poleg pisem in rokopisov bomo videli dela teh slavnih mož v prvi izdaji, med temi tudi na Dunaju izišle knjige v srbo-hrvatskem jeziku.
Na strani teh zgodovinskih del bodo stale nemške objave iz zadnjih let, iz katerih se vidi posebna udeležba Nemcev na jugoslovanskem prosvetnem življenju. To so zlasti osebni zapisi praškega slavista Gesemanna iz svetovne vojne (»Beg«), epsko opisovanje srednjeveške zgodovine Srbov po R. Weege v knjigi »Nemanjidi«, izšla te dni, novi prevod »Gorskega venca« po gospe K. Jovanovičevi, novele dr. Iva Andriča, jugoslovenskega poslanika v Berlinu, po dr. A. Schmausu, in kot izbor knjižne razstave novo izdana zbirka »Srbske narodne pesmi« v »Insel«-založbi v Leipzigu.
Pri slovesni otvoritvi razstave dne 9. decembra bodo predavali odlični raziskovalci Balkana in pesniki. Dne 12. decembra bo govoril znani monakovski raziskovalec Balkana prof. dr. Franc Dolger o temi »Balkanski narodi in nemško raziskovanje« in dne 15. decembra bo cenj, nemški pisatelj dr. Pavel Al-verdes (izdajatelj tudi v inozemstvu znanega časopisa »Das Innere Reich«) čital iz svojih knjig. Pomembne prireditve smejo računati z močno udeležbo najširših krogov.
Obiskovalci razstave uživajo na jugoslovanskih državnih železnicah 50% vozninsko znižanje.
Cerkveni Glasbenik, glasilo slovenskih cerkvenih glasbenikov, je v zadnji, 11-12, letošnji številki prinesel sledečo vsebino: Br. Alojzij Merhar: Ob Rihar-jevem spomenku; dr. Fr. Kimovec: Ljudsko petje; Drobni spomini na petje pred kongresom Kristusa Kralja; Gregor Mali in dr. Gregor Pečjak: Odpevi za litanije Srca Jezusovega; Stanko Premrl: Orglarska šola v Ljubljani v letih 1877—1937 (konec); dr. Fr. Kimovec: Nove orgle v Spodnji Idriji; Organistovske zadeve: Dva mikavna cerkvena koncerta (K.); Krsto Selak: Dopis iz Janjine v Dalmaciji; v oglasniku za cerkveno in svetno glasbo so ocenjene nove slovenske skladbe: Stanko Premrlov samospev za visoki glas »Povsod si Ti...«, Gojmir Krekovi samospevi op. 8, 34 in 36, A. Mavova latinska maša za moški -Cl. Slavko Mihelčičev: trije samospevi. Antun Do-brovičeva' Slavenska misa (Missa slavica), A, Mavove tri Marijine za sopran solo, mešani zbor in orgle ter tri Marijine za moški zbor, Matija Tomca druga slo->
venska maša za mešani zbor in orgle ter devet pesmi v čast Srcu Jezusovemu. Sledeče razne vesti. V glasbeni prilogi se nahajajo: Josip Kendov V Zakramentu, dve A, Mavovi božični in M. Tomčeva »Zdrava morska zvezda«. — Cerkveni Glasbenik je letos dovršil 62. letnik. List velja letno 40 din, za dijake 25 din, za inozemstvo 60 din. Naroča se v Ljubljani, Pred škofijo 12. Tam se dobe oz. naročajo tudi posebne glasbene priloge.
Veder večer v Drami; Courtelinove komedije, — Premiera v režiji prof. Šesta bo v soboto, dne 9. t. m. — V današnjih vznemirjenih dneh, ko prinaša vsaka ura nove preobrate v zgodovini narodov, v politiki, gospodarstvu in ne nazadnje tudi v večjih ali manjših skupnostih in pri posameznikih, je naravno, da želi vsak človek po dnevnem delu vsaj malo oddiha in pozabe; saj itak ve, da prinese prihodnja ura morda zopet nove tegobe. V tem dejstvu in pa v Courtelinovi priznani komediografski umetnosti je vzrok, da prihajajo njegove tri komedije zopet na ljubljanski oder, — Tako bo ta večer posvečen komedijam: »Boubouroche«, »Stalni gost« in »Priljudni komisar«. — Courtelin je sijajen življenjski risar; karikaturist bi ga ne mogli imenovati, čeprav so njegove figure prav na ostrini med resničnostjo in karikaturo. Te njegove zgodbice so brez posebnih pre-tenzij, razen te, da hočejo zabavati. — Boubouroche, kavarnar Alfred in še ta in ona oseba v njegovih igrah nam pokažejo tiste življenjske tipe malih ljudi, ki hočejo samo to, kar imenujejo svojo »pravico«. Da so včasih te pravice zrasle iz čudnih razmer in v čudnih okoliščinah, je druga stvar, a kako razsodi o njih »usoda« ali pa človeška pravica in kakšna je včasih, pokaže Courtelin na način, ki je včasih komičen, a neredko tragikomičen. — Naši igralci, od nosilcev glavnih vlog, preko srednjih, do najmanjših, bodo imeli svoje veselje nad t i p i z i r a n j e m , ki daje njihovi igralski iznajdljivosti dosti zanimivega dela.	M. SI.
Kapitan dolge plovbe g. Štolfa je po rodu iz Divače na Krasu. Vendar se je že s starši 1. 1919. preselil v Ljubljano za Bežigrad. Študiral je realno gimnazijo v Ljubljani, nato pa pomorsko trgovsko akademijo v Kotoru, kjer je končal študije 1. 1928. Ko je odslužil vojaško službo, je po dveh letih napravil poročniški izpit, 1. 193*6. pa izpit za kapitana dolge plovbe. Star je šele 35 let, pa je že videl precej sveta. Nekaj sezon je bil tretji častnik na »Kraljici Mariji«, 1. 1938. pa je služboval kot drugi častnik na trgovskem parniku »Vojvoda Putnik«, s katerega pa je bil v Antwerpnu prestavljen na trgovski parnik »Istok«, ki je prav tako last Jugoslovanskega Lloyda. S tem parni-kom je Jani pozimi napravil lepo pot iz Antvverp-na čez Panamski kanal v britsko Kolumbijo in od tod nazaj na Angleško.
Na parniku »Carica Milica«
Tam je bil prestavljen kot prvi častnik na parnik »Carico Milico«, s katero so šli v" New Vork po staro železo in ga odpeljali na Japonsko. Od tod so krenili v Kanado in se vračali nazaj na Angleško. Ko so bili še tri dni vožnje od Anglije, je izbruhnila letošnja velika evropska vojna. V Kanadi je »Carica Milica« natovorila večinoma les in žito, ki naj bi ga prepeljala na Angleško. Zaradi izbruha vojne pa je ladja zapeljala v Lisbono. Tam je čakala en mesec na nadaljna navodila in končno je družba izdala povelje, naj ladja odpluje nazaj na Angleško. Pa so nastopile že prve težave. Vsi člani posadke namreč glede na nevarnost, ki je zaradi vojne vladala zlasti na morjih okrog Anglije, niso hoteli nadaljevati službe. Zato ni ostalo drugega, kakor da 60 najeli za pomoč portugalske mornarje. S tako mešano posadko je odplula »Carica Milica« v Anglijo, kjer je izkrcala tovor v pristaniščih Grangemouthu in Leithu. V pristanišču Tyne pri New Castlu je natovorila 8950 ton angleškega premoga, pri čemer je imela še svoje zaloge okrog 700 ton. Iz Tyna pa je odplula 17. novembra ob 8 zjutraj proti Dubrovniku. Ladjo je spremljal angleški pilot, ki do potankosti pozna vse plitvine v tamkajšnjih vodah in pač nihče ni mislil, da bo dobrih 24 ur za tem ladja že potopljena.
Portugalci so bili poslani domov
Niti kapitan »Carice Milice« g. Milorad Mi-ljevič, niti prvi častnik g. Štolfa, s Portugalci, ki so jim pomagali pripluti do Anglije, nista bila nič kaj zadovoljna. Kot pomorščaki se niso bogzna kako obnesli in tudi njihova disciplina ni bila vzorna. Izjemo sta napravila le dva črnca iz portugalskih kolonij, ki sta se v Lisboni tudi vdinjala na ladjo in bila kaj pridna kurjača. Zato so se jih takoj, kakor hitro so prišli v Anglijo, znebili. Plačali so jim kakor so se pogodili, v angleških funtih, družba pa je morala vsem Portugalcem plačati še pot do Lisbone. — Ker seveda z izredno pičlim številom mornarjev ladja ni smela odpluti, je nekaj mornarjev jugoslovanskega trgovskega parnika »Like« prišlo na pomoč.
»
Carica Milica
«
»Carica Milica« je bila velika in lepa ladja in je v normalnih razmerah imela 36 mož posadke. Zgrajena je bila 1. 1928. v ladjedelnicah v Sunderlandu v Severni Angliji, strojna oprema pa je bila izdelana v Glasgowu. Ladje je bilo tudi kaj videti, saj je bila dolga 134 m, široka pa je bila 16 m in je imela natovor jena 9660 reg. ton. Namesto 36 mož posadke, pa je kljub pomoči s parnika »Like imela le 25 mož in angleškega pilota, ki jo je vodil. Ker je morje ob angleški obali dokaj plitvo, so jo natovorili tako, da je s sprednjim delom segala za približno tretjino metra globljo kakor z zadnjim. Če bi slučajno zadela ob
Strelske jarke pridno kopljejo v Helsinkih. Začeli so jih kopati takoj, ko se je začelo razmerje do
Sovjetske Rusije tako nevarno kaliti
sipino, bi lažje zdrknila čez njo, s čemer bi bilo preprečeno, da bi ladja mogla temeljito nasesti. Vsi so se dobro zavedali, da je plovba v bližini Anglije dokaj nevarna in so zaradi tega še prav posebno previdno pazili. Postavljeno so bile tudi straže, ki so ves čas opazovale, če ni morda kje kaka odtrgana plavajoča mina.
Kako se je zgodila nesreča
Bilo je 18. novembra okrog poldneva, točno ob 11.50 ko je »Carica Milica« plula po predpisani vozni poti kakih 9 milj od angleške obale. Na poveljniškem mostu iie bil poleg kapitana tudi prvi častnik, angleški pilot in prvi krmilar. Večina mornarjev je medtem obedovala v obednici. Tedaj je zadel ladjo strašen sunek eksplozije. Eksplozija je nastopila na desni strani parnika pod vodo. G. Štolfa je prav v tistem trenutku gledal skozi okno Sunek je bil tako eilovit, da ga ije vrglo v strop kabine. Komaj 6e je pobral in planil naprej, že ga je zajel velikanski val vode. Bil je to velikanski slap, ki ga je eksplozija mine vrgla kvišku in ki se je prav tedaj 6esul na ladjo. Velikanski curek vode je tudi odtrgal levi manjši reševalni čoln. Siloviti pretres je seveda tudi takoj povzročil kratek stik v električni napeljavi, tako da je električna luč ugasnila. Pri 6unku ni bil nihče huje ranjen. Le stražar, ki je 6tal na pracncu ladje, je imel poškodovana kolena, ki 60 mu hitro zatekla. Rentgenski pregled je kasneje pokazal da poškodba ni nevarna. Ladja sama je ob sunku seveda neznansko trpela. Mornarji, ki so bili v obednici, so odleteli vsi po tleh, krožniki seveda prav tako, tako da ni 06tal niti en kos več cel. G. Stolfa je imel v svoji kabini na steno privit lep radijski sprejemnik Bil je izredno trdno pritrjen, kakor vsaka stvar na ladji. Ko je g. Štolfa prihitel v kabino, so ležali po tleh samo še drobci radijskega aparata. Prav tako ie odtrgalo radiotelegrafsko napravo, s katero je ladja lahko v brezžični zvezi z drugimi ladjami. Sunek sam je bil kratek, izredno hiter premik navzgor, tako, da je vrglo iaajo kvišku.
Bila je magnetna mina
Popolnoma ja6no je bilo vsakomur, da je ladja žrtev eksplozije mine, ki je eksplodirala pod vodo. Tako učinkujejo znane modeme magnetične mine, ki so vedno položene v razmeroma plitvih vodah. Plavajoča mina to prav gotovo ni bila, ker bi jo stražarji opazili in ker bi bil tudi njen učinek drugačen. Možnost, da bi bila ladja torpedirana, je izključena.
Požrtvovalno delo strojnikov
Voda je začela hitro udirati v ladjo in V6i so takoj zaslutili, da se potaplja. Kapitan ladje ge hitro dal povelje: »V6i možje z ladje!« Strojniki so morali še urediti parne kotle tako, da preprečijo eksplozijo parnih kotlov, medtem ko bi 6e ladja potapljala. To ni bilo lahko, saj je bila vsa ladja brez razsvetljave. Pri eksploziji pa 60 popokala v strojnici vsa vodo-kazna stekla na kotlih in je začela voda in para uhajati v strojnico. Kljub temu so se strojniki v temi pritelovadill do varnostnih ventilov in jih odprli ter preprečili kasnejo eksplozijo. Vsi sajasti in črni in deloma malo opečeni so prišli po tem težkem delu na krov. Ker so se s tem zamudili, so mogli rešiti še manj svoje prtljage kakor drugi. Mnogi izmed mornarjev 60 bili namreč tako previdni, da so del svoje prtljage takoj, ko so se vkrcali na ladjo, lepo zavili in spravili v kovčege, češ, če 6e kaj zgodi, lahko vsaj to, kar imamo pripravljenega, rešimo. Kljub temu je seveda vsakdo moral pustiti precejšnji del svoje osebne lastnine na ladiji, ker ni bilo časa, da bi jo spravili v reševalne čolne.
Hitra pomoč
Silna eksplozija se je cula seveda daleč na okrog in so zaradi tega na mesto nesreče takoj odplule angleške patrolne ladje. Medtem pa so so mornarji pod poveljstvom kapitana izkrcavali v rešilne čolne. V prvi čoln je vstopilo 19 mož in kapitan, drugemu čolnu pa je poveljeval g. Štolfa in je šlo z njim 6 mož in angleški pilot. G. Štolfa je po svoji dolžnosti tudi poskrbel, da so vse važne ladijske administrativne knjige, ki jih mora voditi drugi častnik, bile rešene. G. Štolfa je namreč opravljal posle prvega iii drugega častnika. Reševalna čoma sta nato odrinila od ladja in marsikateremu od mornarjev se je orosilo oko, ko se je poslavljal za vedno od ladje, ki mu je bila mesece in mesece drugi dom. Kmalu zatem so angleške ladje sprejele ponesrečence. Čoln, ki ga je vodil kaoitan Miljevič, je ustavila angleška patrolna ladja in sprejela posadko na krov. Čoln g. Štolfa pa je 3prejel angleški obrežni parnik, pozneje pa je patrolna ladja sprejela tudi g. Štolfa in moštvo njegovega čolna na svoj krov.
Kako se je potapljala »Carica Milica«
Morje je bilo mirno. Zato so vsi lahko opazovali, kako tone »Carica Milica«. Najprej se je nagnila s prednjim delom in nato polagoma lezla v vodo. Štirideset minut po eksploziji je bila že na dnu, pa jo vendar še gledala iz vode. Na tem mestu je namreč morje dokaj plitvo. Ko je ladja potonila, je gledal iz vodo še zadnji košček dimnika in kakih osem do devet metrov jambora. Seveda je nasedla ladja na zelo blatno dno, saj se na tem mestu seseda blato, ki ga sem zanaša morje iz izliva reke Temze. Prav verjetno je, da se je pozneje ladja še nekoliko bolj pogreznila. Prav tako pa je gotovo, da so ladjo že razstrelili, ker bi bila sicer ovirala pomorski promet.
Domov
Še isti dan popoldne ob 5 so se ponesrečenci izkrcali v angleškem pristanišču. Odšli so najprej v London in tam počakali na potne liste. Odpotovali so nato čez kak teden dni čez Francijo, Švico in Italijo v našo državo. Vsa posadka, ki je izgubila ladjo, je dobila plačo za dva meseca naprej in tudi odškodnino za osebno lastnino, ki je bila izgubljena s parni kom vred.
Še nekaj 1 Na vprašanje, če so mornarji v sedanjih časih zares tako dobro plačani, je povedal g. Štolfa, da časopisi to pretiravajo. Mornarji imajo sicer dvojne plače. Tako dobiva na primer krmar, mornar I. razreda, namesto 1250 din na mesec sedaj 2500 din. Za vse potovanje v območje Anglije, tja in nazaj, dobe še posebno nagrado, in sicer 20 funtov šterlingov, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da pri tem tvegajo glavo.
Na vprašanje, če bo šel spet na morje, je dejal g. Štolfa. da prav gotovo, če bo le dobil primerno službo: »Je pač tako, da tisti, ki ga je prevzelo morje, ne more živeti drugače, kakoc tako, da se mu tla pod nogami malo zibljejo!<
Čudežno ozdravljenje v Loretu
Pred nekaj dnevi je »Osservatore Romano« prinesel poročilo o nenadnem ozdravljenju, ki se je zgodilo dne 2. julija 1938 v Lorelu, mednarodno znani Marijini božji poti. Ozdravljenje se je zgodilo že pred poldrugim letom, toda doslej je bilo znano le ožji okolici — dasi se je v Italiji veliko govorilo o njem — sedaj pa so vse komisije, ki so dogodek preiskovale, zaključile svoje delo z izjavo, da je ozdravljenje take narave, da se z naravnim potekom ne more razlagati. Zato je tudi »Osservatore Romano« izpregovoril o njem šele sedai.
Nenadoma je ozdravela gdč. Frančiška Rao iz Rima. Od svojega šestega pa do osemindvajsetega leta je bolehala na celem kompleksu bolezni — med njimi bolno srce, tuberkulozni pojavi in malarija — in vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Večkrat je bila tudi na kliniki v Rimu in večkrat tudi že operirana. Enkrat pa je bilo njeno stanje že tako resno, da je že prejela zakrament svetega poslednjega olja.
V juniju 1. 1938 je; sklenila, da se pridruži romanju bolnikov, ki so bili namenjeni v Loreto — ona je ob tej priliki šla že tretjič v tej bolezni v Loreto. Njeno stanje je bilo takrat obupno. Splošnemu ugašanju organizma se je pridružilo še vnetje mehurja, kila in po vsem telesu je bila pokrita z izpuščaji, ki so jo mučili in slabili že tretje leto. V Loreto so jo pripeljali na njeni bolniški postelji. Tu pa je gdč. Rao začutila neko olajšanje, dasi se je še vedno ona sama smatrala za resno bolno, za kakršno jo je smatrala tudi njena okolica. Ko pa se je z romarskim vlakom vračala in se je vlak bližal Rimu, je nenadoma začutila nek pretres. V Rimu so jo odpeljali v bol-
Vrhnika
Akademija. Danes prirede vsa naša društva ob 3 popoldne v Prosvetnem domu akademijo v
Eroslavo praznika Brezmadežne. Vstopnina glo-oko znižana! Vabljeni!
Prireditev gluhonemih. Drevi ob 8 nastopijo v Sokolskem domu gluhonemi, na kar ponovno opozarjamo Vrhničane. Mnogi ljudje domnevajo, da je gluhonemega človeka težko usposobiti za kako obrtniško delo. V resnici je pa stvar drugačna, ker šolan gluhonem osredotoči vso svojo popolnoma normalno miselnost na delo, ki ga opravlja, okolica ga torej prav nič ne moti. V dokaz temu bo nastopila skupina ljudi najrazličnejših poklicev. Opozarjamo na to posebno gospode mojstre, katerih večina se neopravičeno otresa gluhonemih vajencev. Z dobro voljo in vsaj nekaj potrpljenja lahko dosežejo uvaževanja vredne rezultate.
Iz Julijske Krajine
Nova maša slovenskega misijonarja med gobavci ▼ Južni Ameriki, V centralnem bogoslovnem semenišču v Mosquieri v Kolumbiji je bil v nedeljo, 3 decembra, posvečen v mašnika g. Mirko R i j a v e c , sin upokojenega cestnega nadzornika, k: živi sedaj v Kam-njah na Vipavskem. Svojo prvo sv. mašo bo pa pel Rijavec na Marijin praznik, 8. t m., v zavodu za otroke gobavih staršev na hribovitem Santanderju. — G. Mirko Rijavec se je rodil dne 21. decembra 1910 v Bovcu. Gimnazijo je obiskoval najprej v Idriji, pozneje pa nekaj časa v Gorici. 2e kot deček je želel postat^ misijonar. Zanimal se je za misijonske dežele, čital »indijanarce« in se pridno učil zemljepisja. Daljne afriške, azijske in ameriške dežele je dobro poznal. Tudi njih zgodovinske in narodopisne prilike je izredno obvladal. Vsa njegova mlada duša je živela v teh zagonetnih, nepoznanih pokrajinah. Kljub svojemu zelo živahnemu značaju se je s šestnajstim letom sam odločil, da gre k salezijancem. Študiral je najprej v njihovem zavodu v Turinu. Ko mu je bilo 19 let, je bil 6prejet v red in poslan v Kolumbijo v Bo-goto, od koder je pozneje prišel v bogoslovnico v Mo-squeri. Zaradi živčne bolezni je moral za nekaj let prekiniti učenje. Odšel je za vzgojitelja otrok gobavih staršev v samoten zavod goratega, divjega Santan-derja. V teh letih je v svoji plemeniti požrtvovalnost: vzljubil te revčke in ugodil njihovi prošnji, da bo v njihovi sredi daroval svojo prvo sv. daritev. Sedaj, ko je v Mosqueri končal svoje bogoslovne študije, bo izpolnil svojo lepo obljubo: na praznik Brezmadežne bo tam med otroki gobavcev v zapuščenosti in divjini kolumbijskih gora pel svojo novo mašo. Ko se bo prvič drhteče pogovarjal s svojim Stvarnikom v najsvetejši Hostiji, se mu zahvaljeval za milost, ki mu jo je dodelil, molil za nebogljene varovance, ki bodo z njim vred srečni, se bo gotovo spomnil tudi svoje rodne zemlje, katere zvesti sin je vedno ostal in h kateri vedno hitž njegove misli Želimo prav toplo in prisrčno, naj nebeški Oče lije obilo svojega blagoslova na vsa njegova težka in nevarna pota! G. Rijavec je bil vsa leta, kar je zapustil našo sončno Goriško, v pismenih zvezah s svojimi domačimi. Kakor doznavamo, namerava na spomlad obiskati svoje rodne kraje.
nišnico svetega Jožefa, kjer pa so na splošno začudenje spoznali, da je povsem zdrava. Takoj so se zbrali okrog nje zdravniki, ki pa so ugotovili isto: popolno ozdravljenje, izpuščaji so izginili, bolečine mehurnega vnetja so prenehale in kila je izginila brez sledu.
V septembru 1938 je tako ozdravljena odpotovala ponovno v Loreto, da bi jo preiskala ta-mošnja zdravniška komisija. Ta je ugotovila samo nekaj zarastlih brazgotin. Gdč. Rao je nato odšla v Rim, kjer je pri vseh zdravnikih, ki so jo v njeni dolgotrajni bolezni kdaj zdravili, zbrala zdravniška izpričevala. Različne njene bolezenske pojavi so potrdili naslednji zdravniki: dr. Aleksander Frati, prof. dr. Luigi Oedda, prof. dr. Sal-vatore de Villa, dr. Benedetti, dr. Jožef Mancini, prof. dr. Benedetto Casella in dr. Avguštin Mal-tarello. Vsi ti so s svojimi podpisi potrdili njene prejšnje bolezni kakor tudi to, da po 2. juliju 1938 ni bilo o teh boleznih nobenih znakov več. Po preteku enega leta, 8. oktobra 1939 se je gdč. Rao ponovno podvrgla preiskavi zdravniške komisije v Loretu. Ta je ugotovila, da so bolezenski znaki izginili trajno, vidne so le še brazgotine, ki pa so brez bolečin. Preiskali so tudi splošno zdravstveno stanje gdč. Rao in ugotovili, da je povsem zdrava in čila. Komisija je slednjič preučila tudi vsa zdravniška izpričevala zgoraj omenjenih zdravnikov iz Rima in nato izrekla svoje strokovno mnenje, da si tega ozdravljenja, ki se je dogodilo na gdč. Rao, medicinsko ni mogoče razlagati. Izjavo so podpisali naslednji zdravniki: dr. Carlo Sartori, dr. Francesco Brancati, dr. Rolando Gi-rone, dr. Umberto Mulč, dr. Lorenzo Guerrieri in dr. Perini.
gtroiki
kot/iek
SLON SAMBO

ŠPORT
Francozi priredijo leta 1940 veliko cestno dirko
Pariški športni list »L'auto« hoče prihodnje leto kljub takšnemu mednarodnemu položaju izvesti precejšen kolesarski program. Ravnatelj Henri misli predvsem na organizacijo pomladanske dirke Paris-Rou-baix in Bordeaux-Paris, pri čemer bi na prvoomenjeni dirki vozili v obratni smeri. Zanimiv je pa zlasti načrt, po katerem naj se izvede »Tour de France« sicer v manjšem obsegu. Predvidene so pa še druge večje dirke.
Predavanje SPD: Planinec in zvezde
K užitkom in lepotam planin ne spada samo strma stena, gorski gozd, krasno rastlinstvo in zanimivo živalstvo, ampak tudi planinsko nebo podnevi in ponoli. V torek, dne 12. decembra t. 1., ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice pod okriljem SPD g. ravnatelj Kunaver Pavel o zanimivi temi: Planinec in zvezde. Predavatelj bo opozoril na možnost, kako more planinec za čas svojega bivanja v planinah opazovati nebesna telesa, ki jih dosežemo s prostim očesom ali z malim lovskim daljnogledom. Zanimivo predavanje bodo spremljali številni diapozitivi, med njimi 12 6obodnih nebesnih kart. Za planinca je še posebno potrebno, da se vsaj nekoliko spozna na zvezdnatem nebu. Planinci, rezervirajte si navedeni večer za zanimivo predavanje.
ZFO
Tehnični tečaj za podzvezine in okrožne načelnike
V času od 11. do 16. t. m. se vrši v Ljubljani posebni tehnični tečaj za podzvezne ter okrožne načelnike in voditelje. Ker je ta tečaj izredno važen za tehnični napredek naše fantovske organizacije, se naprošajo podzveze in okrožja, da gotovo pošljejo svojega načelnika ali namestnika. Na tem tečaju se bo predelavala povsem druga tvarina kakor na dosedanjih tehničnih tečajih in bo pouk namenjen predvsem našim načelnikom, da bodo znali pravilno voditi svoje edinice na tehničnem polju. Vabijo se vsi, zlasti pa oni bratje, ki so bili osebno obveščeni o tem tečaju. Prijavite se takoj ZFO, da bo lahko pravočasno uredila glede prenočnin in prehrane. — Bog živil
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
STK Moste. Za pokajni turnir Marsa se poleg igralcev, ki so igrali prvenstveno tekmo s Svobodo, odreja še: Koprivee, Tlakar in Bajec. Vsi v poštev prihajajoči igralci si preskrbe zeleno opremo in se sigurno udoleže sestanka, ki bo v soboto ob 19.30. Zadržani naj se še tekom današnjega dne opravičijo pri načelniku.
Sestanek delegatov klubov, ki pripadajo Ljubljanski nogometni podzvezl bo danes ob 10 uri dopoldne
(179) >Le odikod sta se ta dva vzela ?< je vprašala žena, a mož je odvrnil: »Brez dvoma sta iz dežele, kjer je mraz, zato sta tako bele kože. Jutri se bo moralo kaj poskrbeti zanju.< Zjutraj jima j© dal osla, natovorjenega z živili, za spremstvo, in za zahvalo za prijazno pomoč, sta fanta odrinila dalje.
(180) Proti poldnevu sta prišla
na veliko planjavo. Temni oblaki so se podili po nebu in že so začele padati prve kaplje. »Zbežita pod mene,< je nasvetoval osel, in fanta sta bila vesela in hvaležna za streho. Tovor sla lepo pokrila, Filip je zlezel pod osla, Jan pa se je stisnil k oslovemu vratu,
v pisarni Slovenske nogometne Zveze. Na dnovnem redu bo organizacijsko vpraianjo bodoče nogometne podzveze v LJubljani.
Predavanje SPD. V torek, 12. t. m. ob 20 pTiredi Slovensko planinsko društvo predavanje g. ravnatelja Kunaverja: Planinci in zvezde. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Vstopnice bo že na raz-polago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi c. 4. I. nads.
Koča SPD pri Triglavskih jezerih bo oskrbovana za božič, ako so prijavi v druitveni pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti najkasneje do 20. de. cembra t. 1. vsaj osem planincev smučarjev, ki bi bivali v tej udobni postojanki vsaj tri dni, računajoč od 2i. decembra t. I. dalje. V )K»štev pridejo seveda le oni resni interesent je, k.i «e dokončno odločijo za bivanje v tej planinski koči, ki leži v prostrani dolini Triglavskih jezer in ima krasna smučišča v okolici.
Javna dražba
Zaradi opustitve večjega gospodinjstva se bodo
prodali iz proste roke, oziroma na
prostovoljni javni dražbi
v Ljubljani, Gradišče I, II. nadstr.
razni predmeti, kot: starinsko orožje, antično pohištvo, stare oljnate slike, zbirka majolik in druge antikvitete; kompletna jedilnica ln spalnica, posamezne mize, stoli, fotelji, omare ter mnogo starejših znanstvenih in drugih knjig. — Ogled teh predmetov se vrši v četrtek, dne 7., v petek, dne 8., v soboto, dne 9. in v nedeljo, dne 10. decembra t. 1., vsakokrat od 10—12 in od 15—18. — Dražba bo v ponedeljek, dne 11. decembra t. 1. od 9—12 in od 15—18 ter po potrebi tudi v prihodnjih dneh. — Reflektantom bo na razpolago seznam predmetov z označbo cenilnih cen. Po teh cenah se bo vršila tudi ob dnevih, določenih za ogled, prodaja iz proste roke. — Cena seznamu je 5 din.
Božična darila IVAN KRAV0S
Maribor
Aleksandrova c. 13
vv
SLOVENEC
a«
na 10 straneh je največji, najboljii in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
Razirna krema LA TOJA
Edinstvena na svetu l
Oeneralno zastopstvo za Jugoslavijo:
OIEMOTECHMA drulba z 0. L, UUBUANA, Mtstal tis 10
Lov z letalom
Da bi zdaj imel primeren drog!
Ni ga dolgo iskal. Postelja je bila železna. Odstranil je žimnico in izvlekel železno prečko, ki je bila kakor nalašč za njegov namen. En konec je uprl pod vijakovo glavico in pritiskal toliko časa, da je vijak začel popuščati. Nato je pograbil železno palico v omrežju in vlekel. Skrtnilo je tako strašno glasno, da je Jock s pridr/.ano sapo pričakoval: zdaj zdaj mora kdo priti! A nič ni zmotilo tišine in začel se je oblačiti.
Vse to naporno delo mu je vzelo toliko časa, da so od daljne zore začele zvezde bledeti. Jock ie upal, da bo pred jutrom že daleč proč. Vkljub vsej naglici pa je svojo vrv prav skrbno in trdno privezal za palico v omrežju. Nazadnje se je tudi spomnil, da nima zajtrka s seboj, pa tudi denarja ne. da bi kje kupil. Napolnil si je torej žepe s kruhom in mesom s pod-nosa. Nato je drugi konec vrvi spustil skozi okno, se splazil skozi omrežje in z oprijemi plezal navzdol.
V svojo grozo je zapazil, da je okno spalnice v prvem nadstropju naravnost pod njegovim. Prej ga radi gostega bršljana še videl ni, zdaj je pa moral mimo njega plezati! Gornji del okna je bil odprt, gotovo je torej kdo v sobi spal. Zastor je res bil spusčen, na ne do dna. Jock je vsak hip pričakoval, da no kdo zavpil, a ostalo je vse tiho in prišel je na tla brez nesreče.
Nekaj časa je stal na mestu in se oziral' naokrog, da bi se razgledal. Pred hišo je bil ves prostor odprt, a on je potreboval kritje. Na levi je opazil lavorov grm in se brž splazil tja. Za cilj si je postavil, oddaljiti se od hiše čim prej in čim več mogoče.
Pa šlo ni kar gladko. Z jeznim grčanjem mu
je prišel po stezi skozi grmovje naproti pes, velika rjavkasta žival s krvavimi očmi.
Jock ni imel pri sebi niti palice, a imel je nekaj boljšega: poznal je pse in jih rad imel. Namesto da bi zbežal, je negibno obstal in gledal velikega psa. »No, mrcina, kaj bo?« ga je nagovoril z mirnim glasom.
Pes je tudi obstal, a renčanje mu je še vedno stresalo grlo.
•»Aha, ti misliš, da sem jaz nekaj napačnega naredil,« je Jock smehljaje se nadaljeval. »No da, nekateri že tako mislijo> a hudega nisem nikomur prizadejal, če se ne motim, si nekoliko lačen, ali ne? Zajtrka gotovo še nisi dobil, kaj ne da ne? Bi ti morda dišal košček koštruna?« Prav lepo mirno je segel z roko v žep in vzel iz njega košček mesa. Vmes je pa kar naprej govoril z istim počasnim, mirnim glasom.
Stegnil je dlan z mesom proti nsu. Pes je nehal renčati in stopil korak bliže. Bil je lačen, koštrun je prijetno dišal. Jock pa je stal negibno kot soha, in pes je stopal korak za korakom k njemu.
»Da bi le hotel meso vzeti!« si je mislil Jock.
Velika mrcina je meso vzela. Pojedla je vso Jockovo zalogo, in še preden je bila pri kraju,
t'e Jock že božal njeno mog«čno glavo. Ko je ončno Jock pot nadaljeval, ie šel pes za njim. Na drugem koncu steze so bila vratca, ki so se odpirala v gozd. Jock jih je za seboj trdno zaprl, svojemu štjrinožnemu prijatelju prav pred nosom, in mirno koračil dalje, dokler ga je pes mogel videti, nato pa se spustil v tek. Dirjal je, dokler mu ni sapa pošla. Steza se je vila med drevjem, tako da ni mogel prav nič vedeti, kam leti.
Naenkrat se je znašel na jasi. Zagledal je pred seboj bobnečo reko, ki se je penila in br-zela med visokima bregoma. Poznalo se je, da je čez njo nekoč vodila brv, a neke zime jo je povodenj odnesla. Jock se ie ustavil kakor uko-
pan. Tja čez je bilo nemogoče. Isti hip pa je zaslišal iz daljave globoko lajanje. Velikega psa so torej spustili po sledi za njim!
?. Jock dobi prijatelja.
Jock je gledal na reko, na dolge proge rumene pene, blesteče v pravkar vstalem soncu Nekje ie bil bral, da pes ne more zovahati tvoje sledi, ako prebredeš reko. Jock se je žalostno nasmehnil. Kdo naj bi prebredel tale hudournik?
Samo dve poti sta bili: ob reki navzgor ali
Ea navzdol. Zato se je lahko hitro odločil. Pod rzico bo voda gotovo mirnejša in počasnejša, in Jock ni bil slab plavač, prepričan je bil, da je preplava. Krenil je torej naravnost desno, se pognal v gozd in tekel.
Pot ni bila prida. Gost praprot in grmovje sta ga zelo ovirala pri teku. Pa tudi brez trušča ni šlo, ko si je moral skozi utirati pot.
Zopet je zaslišal psa. Globoki iajež je kakor zvon donel po mirnem zraku zgodnjega jutra, glas je bil že precej bliže nego prvič. In Jock je že komaj sopel.
Lajež se je zopet oglasil, to pot pa spredaj! Jocka je kar znak vrglo. Najbrž je Jasper uganil, kam hoče Jock teči, mu zato presekal pot. Zdaj mu pa res ni preostalo drugega ko reka, zato je Jock plani! na levo in zdrknil po strmem bregu. Prav nič vabljivega ni videl, čeprav je bil že niže nego prava brzica, je bila pa zato struga čisto polna, in voda deroča in globoka pn tako urrta, da je nihče ne bi mogel preplavati. A Jock ni ime! druge izbire, zato je planil v strugo.
Voda je bila strupeno mrzla, tok ga je takoj pograbil in ga potegnil s seboj kakor trščico.
Takoj nato je bil že v vrtincu, in moral je napeti vse moči, da ga nI požrl Mokra obleka ga je težila kakor da je iz svinca, in že je bil na tem. da omaga, pa se mu je posrečilo zagrabiti veliko vejo, ki je visela nad kotanjo. Z njeno pomočjo je prišei tik do brega.
Tedaj pa s sfrmega brega z velikimi skoki pridrvi kamen, prasne skozi vejevje, zleti meter proč od Jockove glave in pljuskne v vodo. Jock se ozre kvišku in od strahu skoraj krikne, ko zagleda prav nad seboj dolge krake ljubeznivega Jasperja.
»Vedel sem, da ne boš utonil. Alo, zdaj pa hitro ven!«
Na mesto da bi šel hitro ven, se je Jock pognal še bolj v vodo. Spustil je vejo in se s silovitimi zamahi odrinil.
»Ne boš! Le počasi!« hlipne Jasper, skoči v vodo in pograbi za vejo. A veja ni bila kos Ja-sperjevi tezi. Glasno je počilo, veja se je odlomila in 7 Gašperjem vred poniknila v kotanjo.
Ker je Jock napel do skrajnosti vse svoje sile, se je iztrgal vrtincu iz objema in tok ga je zopet z veliko naglico vlekel s seboj. Ozrl se je in zagledal Jasperja, kako se oklepa veje in mu sledi.
Strah je dol Jocku novih sil. Plaval je kakor še nikdar v življenju in kmalu pustil Jasperja daleč za seboj. T lip nato ga je prineslo na ovinek, in že se je znašel v veliki okrogli krnici, obdani okrog in okrog z drevjem.
»Halo ali ni malo zgodaj za kopanje?« se nekdo oglasi. Jock t.gleda velikega, vitkega fan ta svetlih las. sedečega v nekakšni košari iz vrbovja in strnkom v roki.
»Saj — saj se ne kopljem! Lovijo me!« hri-pavo odgovori Jock.
Fant v košari se zdrgne, brž vrže trnek v svojo čudno košaro in pobere veslo; gotovo je zagledal Jasperja
»Dobro! Pomngal ti bom. Primi se za krmo. pa te bom potegnil na breg!«
Jock seveda ni mogel vedeti, kje ima nena vadni čoln kljun in kje krmo, a vendar se je hvaležno oprijel roba.
»V čoln te namreč ne morem vzeti,« mu je hitel čolnar pojasnjevati, »v takle korakelj more samo en človek.«
ODLICEN-ELEGANTEN kakor vedno Je
MINERVA RADIO APARAT
svetovna dunajska znamka. Dobavlja
„RADIOVAL", Ljubljana
>192*4
Telefon 33-68
Dalmatinova ulica 18, poleg hotela Štrukelj
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženhovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vfstlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
Službe iščejo
Elektromonter
išče službo pri podjetju, tovarni ali sličnem obratu. Izvežban v motorskih elektro - Instalacijskih ln olektromehanlčnl stroki. -Mlad, samski, vojaščine prost. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1616—19.033.	(a
Gospodična organistka
ki prevzame tudi peko hostlj, cerkveno perilo ln snaženje cerkve, učenke za klavir ln na delo za pletllnl stroj - Išče primerno službo. Naslov ee izve v upravi »Siovcnca«.
Prodajalka
z dobrimi priporočili, pridna, poštena, zanesljiva, res agilna, zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter samostojnega vodstva trgovine, verzirana v špecerijski, galanterijski in modni ter manufakturni stroki, želi resne premestitve kamorkoli. Nastopi lahko takoj ali 1. januarja. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ites agilna, vestna, dobra moč« 18923
Varuhinja
Izvežbana, poštena,- sta-nesljiva in delavna, dobi mesto pri dve še ne šoloobveznih otrokih. • Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delo« 18.978. (b
Natakarico
simpatično, zmožno kavcije, sprejmem takoj v novo urejeno krčmo. — Prednost imajo izven Ljubljane. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožna« 19.024.	(b
2 čevljarska pomočnika
za mešana dela, sprejmem. Služba stalna. — Pere, Sevnica.
Blagajničarko
s trgovsko Izobrazbo takoj sprejme žeieznlna v Ljubljani. — Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod zn. »2200« št. 18.954.	(b
Perfektna kuharica
mlajša, z dolgoletnimi spričevali, sposobna tudi drugih opravil v gospodinjstvu, se sprejme takoj ali kasneje. Oglasiti se od 9—11 dopoldne v Puharjevl ulici 14, X. n., Mahorčič.	(b
Zaslužek
Upokojencem
nudimo pod ugodnimi pogoji dober postranski zaslužek. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Samo resni interesenti naj pošljejo ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru.
Pouk
Oblastv. koncesionirana
šoferska šola
za poklicne šoferje ln
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica Bt. 4J Telefon 28-28
1]
Živali
ii
Mlado kravo
pinegavko, z drugim teličkom, prodam. Dravlje št. 26.
Denar
15.000 din posojila
proti vknjižbi na prvo mesto in mesečnem odplačilu, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 18927.
Junghans
URE
C ZNAMKO Z V Z Z D E
xe Whb 4vetwmxnam
Hranilne knjižice
3 "/• obveznice
ln druge vrednostne papirja kupuje ln plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
Iščemo posojila
proti založbi importnega inozemskega blaga, čigar vrednost stalno raste. -Plačamo visoke obresti. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Večji znesek« 19.053.	(d
Lepa stavbišča
z elektriko, vodovodom, naprodaj. Pojasnila daje Bitenc, trgovina — Vižmarje.	(p
Večstanovanjsko hišo
ali vilo v bližini centra kupim. Cena do 400.000 din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina« 19.029.	(p
Halo!
Informacije o vsakovrstnih trgovskih poslih — preskrba osebnih, trgovskih in hipotečnih posojil, naložitev kapitala v podjetja, dalje informacije o prodaji in nakupu hiš, parcel itd. — preskrbi
informacijska pisarna »JUGO-KREDIT«
Ljubljana
Beethovnova ulica 15/11.
Parcele
raznih velikosti in cen v neposredni bližini tramvaja in nove gimnazije prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.976. p
Novo hišo
v Ljubljani, rentabilno, do milijona din, kupim (brez posredovalca). Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« 18972.
jo sobo
sončno, čisto in mirno -oddam. — Poseben vhod. Ogleda se od 10,—3. ure. Groharjeva ulica 16.
Kupimo
napravo za izdelovanje Meja
iz kožnih odpadkov.
Iščemo strokovnjaka
za" izdelovanje kleja iz kožnih odpadkov. Upoštevajo se sa-mostoini mojstri z večletno prakso. Ponudbe je poslati na PUBLICITAS d. d., ZAGREB, llica 9 pod številko „1001"
Javljamo žalostno vest, da je včeraj umrl naš dolgoletni sodelavec, zastopnik, gospod
Maks Senitza
Ohranili ga bomo v vedno hvaležnem spominu! Celje, dne 7. decembra 1989.
Tvrdka Knez in Pacchiaffo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Dobijo« v vseh boljiih trgovinah z ura mil
irmranvMBi
IBS&SBi
II
Glasba
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše pli.šče Ramo po Diu :I5 — iiaieri lega vzamemo tudi stare v račun Zahtevajte seznam
Nova hiša
dvostanovanjska, v Novem mestu, ugodno naprodaj. Ponudbe podružn.
Slov.« v Novem mestu pod »Ne zamudi« 19001.
Parcelo
center ali okolica LJubljane, kupim proti gotovini brez posredovalcev. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Parcela« št. 1S996.
HIŠE
vseh vrst, parcele in posestva kupite in prodaste najugodneje potom
Realitet. pisarne Adamič
Ljubljana Gosposvetska cesta št. 7 (vis-a-vis Slamiča) telefon 48-79.
ttanoi/anja
Enosobno stanovanje
oddam. Sitar Franc, Sto-žlce 136.
Kupimo
Peč na žaganje
rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Peč« št. 18992.
Vsakovrstno ZlatO
srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
Več tisoč hmeljevk
smrekovih, to zimo seka-nih, dolžine 6 do' 9 m — kupim. Skrajne ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Hmeljevke« št. 18907.	(k)
Dober hlevski gnoj
kupim (večjo množino). Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Gnoj« št. 18905.	(k)
Bukovo gorivo
drva ln klade, sveža ln suha, kupujem vsako ko llčlno. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovič, Za greb, Jelačičev trg 15.
Stanovanje
sobo, kuhinjo, oddam z januarjem za 300 din mesečno. Jenkova 13,
Dve sobi in kuhinjo
ali eno sobo in kuhinjo takoj oddam. Velika čolnarska 15.	(č
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kuhinjo in kopalnico ter vrtom, oddam za bežigrajsko gimnazijo, Carja Dušana ul. št. 14-1., Pegan.
I
Automolor
i
Osebni avto
znamke Chevrolet, štlrl-sedežnl, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr, »Slov.« pod št. 18948.
Poizvedbe
Izgubil se je
kratkodlaki lovski pes -istrski brak, rjav, v do-brovskem lovišču. Kdor bi vedel zanj, naj sporo či proti nagradi na naslov : Oprešnik Ivan, Gospodinjska 6, LJubljana
Kupim
vsako množino borovih, mecesnovih in smrekovih hlodov (Erdestamme) eksportni kakovosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Los« 18.947. (k
Gumbnite, gumbe, plise.
monograme, entel, ažur 'ino 'o hitro izvrši
Matek & Mikes
Ljubljana, Franflikanska ulica
Vezenje perila, kraBna predtiskana žen. roč. dela
Objave
Udruženje rezervnih podoficirjev
pododbor Celje, ima v soboto, 9. decembra ob 19 ustanovni občni zbor in ob 21 družabni večer v hotelu Union. - Sodeluje vojaška godba.	(o
V upravi »SLOVENCA« naj dvignejo inserent naslednje ponudbe:
Gostilna 18.802 Poštena
Severna stran 18.854 Sigurno Jamstvo
18.899 Stroj 18.630 Tudi drugo 15.998 Vajenka 18.562 Varčna 18.224 Zanesljiva 18.257
Dobro obrit-dobre volje!
IaSČ. znamka
ROTBART
iž/grnETmu
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra a. 14, Ljubljana.
Krompir po 1.35 din
prt odjemu nad 50 kg, se dobi, dokler zaloga, pri Miklavžu pod.lemenatom.
Baker
partijo 250 m", za pokritje stanovanjske vile - prodam po 100 din za m1. »Alpeko«, Ljubljana.
. Slaščičarno
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, prodam. Poizve se: Sv. Petra c. 85, dvorišče. - Cena 8700 din.
Prodam kaktus
star 8 let, visok 1.50 m, širok 1.15 m. Menard J., Velika Loka 37,, p. Višnja gora.	(1
Dobroidočo gostilno
pri Mariboru zaradi bolezni takoj poceni prodam. Pojasnila daje Reč-nlk, trgovina, Hoče. (1
Trgovino-trafiko
takoj prodam v Ljubljani. Potrebno malo kapitala. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodno« 19.030.	(1
»Phonix«
Najboljši šivalni stroj v vsako hišo, da bo v resnično veselje vsaki gospodinji. — Stare stroje vzamemo v račun. — Na ugodna meseč. odplačila. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36, nasproti Gospodarsko zveze.	(1
Bojlar za vodo
ca. 2001, proda A. B. C^ Ljubljana, Medvedova sta 8, poleg kolodvor«
Šiška.
Pfaff
šivalni stroj mora v vsako hišo I - Milijonkrat preizkušen in priznan. Na ugodna mesečna odplačila I
Veletrgovina
Ign. Vok
Ljubljana. Tavčarjeva ul.7
Peč na žaganje
gašperček ln peč poceni proda »Metalia«, Gosposvetska cesta 16.	(1
la suhe slive (bosanske)
50 kg 225 din ; la jedrca orehova 10 kg 200 din ; celi orehi, tanke lupine, 50 kg 300 din — franko podvoz — razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
VEtEBIT"
otroški vozički ZAGREB, llica št. 55
Najnovejši, do sedaj nevi-deni modeli za 1939 v speci-jalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaia za gotovino. Prevoz in omot se ne računa — Cenik s slikami brezplačno. — Izrožite oglas zaradi naslova.
Zahvala
Prostovoljna dražba
raznega pohištva ln dru3 go, bo v nedeljo 10. deJ cembra ob 10 dopoldnej Grad »Fužine«.
Pri tvrdki Jax nasl.
dobite poceni: rabljena čevljarsko cilinderico, šH valnl stroj, pisalni strojj dvoje moških koles.
. m
Božična darila za otroke
vozički za lutke,-tricikli, romobill.
Bogomir Divjak, Maribor
Kneza Koclja 4.
^ Premog ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 9
telefon 20-59 Postrelba brezhibna
II
Pohištvo
i
Jedilnico
bogato izdelano, prodamj Ljubljana, Gosposka ulj 10/11.	(S
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po sta» rih cenah v moderni M solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročiiai
vsem, ki eo spremili našo dobro
mater
k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo župniku duh. svetniku g. Fr. Hohnjecu iz Cadrama, domačemu župniku g. Fr. Mihaliču za ganljive besede ob odprtem grobu kakor tudi domačemu kaplanu g. Oroslu. Prisrčna hvala nadalje voditelju mladinskega pevskega zbora učitelju g. Zornu, slivni-skemu pevskemu zboru, učiteljstvu iz Rač, Cadrama, Št. Janža in Dobrove. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja ter rački gasilski četi za častno spremstvo. Končna hvala vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu in požrtvovalno vztrajali kljub slabemu vremenu do konca.
Rodbine: Jare, Macun, Zavrnik in Dobnik
ZAHVALA ob tragični smrti našega preljubega soproeas očeta, brata, strica Itd., gospoda
Emila Koprivnikarja
mizarskega mojstra, načelnika okr. cest. odbora, načelnika trga Litije itd.
Prisrčna hvala čč. Bestram v sanatoriju Leonlšče, zlasti sestri Frančiški za skrbno nego ln g. prlmariju dr. Bajcu za lajšanje trpljenja v težki bolezni. Iskrena hvala g. Rozini I., trgovcu lz Ljubljane, za velikodušno pomoč ln skrb v bolezni in poslednjih urah njegovega prijatelja. Prav tako hvala preč. duhovščini za poslednje spremstvo. Posebna hvala banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu za pismeno izraženo sožalje in njegovemu namestniku okrajnemu načelniku g. dr. Alojziju Gregorinu za osebno spremstvo na zadnji poti blagopokojnega. Prav tako hvala zastopniku teh. odd. kralj, banske uprave inž. Geržlnl, nadalje okraj, podnačelniku g. Deu, zastopniku Gasilske zajednlce g. dr. Francu Kodretu lz Ljubljane ln vsem ostalim zastopnikom številnih društev ln korporacij, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Srčna hvala Btarešinl litijske gasilske župe g. Jožetu Dolinarju, zastopniku TOI in zastopniku Prosvetnega društva g. Mahkovcu za prekrasne govore ob odprtem grobu. Iskrena hvala litijskim ln šmarsklm fantom-pevcem za ganljive žaiostinke. Najlepša hvala tudi darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so obsuli njegov grob s cvetjem. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem za pismene in ustne izraze sožalja ter spremstvo na poslednji poti dragega ln nepozabnega Emila. Bog vsem povrni.
Litija, dne 4. decembra 1938.	Žalujoči ostali.
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči*
Dijaške kongregacije na praznik Brezmadežne
Dijaške kongregacije proslave današnji praznik takole:
Zjutraj, ob 7 v cerkvi! dijaki, akademiki in starešine v stolnici govor, posvečenje, sveta maša s skupnim sv. obhajilom.
Dijakinje, akademičarke in akademsko ženstvo v uršulinski cerkvi govor, posvečenje, sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
Dopoldne ob 11 v veliki dvorani Uniona
—	akademija: Ant. Foerster: Kraljica angelov. Zbor. — Beseda dijakinj: Izpoved in dekla-maciji. — Lojze Mav: Takrat Marija. Zbor. — Govor: dr. Stanko Gogala. — Jože Pogačnik: Davorija Marinijih mladcev. Govori zbor. — Dr. Franc Kimovec: Pozdravljena, Kraljica.
—	Jože Žabkar: Nova mladina brezmadežni Ženi. Zborna pesem s petjem in glasbo. — Povsod Boga. Pojo vsi!
Zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani! Janko Mlakar: »Magdina žrtev«. Igra iz dijaškega življenja v šestih slikah. — V Unionu prostovoljni prispevki, pri igri običajne cene.
Praznik šišenskega cerkvenega pevskega zbora
Danes praznuje šišenski cerkveni pevski zbor svoj praznik. Pred 20 leti je pater Jenko Ernest izročil taktirko v roke mladega in nadebudnega Kranjca Rudolfa. To leto je bilo rojstno leto cerkvenega pevskega zbora. - Sledeč poti svojega * mojstra, priznanega organizatorja p. Ernesta, je mladi Kranjc zbiral okrog sebe vedno \ieč pevcev, jih z njemu lastno žilavostjo, doslednostjo in spretnostjo učil, še več, skupno s p. Ernestom je pripravljal prav s cerkvenim zborom temelj bodoči farni organizacijski zgradbi. Katoliške vrste v Šiški do tedaj niso bile organizirane. Iz cerkvenega zbora pa so prišli prvi pionirji Prosvetnega društva, Orla in verskih organizacij, ki so pričeli orati ledino. Da je današnje organizacijsko življenje v Šiški tako razgibano in urejeno, je to v prvi vrsti zasluga deia prvih pionirjev p. Ernesta in pa Kranjca Rudolfa.
P. Ernest je utrujen in bolan preložil vodstvo cerkvenega pevskega zbora na ramena Rudolfa Kranjca! Tri cerkve je preromal s svojim zborom. Sy. Jerneja-v zgodovinski •cerkv.ici .je j častil; pretesna ie Siškarjem postala, zbor je romal k sv. Frančišku v vojaško barako, in ni še bilo romanje končano. Ta čas pa 'je p. Erhest vse svoje moči posvetil, da Siškarjem zgradi novo cerkev. Zgradil jo je po načrtih mojstra Plečnika v čast sv. Frančiška in v okras Ljubljane. Zbor je tu našel svoj dom, se številčno povečal, trdno se povezal duhovno in glasovno, da more drevi ob 6 prirediti svoj prvi cerkveni koncert v slavo Bogu in počastitev 23-letnega pevovodstva g. Rudolfa Kranjca, kateremu želimo, da bi še desetletja vodil zbor in dvigal duha šiškarjev k Bogu.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joselovo« vodo.
Reg po min. soc. pol. In n zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
man z asistenco. Svečanost prično fanfare in vojaška godba s koralom, nato l>o pa govoril predsednik odbora, član mestnega sveta g. polkovnik Viktor Andrejka, nakar zapojo pevci Ilubadove župe, za petjem bodo pa cerkvena opravila z go-govorom prevzvišenega knezoškofa dr. Rožmana, nato pa župan mesta Ljubljane g. dr. Juro Adlešič prevzame kostnico v varstvo, mesta in prižge padlim borcem večno luč. Slovesnost bo zaključena s polaganjem vencev s kratkimi gesli, častno salvo, petjem in godbo, a naposled bo občinstvo počastilo žrtve in korakalo skozi kostnico.
sg
Primarij dr. Savnik
ne ordinira do 17. decembra
1 Izseljenska akademija bo v nedeljo 10. decembra ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani s pestrim sporedom. Ob času, ko se svet vnema v ognju strasti in sovraštva, bo naša slovenska mladina na tej akademiji v pesem izlila vso svojo čisto ljubezen do tisočev in tisočev svojih bratov in sester, ki jih je življenje razkropilo po neizmernih svetovnih daljah. Cene prostorom so od 2 do 10 dinarjev.
1 Umestnostna razstava kluba »Lade« v Jakopičevem paviljonu z izbrano kolekcijo slik in kipov različnih umetnostnih striij je dnevno odprta od 9—18 (ne samo do 17. ure!). V mračnem času so razstavni prostori električno razsvetljeni, a ker so tudi stalno prijetno zakurjeni, nudi ogledovanje razstave v vsakem času obilo esteskega užitka. Razstavo Lade, ki je zbudila veliko zanimanje tudi v Zagrebu in Belgradu, mora videti vsakdo, kdor hoče biti informiran o današnjem stanju slovenske likovne umetnosti. Razstava se nepreklicno zapre 23. decembra ob 18.
1 Literarni večer Ruske Matice ob priliki 125-letnice rojstva slavnega ruskega pesnika M. Ler-
montova, ki je bil .določen za ponedeljek, 11. dec. ob 8 zvečer v dvorani Francoskega instituta, je preložen.
1 Giuscppe Lugo — sijajen tenorist poje danes prvič v iilmul Zvočni film je dal vsakomur možnost slišati pevce svetovnega slovesa. Končno bo ljubljanska publika spoznala glas enega najboljših pevcev tenoristov, pevca, ki je član milanske Scale, kraljevske rimske in pariške Velike opere. Giuseppe Lugo. Prvotno je bil angažiran v Parizu, kjer si ie zaradi 6vojega prekrasnega petja pridobil največje simpatije 1/ Pariza je prišel v Milan, v Rim in tu ga je angažiralo filmsko podjetje za prvi njegov film »Pe6em vetru«. Lugov prvi film »Pesem vetru« je kupila v Risnu ljubljanska filmska izposojevalnica »Emona Film« in s tem dala možnost jugoslovanskim kinoobiskovalcem spoznati novega prvovrstnega pevca svetovnega slovesa. Film se v premieri predvaja v kinu Union.
1 Nova električna ura v Ljubljani. Na izlivu Linhartove ulice v Tyrševo cesto že postavljajo na majhnem prometnem otoku ogrodje za električno uro. Ura je stala svojčas pred kavarno »Zvezdo«. Na novem mestu bo prav gotovo bolj služila kakor v 6redi mesta, kjer je itak vse polno ur
1 Odvzet plen cerkvenemu tatu. Pred nedavnim je, kakor smo že poročali, na Žalostni gori pri Pre-serju prosil dobro oblečeni človek za ključ, da 61 ogleda cerkev. Cerkovnik mu je ključ izročil, ni pa šel z njim. Tujec je vrnil ključ in šele kasneje so opazili, da je pokradel stekleno okrasje iz lestenca v cerkvi. Pri podružnici Sv. Ane v isti župniji pa je tat najbrž ponoči vdrl v cerkev in odnesel tri kipe s stranskega oltarja in piav tako stekleno okrasje iz brušenega stekla na lestencu. Ni minilo dolgo, že je ljubljanska policija prijela tatu in pri njern našla tudi dva kipa in stekleno okrasje lestenca. Kakor kažejo poizvedbe, je bil pa med tem časom en kipec že prodan na Hrvaško.
1 Dva stara in dobro znana tatova sta se ujela. Te dni je ljubljanska policija prijela dva že znana uzmoviča in pri njih dobila 5 do 6 tisoč din vredno preprogo, ki sta jo snela nekemu ljubljanskemu trgovcu. Preproga je bila obešena na dvorišču zato, da bi jo iztepli, pa sta tatova raje sama to delo opravila. Kaj vse imata še na vesti, bo ugotovila preiskava.
Verujem v
Brezmadežno spočetje
Pri vseh, ki so Adamovi potomci, je narava tuka, kakršno ie naredil prvi človek, ko so jc v nepokorščini ločil od svojega Boga. Tu narava je brez milosti. Pomanjkanje te odlike, ki bi jo sicer človek morul imeti, pomeni madež za človeško naravo, ki jo spravi ob pravo lepoto. Pozneje nastopi Odrešenikovo delo. On madeže i/briše in znova vlije milost v dušo. Človeštvo je zojiet vra.ščeno v božjo družino. Pri Mariji pa ni bilo nikdar te pomankljivosti, nikdar ni bilo madeža na njej, nikdar se ni oddaljila od Boga. Od prvega hipa jo krasi milost in ji napolnjuje dušo. Ker je tudi ona potomec Adamov, moru biti tudi odrešena, vendar Kristusova odrešilna milost njo zadene čisto drugače. Pri Mariji milost ne popravlja, ampak zavaruje. Murije milost ne dviga iz staje izvirnega greha, marveč ji brani, da bi bilu prišteta med padlo človeštvo in jo /e prvi hip bivanja dvigne do časti otroka božjega. Ta edinstven način odrešenja in ta bistvena sprememba odnosov med naravo in milostjo naznanja tisto, ki bo stopila v edinstven odnos do začetnika milosti in odrešenje. V resnici je Marijino brezmadežno spočetje v najtesnejši zvezi z drugimi njenimi odlikami. Ako jo Bog privede na svet s polnostjo nedolžnosti in svetosti, stori to zato. ker naprej vidi vlogo, ki jo zanjo pripravlja večna božja ljubezen.
Brezmadežno spočetje pomeni neizrekljivo ist, ki je primerna Materi božji. Ker je izbrana, da bo nosila, hranila in pestovalu učlo-
1 Patrocinij v stolni cerkvi sv, Nikolaja. V nedeljo, dne 10. t. m. je v stolnici slovesno praznovanje sv. Nikolaja. Ob pol 10 škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša. Po sv. maši podeli Prevzvišeni papežev blagoslov s popolnim odpustkom za vse navzočne pod navedenimi pogoji. Verniki in častilci sv, Nikolaja,, pridite v obilnem številu!
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konference imajo četrtletno zborovanje prihodnjo nedeljo, t. j. 10. decembra v Ma-rijanišču. Ob 7 sv. maša v marijaniški kapeli, ob pol 9 zborovanje v gledališki dvorani. Vsi člani se nujno vabijo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
1 Francosko predavanje. V torek, 12. t. m. ob
osmih zvečer bo v beli dvorani hotela Uniona predaval ugledni francoski predavatelj p. Carre. O. Praed o temi: Les intendances intellectuelles et 6ociales de la jeunesse francaise.
1 Križanska moška kongregacija ima danes zvečer ob šestih slovesen shod v proslavo praznika Brezmadežne. Pri shodu se tudi oznani spored za dan živega rožnega venca dne 12. decembra. Cenjene člane vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Danes AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
I Vabila k blagoslovitvi kostnice, ki bo v nedeljo ob 11.30 na pokopališču pri sv. Križu v navzočnosti dostojanstvenikov iz Belgrada in Ljubljane, niso bila poslana raznim društvom, ker pač vsa Ljubljana in tudi bojevniki na deželi smatrajo za svojo dolžnost, da j>očaste svoje tovariše in sploh irtve svetovne vojne vsaj 7. udeležbo pri tej slovesnosti. K blagoslovitvi se bodo torej zbral rezervni in upokojeni častniki in bojevniki iz svetovne vojne, predvsem pa seveda starši, sorodniki in prijatelji pri sv. Križu pokopanih vojakov. Rrez dvoma se pa udeleže pietetne slovesnosti tud' vsa narodno obrambna, kulturna, telesno vzgojna dobrodelna in humanitarna društva, zlasti pa tud naši vrli gasilci in člani ter samarijani in satnari janke Rdečega križa, ki je premnogim žrtvam sve tovne vojne olajševal zadnje ure. Kostnico bo bla goslovil prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rož-
uma!
■PBB&MTtTiraiHia lIMriHM llIMl—li
Praznik Brezmadežne
Zborovanja dijaških kongregacij ob 10 v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Akademija ob 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke:
Spored: 1. Morski zvezdi. Pesem mornarjev, dr. Fr. Kimovec. Zbor dijaških kongregacij. — 2. O kresu, P. Jereb. Dijaški moški zbor. — 3. Pozdrav, govor. — 4. Pevčeva pomladanska, A. Jaklič. Dijaški moški zbor. — 5. Kriki mladih dni, zborna deklamacija Dijaške kongregacije I. odd. 6. Narodna pesem, glasbeni tercet. — 7. Pokloni-tev Brezmadežni. Dijakinje kongr. I. odd. — 8. Staroslovenska sv. maša, Bogosl. zbor: a) Prva antifona; b) V. Novak: Veličaj, duša moja. — 9. Igrokaz: »Bar smrti«, Manes Kedovv. Tragikomična vizija sedanjosti.
Začetek ob 17, konec ob 19. Vstopnina: sedeži ,L incl. VIL po 10 din, VIII. do XIV. 8 din, ostale vrste 7 din. Stojišča po 2 clin.
Iskreno vabimo k celotni prireditvi vse, ki se zanimajo za delo kongregacijske mladine. _
Klobuki
pri »LAMA", Jurčičeva ul.4 (prost ogled)
m V cerkvi sv. R. Telesa bo v nedeljo 10. decembra zopet lepa slovesnost. Prevzv. g. škof. dr. Ivan J. Tomažič bo blagoslovil pri večernicah ob 17 nova kipa Matere božje z Detetom in sv. Jožefa. Marijin kip sta kupila upokojeni železničar Simon Očko in njegova žena, Jožefovega pa je daroval g. Anton Korošak iz Newyorka. Oba kipa sta mojstrsko delo g. Božidarja Pengova iz Ljubljane. Cerkev pa je prejela te dni tudi krasen nov harmonij, ki ga je po dobroti g. Ludovika Voršiča in njegove soproge izdelal g. Gonza. Harmonij je dovršeno delo in prav dobro nadomestuje orgle. Ob vhodu v cerkev so te dni montirali nova marmornata škropilnika, delo kamnoseka g. Kocjan-čiča, izvršeno po načrtu inž. Drofenika. Oba lepa objekta sta dar blage gospe Marijane Zielina.
m Tridnevnica za dekleta iz kolonije bo te dni v cerkvi sv. R. Telesa. V četrtek, petek in soboto zvečer ob pol 8 je govor, nato blagoslov. V nedeljo 10. decembra ob pol 7 zjutraj je sklep s skupnim sv. obhajilom. Vabljena tudi dekleta iz mesta!
m Umetniška razstava. Klub likovnih umetnikov >Brazda« v Mariboru priredi svojo vsakoletno predbožično razstavo od 10. do 22. t. m. v mali dvorani Uniona na Aleksandrovi cesti. Otvoritev razstave bo v nedeljo ob pol 11 dopoldne.
m Dekliški krožek Studenci priredi danes po večernicah ob 4 popoldne proslavo Brezmadežne v samostanski dvorani. Na programu so deklania-cije, telovadne točke, petje in igra »Madona v gozdu« v 4 dejanjih. Vljudno vabljeni.
m Prosvetno društvo v Krčevini ima v nedeljo 10. decembra v prostorih Prosvetnega doma ob 14 svoj redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani, da se občnega zbora gotovo udeležijo.
m Predavanje v Melju. O osvobodilnih bojih generala Maistra bo predaval pri meljskem Prosvetnem društvu v nedeljo 10. decembra mariborski podžupan Franjo Žebot. Predavanje bo v prostorih meljskega otroškega vrtca, Erjavčeva ul. 13.
m Lastnike radio-aparatov na Kralja Petra trgu in v začetku Pobreške ceste jezi zadnje čase neki motilec z neblokiranim aparatom, tako da je vsak sprejem skoraj nemogoč. Lastniki radio-aparatov se priporočajo poštni upravi, da tega brez-vestneža vzame na piko ter ga izsledi.
m 0 poslovanju Pokojninskega zavoda v Ljubljani bo na sestanku podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, ki bo v torek 12. decembra ob 8 zvečer v Zadružni gospodarski banki predaval predsednik zavoda g. dr. Anton Milavec. Na sporedu bodo tudi drugi važni referati. Vabimo mariborske nameščence, da se sestanka udeležijo.
m Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 11. t. m. predava primarij ženske bolnišnice v Ljubljani dr. Alojz Zalokar o raku pri ženskah.
m Zdravniška dežurna služba. Danes opravlja zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove svojce dr. Ifugon Velker, Pohreška c. 2. V nedeljo, 10. t. m., vrši dežurno službo zdravnik dr. Sta nI; o Pogrujc, Vyrševa ul. 14-1.
m Gledališke novice. Danes, na Marijin praznik, se vprizore popoldne zadnjikrat Kreflovi »Celjski grofje« ob znižanih cenah, zvečer pa se ponovi Savinova domača opera »I.epa Vida«. — Pridno se pripravlja nova dramska premiera, švicarska drama »Via Mala« v Malčevem prevodu in režiji.
m Obvezno predavanje za stavbenike in zidarske mojstre o gradnji zaklonišč ho v ponedeljek 11. decembra ob 20 v kemijski učilnici I. realne gimnazije (vbod iz Gregorčičeve ulice). Pre-dav/il bo ing. Franc Krajnčič o graditvi zaklonišč prell napadi iz zraka. Predavanje je obvezno za vse; stavbenike in zidarske mojstre iz Maribora in njegovega okoliša.
.i m Pomočniški izpiti Združenja krojače v in sorodnih obrlov so se vršili te dni v Mariboru pred posebno komisijo. Za moško krojaštvo sta napravila izpit Čeh Alojz in Čelofiga Miloš, za žensko krojaštvo pa Trlep Dragica, Smid Nežika, L i povili k Eliza, Novak Ljudmila, Lemut Dragica.
m Carinski dohodki padajo. Mariborska carinarnica je iinela v novembru 6,579.598.25 din dohodkov, od tega odpade 56.729 din na izvoz. V primeri z dohodki meseca oktobra so dohodki v novembru približno za 2 milijona manjši. Na depozitih je carinarnica dobila 789.319.00 din.
Gledališče
'Petek, 8. dec. ob 15: »Celjski grofje«. Znižane cene. Zadnjic. — Ob 20: »Lepa Vida«.
Sobota, 9 .dec. ob 20: »Via Mala«. Premiera. Red B.
Nedelja, 10. dec. ob 15: »Prodana nevesta«. Ob 20: »Via Mala«.-
e novice
fa,
c Danes ob 4. popoldne vsi Celjani in okoli-predvsem dobra mladina v veliko dvorano Ljudske posojilnice, kjer bo dijaška Marijina kongregacija priredila svečano proslavo praznika Brezmadežne.
c Max Kiirbos in Irena Litvinova, člana in solista ruskega baleta iz Monte Carla bosta priredila dne 16. decembra ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču baletni večer s prav bogatim sporedom. Pri klavirju bo nastopil g. D. Zupančič.
c Komično opero »Prodana nevesta« priredi Narodnem gledališču iz Maribora v sredo, 13. dec. v celjskem mestnem gledališču ob 8. zvečer. Predstava je za abonma.
c Lastnike motornih vozil iz območja celjskega okraja opozarjamo, da dvignejo prijave o potrošnji bencina pri pristojnih občinah v nedeljo.
soboto in v
Večeno Besedo in ji bo smela reči »moj sin«, zato ni smela biti za trenutek od Bogu proč in zajeta od oblasti hudobnega duha. Zato, ker so njeni udje, njena čutila, njeno celo bitje prirejeno za Jezusovo popolno službo, ne sme niti za hip čutiti tistih nagnjenj, ki jih človeštvu nosi izvirni greh Popolna nedotakn jenost moru v Mariji omogočiti tisto soglasje, du se bo mogla od prvega hipa svojega bivanja popolnoma obrniti k Bogu, ki je edini razlog njenega bivanja. Določena je, du bo svetu v re-šenje prinesla Jezusa in da se tudi sama skrivnostno z njim daruje, a to mora biti po zgledu velikega duhovnika »čista in ločena od grešnikov« (Ilebr 7, 26). Kot božja žrtev ne sme imeti nobenega madeža in nič umazanega na sebi. Povzdign jena bo nad vse angele s svojo čistostjo in vzvišenostjo in kot taka bo postala Kraljica ungelov.
Brezmadežno spočetje pomeni popolno Marijino zmago. Postati mora sodelavka svojemu Sinu, ko bo uničeval kraljestvo hudiča in greha. Kristus jo je odkupil, zato pa mora z njim sodelovati za odrešenje sveta. V njegovi bližini bo morala biti, naj bo to v boju ali zmagi. Pozneje si bo še lepše mesto pridobila s svojimi zaslugami, toda Bog hoče, da pa ima že od prvega nočetka svojega bivanja. Zato jo je v začetku bivanja razsvetlil s svojo lučjo in oživil s svojo milostjo. V trenutku, ko vsi dru-gi zapadejo temi in smrti, njo Bog od drugih loči in ji du posebno mesto. Ko ji da moč, da že tedaj zmaga greh prvih staršev, jo v nasprotju z Kvo-grešnico določi za novo Evo, ki bo iinela mesto ob novein Adamu. Na ta način bo »združena s svojim Sinom tesno in neločljivo vezjo. Z njim in po njem bo postala večna sovražnica strupenri khče in ji bo'v si jaju zmagi z brezmadežno nogo glavo strla.« kakor pravi Pij IX. v pismu za proglasitev resnice o Mariji Brezmadežni.
Brezmadežno spočelje za Mari jo pomeni polnost milosti, ki je potrebna za Mater božjo. Pozneje bo sama v sebi nosila vir vseh nadnaravnih darov. Sama bo postala kakor j)ot, po kateri bodo vreli darovi nn vse stvarstvo. Njeno božje materinstvo jo bo napravilo za mater vseli pravičnih in cele svete Cerkve. Zato mora že takoj v začetku prejeti na samo njej lasten način milost Odrešenikovo. Ko nadnaravnega življenje .še nihče nima, ga je v njej že polno. Po svoji brezmadežni lepoti je Marija že vzor žene »brez napake in brez gube« (Ef 5, 27). Prvorojena med odrešenimi je tudi prva med božjimi otroci. V njej je že polnost Odrešenikovega zadoščenja in zasluženja.
Rojstvo tiste, ki jo vse pričakuje, ho združilo dve kraljestvi, božje in človeško. Krulj ji pošilja do meje svoje poslance s kraljevskimi darovi. Angeli vidijo, kako so božji dragulji pripravljeni. Že vstaja »dim mire, kadila in vseli dišav« (Vp 6). Na koncu sprevoda gre Kralj miru, da združi nebo in zemljo. Kmalu se bo prikazal in zaslišali bomo pesem: Vsa se veselim v Gospodu in dušu drhti od veselja v mojem Bogu. Oblekel me je v oblačilo rešenja in me obdal s plaščem pravice. Kakor nevesto me je obdaril z biseri (Vstop pri praznični maši).	(Broise-Fajdiga.)
Hranilnica Dravske banovine
podr. Celje
nasproti pošte — Cankarjeva cesta DomaČ pupilarno varen zavod izvršuje vse denarna posle. — Naibolj varna naložba - jamstvo Dravske banovina. — Pojasnila brezplačno.
c V celjski bolnišnici je umrla 31 letna uradnica pri dr.' Goričarju v Šoštanju g. Peer Lizika. Naj počiva v miru.
c Vlom v Kmetijsko družbo v Celju. V noči od srede na četrtek so neznani tatovi vlomili v skladišče Kmetijske družbe v Aškerčevi ul. Odnesli so iz blagajne 800 din gotovine, samokres znamke Walter in daljnogled. Nato so vlomili v veliko tobačno zalogo, od koder pa so odnesli samo 3 zavitke Drava cigaret.
Kranj
Nevaren žepar prijet. Zadnje tedne so se vrstile druga za drugo žepne tatvine v Kranju. Samo zadnji tržni dan je bilo prijavljenih okoli 10 manjših in večjih denarnih žepnih tatvin. Prijet je bil neki možakar, ki ima za seboj zelo burno preteklost in je znan kot prekanjen in zvit žepar. Z njim je bila aretirana tudi njegova priležnica. Oba sta se preživljala z žepnimi tatvinami. Mož je doma iz južnih krajev. S svojo zvitostjo je zmaknil nekomu dopoldne skoro 2000 din.
SLIKE za nove delavske knjižite pri FOTO JUG. HRANI
ShodJRZ v Kranju. Zaradi nujnih poslov g. min. dr. Miha Kreka odpadeta napovedana shoda v nedeljo in ponedeljek v Kranju.
Nosite »HINK0« klobuke!
Ptuj
Dekliška Marijina družba pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju proslavi na svečan način praznik Brezmadežne. Danes bo slovesna sv. maša in sprejem novih družbenic. V nedeljo, 10. t. m. pa bo ob 3 popoldne slovesna akademija v čast Brezmadežni. Med odmori bo igrala mladinska godba. Cene prostorom 10, 8, 6, 4 in 3 din.
Miklavževo v Ptuju. V torek zvečer ob 7 je priredil ptujski FO s sodelovanjem DK Miklavžev večer v »Dijaškem domu«. Nabito polna dvorana je živalno sledila nastopu sv. Miklavža. Na-raščajniki, križarji, mladci, gojenke in mladenke so bile obdarovane od sv. Miklavža v ponedeljek oz. torek popoldne v društveni dvorani minorit-skega samostana. V sredo zvečer ob 19 pa je priredil v Dijaškem domu« Miklavžev večer krožek Slovenske dijaške zveze na ptujski gimnaziji.
Kino Royal, Ptuj. Danes zadnjikrat Luis Trenker v nasmejanem filmu »Plaz ljubezni«. — Pride: Grandiozen film iz cirkuškega življenja »Maneža«.
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Mestna občina namerava tudi letos organizirati za božič zimsko pomoč za brezposelne in siromašne cir jžme. V letošnjem letu so prilike med številnimi siromašnimi družinami v področju mesta zaradi mnogih družin v zimskih mesecih resno ogrožena. Mestni predsednik zaradi tega prosi in apelira na darežljivost premožnejših meščanov, da z izdatnimi prispevki podprejo to socialno akcijo občine. Prispevki se sprejemajo v mestni upravi.
Nesreča. Pal Blaž, 50 letni posestnik iz Ju-rovc, občina Sv. Vid pri Ptuju, je hotel na cesti zadržati splašenega konja, pri čemer je padel in si zlomil levo roko.
Preska
Fantovski odsek v Preski uprizori v nedeljo, dne 10. decembra 1939 ob 3.15 popoldne v društvenem domu v Preski vojno dramo »Krvava Španija«. Drama ie zelo lepa. v njpi sp nazorno kažejo prizori iz španske vojne. Cene 6, 5, 3 din, za otrol<e 2 din.
KULTURNI OBZORNIK!Kapi,anv'adfrStol,arpowcduic:
Kako se je potopila
Bibliofilski album Slomškovih misli in življenja
Založba »Tabor« v Ljubljani je izdala v bibliofilski razkošni izdaji knjigo >Anion Martin Slomšek: knjiga njegovih misli in življenja*, kakor je tekst zbral in uredil dr. Tine Debel j a k. Knjiga obsega na 00 straneh same citate iz Slomškovih spisov, toda v prvotnem Slomškovem zapisu, v kolikor se da ugotoviti, oziroma kakor je dotični izrek izšel še za njegovega življenja. Tako imamo tukaj izvirne Slomškove citate, ali pa vsaj napisane v jeziku njegove dobe ter daje to svojevrsten vonj vsej knjigi. Urednik je v uvod postavil sedem kitic, iz v celoti še nikdar ne objavljene pesmi »Slovenstvo« (dve kitici je objavil KovačiČ v Mohorjevi monografiji), ki je bila zapeta lela 1820 celovškim bogoslovcem v slogu in z navdušenjem Vodnikovo Ilirije oživljene. V njej s čudovito slovensko navdušenostjo budi slovenstvo iz spanja, ki
ne želi več spati skuz jezero let, skor ima spoznati slovenstvo te svet!
V tej pesmi je Slomšek obenem tudi postavil znano našo jugoslovansko tezo že zdavnaj pred Krekom, da je naloga združenih Slovencev, da ponesejo zapadno kulturo na jug, med brale, v besedah;
Ker roko bo Kranjec Štajarcu podal, oba pnk Korošec za brata spoznal.
Od njih se bo Hrovat in Serbar rosil, tok ptuje bo ludstvo Slovenec vučil.
Ta pesem je postavljena v uvod, tiskana v izvirni bohoričici ter v gajici s popravki, ki jih je v poznejših letih s svojo roko vnesel Slomšek v rokopis, ki ga hrani mariborska študijska knjižnica. Gladnik jo za uvod grafično napisal nekaj izrekov, ki kažejo Slomška katoličana, duhovnika, narodnega gospodarja, Slovenca in šolnika, nakar se začne prava knjiga. Debeljak je razdelil izpiske iz vseh Slomškovih knjig, zlasti pa Drobtinic (vire navaja na koncu) na razne oddelke, tako da pokažejo Slomškove življenjske postaje in udejstvo-vanje po raznih področjih. Najprej s citatom o Štajerski deželi pokaže in opisuje s Slomškovimi besedami na njegov rojstni dom, vas in njegove dobrotnike ter njegovo šolanje v Celovcu, kjer je vzdržaval kurz slovenskega jezika bogoslovcev, ki je v odlomkih podan tudi tu. deloma po rokopisu, deloma po objavi v MČZN. V drugem poglavju je pokazan Slomšek kot duhovnik, ki govori o novi maši, o veri, o farni cerkvi ter daje nauke za bogoljubno življenje staršem, mladeničem, dekletom in vsem faranom. zaključuje pa ga njegov stavek, ki se nanaša v celoti tudi tako lepo na Slomška: »Tako še zdaj marsikatera babela, mnogoter serec po tistih krajih govori: ovi so bili brumen mašnikl Bog jim daj dobro!« Drugo po-
glavje prinaša najlepše Slomškove izreke o slovenstvu, ljubezni do domovini! ter do slovenskega jezika, njegovega likanja ter o ljubezni do slovenske kulture. V tem poglavju se pokaže Slomšek ves kot Slovenec, kakršnih nismo imeli mnogo. Vsa njegova domovinska ljubezen je odsev čudovito religiozne duše, ki je njegovo žarišče. Tretje poglavje kaže Slomška kot pesnika in basničarja z izreki o pesništvu in petju sploh ter z montažo njegovih verzov, ki so zloženi, prav tako kot ostali izreki, smiselno po odlomkih v novo celoto. Četrti del govori o Slomšku kot narodnem gospodarju in vzgojitelju naroda, ko govori o umnem gospodarstvu ali življenju v srenjah ter o sodobnih političnih in socialnih gibanjih. V šestem poglavju se kaže kot šolnik, ki vzgaja otroke za življenje na za uspeh v šoli. Sedmo je sestavljeno pod vidikom škofovstva in njegovih dolžnosti, ki se jih zaveda z vso odgovornostjo in zavestjo. V osmem smo z njegovimi besedami pričujoči pri njegovem umiranju, zato tudi nosi naslov njegovih zadnjih besed »Ste po slovo prišli?« S testamentom se zaključi prvi del tega poglavje, ki se nadaljuje tudi še a Slomškovimi besedami o posmrtnem življenju in pokopu njegovega telesa ter svidenju v nebesih s svojimi dragimi. Ta del je zaključen z besedami, ki vsebujejo ves smisel Slomška med nami: »Mi pa hvalimo častitega moža ino očaka našiga, katerih nam je Bog dal, učenika modriga, ino prijatelja dobriga, v besedi ino djanji pridniga. Veliko lepih naukov ino čednih zgledov so nam zapustili; njih ime bo skuz narode slovelo, ino njih lep spomin ostane v hvali por nas.« S posebno skrbnostjo tiskan izrek o nebeščanih, zavetnikih naših, zaključuje knjigo Slomškovega življenja in misli. Nalo sledi samo še kazalo z navedbo mesta citalov ter končna, v Gladnikoveni načinu napisana kitica »Leliko noč, ko smo delo dokončali, bomo tudi sladko spali...«
Tak je ta album Slomškovih misli in življenja, sestavljen kot montaža iz samih prvotnih Slomškovih izrazov, bodisi slovenskih ali nemških, napisanih v bohoričici ali latinici. Kot bibliofilska izdaja je ohranila tudi to razlikovanje, da pride prvotnejša oblika njegove besede do nas, ki tako slabo poznamo resnično živo Slomškovo besedo. Zato zbirka tudi nima poljudnega značaja, čemur nasprotuje tudi oblika, oprema in cena knjige (130 din ozir. 250 din). Knjigo je s sedmimi izvirnimi lesorezi Slomškovih življenjskih postaj ter njegovega obličja — po do zdaj še ne objavljeni fotografiji, ki jo hrani ravnatelj Šlebinger — okrasil grafik Elko .1 u s t i n , s posebnimi grafičnimi vinjetami — črkami — pa Stanko Gladnik. Kratek potek Slomškovega življenja je podal urednik. Tako je knjiga samo izraz spoštovanja do Slomškove besede, ki zasluži, da je »vezana v zlato-. In tako obliko njegovim mislim, ki jih zaslužijo, so hoteli dati vsi prireditelji tega albuma, ki pokaže na svojevrsten način podobo našega velikega Slovenca, domoljuba, šolnika, pesnika in v prvi vrsti duhovnika in škofa, našega svetniškega Slomška. — Knjigo kot odlično tiskarsko delo je izvršila Zadružna tiskarna.	J. K.
Nemška knjižna razstava v Muzeju kneza Pavla v Belgradu
Zgodovinski dokumenti k nemško-jugoslovanskim duhovnim oda asom.
V muzeju kneza Pavla v Belgradu bo od 9. do 18. decembra reprezentativen ogied nemške knjige. Razstava bo predvsem obsegala stroke pesništva, kulture in znanosti :n bo s 4.000 zvezki vsebovala vse kar je od nemških publikacij novejše dobe mednarodnega pomena. V znanstvenih krogih bodo objave na področju medicine, tehnike in arhitekture, kmetijstva in gozdarstva posebno zanimale. Splošno bo zanimanje za skupine modroslovja, vzgoje, glasbe in umetnosti. Središče razstave tvorijo nemške objave o Jugoslaviji, katere so že po številu presenetljivo obsežne.
Posebno kulturno ozadje dobi razstava po zgodovinah dokumentih k nemško-jugoslovanskim duhovnim odnosom. Kar je Jugoslovane na prosvetnem področju zvezalo z Nemci in kar je seznanilo svet z Jugoslovani in njihovo nacionalno epiko, to se vidi v prijemljivih dokumentih: pisma Vuka Karadžiča na Jakoba Grimma, pisma Herderja in Kopitarja i. dr. Pred nami bo ležal rokopis Rankeja »Zgodovina srbske revolucije«, ki je nastal v zvezi s poročili Vuka. Do sedaj malo znani dokaz tega sodelovanja tvori zemljevid Srbije, katerega sta oba raziskovalca skupaj narisala. Poleg pisem in rokopisov bomo videli dela teh slavnih mož v prvi izdaji, med temi tudi na Dunaju izišle knjige v srbo-hrvatskem jeziku.
Na strani teh zgodovinskih del bodo stale nemške objave iz zadnjih let, iz katerih se vidi posebna udeležba Nemcev na jugoslovanskem prosvetnem življenju. To so zlasti osebni zapisi praškega slavista Gesecnanna iz svetovne vojne (»Beg«), epsko opisovanje srednjeveške zgodovine Srbov po R. Weege v knjigi »Nemanjidi«, izšla te dni, novi prevod »Gorskega venca« po gospe K. Jovanovičevi, novele dr. Iva Andriča, jugoslovenskega poslanika v Berlinu, po dr, A. Schmausu, in kot izbor knjižne razstave novo bdana zbirka »Srbske narodne pesmi« v »Insel«-založbi v Leipzigu.
Pri slovesni otvoritvi razstave dne 9. decembra bodo predavali odlični raziskovalci Balkana in pesniki. Dne 12. decembra bo govoril znani monakovski raziskovalec Balkana prof. dr. Franc Dolger o temi »Balkanski narodi in nemško raziskovanje« in dne 15. decembra bo cenj, nemški pisatelj dr. Pavel Al-verdes (izdajatelj tudi v inozemstvu znanega časopisa »Das Innere Reich«) čital iz svojih knjig. Pomembne prireditve smejo računati z močno udeležbo najširših krogov.
Obiskovalci razstave uživajo na jugoslovanskih državnih železnicah 50% vozninsko znižanje.
Cerkveni Glasbenik, glasilo slovenskih cerkvenih glasbenikov, je v zadnji, 11-12, letošnji številki prinesel sledečo vsebino: Dr. Alojzij Merhar: Ob Rihar-jevem spomenku; dr. Fr. Kimovec: Ljudsko petje; Drobni spemini na petje pred kongresom Kristusa Kralja; Gregor Mali in dr. Gregor Pečjak: Odpevi za litanije Srca Jezusovega; Stanko Premrl: Orglarska šola v Ljubljani v letih 1877—1937 (konec); dr. Fr. Kimovec: Nove orgle v Spodnji Idriji; Organistovske zadeve: Dva mikavna cerkvena koncerta (K.); Krsto Selak: Dopis iz Janjine v Dalmaciji; v oglasniku za cerkveno in svetno glasbo so ocenjene nove slovenske skladbe: Starko Premrlov samospev za visoki glas »Povsod si Ti.. .«, Gojmir Krekovi samospevi op. 8, 34 in 36, A. Mavova latinska maša za moški zbor, Slavko Mihelčičevi trije samospevi, Antun Do-brovičeva Slavenska misa (Missa slavica), A, Mavove
. • i,._!!!_.	.nI/, moc.ni rnnr tn nrrtlp lor
ln JUttll(J«l« jTOfl.a.. ..J.-, ------1--- —	---
tri Marijine za moški zbor, Matija Tomca druga »lo-.
venska ma.?a za mešani zbor ln orgle ter devet pesmi v čast Srcu Jezusovemu. Sledeče razne vesti. V glasbeni prilogi sc nahajajo: Josip Kendov V Zakramentu, dve A. Mavovi božični ;n M. Tcmčeva »Zdrava morska zvezda«. — Cerkveni Glasbenik je letos dovršil 62. letnik. List velja letno 40 din, za dijake 25 din, za inozemstvo 60 d:n. Naroča se v Ljubljani, Pred škofijo 12. Tam se dobe oz. naročajo tudi posebne glasbene priloge.
Veder večer v Drami: Courtelinove komedije. — Premiera v režiji prof. Šesta bo v soboto, dne 9. t. m. — V današnjih vznemirjenih dneh, ko prinaša vsaka ura nove preobrate v zgodovini narodov, v politiki, gospodarstvu in ne nazadnje tudi v večjih ali manjših skupnostih in pri posrmeznikih, je naravno, da želi vsak človek po dnevnem delu vsaj malo oddiha in pozabe; saj itak ve, da prinese prihodnja ura morda zopet nove tegobe. V tem dejstvu in pa v Courtelinovi priznani komedšografski umetnosti je vzrok, da prihajajo njegove tri komedije zopet na ljubljanski oder. — Tako bo ta večer posvečen komedijam: »Boubouroche«, »Stalni gost« in »Priljudni komisar«. — Courtelin je sijajen življenjski risar; karikaturist bi ga ne mogli imenovati, čeprav so njegove figure prav na ostrini med resničnostjo in karikaturo. Te njegove zgodbice so brez posebnih pre-terizij, razen te, da hočejo zabavati. — Boubouroche, kavarnar Alfred in še ta in ona oseba v njegovih igrah nam pokažejo tiste življenjske tipe malih ljudi, ki hočejo samo to, kar imenujejo svojo »pravico«, Da so včasih te pravice zrasle iz čudnih razmer in v čudnih okoliščinah, je druga stvar a kako razsodi o njih »usoda« ali pa človeška pravica in kakšna je včasih, pokaže Courtelin na način, ki je včasih komičen, a neredko tragikomičen. — Naši igralci, od nosilcev glavnih vlog, preko srednjih, do najmanjših, bodo imeli svoje veselje nad tipiziranjem, ki daje njihovi igralski iznajdljivosti dosti zar.imivega dela.	M. SI.
Carica Milica"
«#
Ko je bila z 1. 1918. Slovenija odrezana od morja, je marsikateri Slovenec izgubil priložnost |K)svetiti se življenju pomorščaka. Zato bi človek mislil, da je število Slovencev v mornariški službi redko. Vendar temu ni tako. Tako v naši vojni, kakor tudi jugoslovanski trgovski mornarici služi mnogo Slovencev in to ne le kot navadni mornarji. I osebno cenjeni so Slovenci kot strojniki, radio-telegrafisti, odlični so pa prav tako kot častniki. Ce mislile, da temu ni tako, vam dokažemo! Tudi na lepem jugoslovanskem trgovskem parnika »Carica Milica«, ki se je 18. novembra dopoldne potopil ob angleški obali, potem, ko je zadel na mino, je služil Slovenec. Bil je to prvi častnik, g. Vladimir Stolfa — Ljubljančan.
Pred nekaj dnevi se je g. Štolfa pripeljal s sušaka in naš poročevalec ga je obiskal, da bi po-zvedel kaj več o katastrofi, ki je zadela tako lepo ladjo nase trgovske mornarice. Ko je prišel k njemu, ga je zmotil sredi dela: na mizi je ležalo vse polno listin in knjig parnika »Carice Milice«, ki jih je treba dokončno urediti in zaključiti.
Pisana pot pomorščaka
Kapitan dolge plovbe g. Štolfa je po rodu iz Divače na Krasu. Vendar se je že s starši I. 1919. preselil v Ljubljano za Bežigrad. Študiral je realno gimnazijo v Ljubljani, nato pa pomorsko trgovsko akademijo v Kotoru, kjer je končal študije 1. 1928. Ko je odslužil vojaško službo, je po dveh letih napravil jx>ročniški izpit, 1. 1936. pa izpit za kapitana dolge plovbe. Star je šele 35 let, pa je že videl precej sveta. Nekaj sezon jo bil tretji častnik na »Kraljici Mariji«, 1. 1938. pa je služboval kot drugi častnik na trgovskem parniku »Vojvoda Putnik«, s katerega pa je bil v Antvverpnu prestavljen na trgovski parnik »Istok«, ki je prav tako last Jugoslovanskega Lloyda. S tem pami-kom je lani pozimi napravil lepo pot iz Antwerp-na čez Panamski kanal v britsko Kolumbijo in od tod nazaj na Angleško.
Na parniku »Carica Milica«
Tam je bil prestavljen kot prvi častnik na parnik »Carico Milico«, s katero so šli v Ncw Vork po staro železo in ga odpeljali na Japonsko. Od tod so krenili v Kanado in se vračali nazaj na Angleško. Ko so bili še tri dni vožnje od Anglije, je izbruhnila letošnja velika evropska vojna. V Kanadi je »Carica Milica« natovorila večinoma les in žito, ki naj bi ga prepeljala na Angleško. Zaradi izbruha vojne pa je ladja zapeljala v Lisbono. Tain je čakala en mesec na nadaljna navodila in. končno je družba izdala povelje, naj ladja odpluje nazaj na Angleško. Pa so nastopile že prve težave. Vsi člani posadke namreč slede na nevarnost, ki je zaradi vojne vladala zlasti na morjih okrog Anglije, niso hoteli nadaljevati službe. Zato ni ostalo drugega, kakor da so najeli za pomoč portugalske mornarje. S tako mešano posadko je odplula »Carica Milica« v Anglijo, kjer je izkrcala tovor v pristaniščih Grangemouthu in Leithu. V pristanišču Tyne pri New Castlu je natovorila 8950 ton angleškega premoga, pri čemer je imela še svoje zaloge okrog 700 ton. Iz Tyna pa je odplula 17. novembra ob 8 zjutraj proti Dubrovniku. Ladjo je spremljal angieški pilot, ki do potankosti pozna vse plitvine v tamkajšnjih vodah in pač nihče ni mislil, da bo dobrih 24 ur za tem ladja že potopljena.
Portugalci so bili poslani domov
Niti kapitan »Carice Milice« g. Milorad Mi-ljevič, niti prvi častnik g. Štolfa, s Portugalci, ki so jim pomagali pripluli do Anglije, nista bila nič kaj zadovoljna. Kot pomorščaki se niso bogzna kako obnesli in tudi njihova disciplina ni bila vzorna. Izjemo sta napravila le dva črnca iz portugalskih kolonij, ki sta se v Lisboni tudi vdinjala na ladjo in bila kaj pridna kurjača. Zato so se jih takoj, kakor hitro so prišli v Anglijo, znebili. Plačali so jim kakor so se pogodili, v angleških funtih, družba pa je morala vsem Portugalcem plačati še pot do Lisbone. — Ker seveda z izredno pičlim številom mornarjev ladja ni smela odpluti, je nekaj mornarjev jugoslovanskega trgovskega parnika »Like« prišlo na pouioč.
»Carica Milica«
»Carica Milica« je bila velika in lepa ladja in je v normalnih razmerah imela 36 mož posadke. Zgrajena je bila 1. 1928. v ladjedelnicah v Sunderlandu v Severni Angliji, strojna oprema pa je bila izdelana v Glasgowu. Ladje je bilo tudi kaj videti, saj je bila dolga 134 m, široka pa je bila 16 m in je imela nalovorjena 9CG0 reg. ton. Namesto 36 mož posadke, pa je kljub pomoči s parnika »Like imela le 25 mož in angleškega pilota, ki jo je vodil. Ker je morje ob angleški obali dokaj plitvo, so jo natovorili tako, da je s sprednjim delom segala za približno tretjino metra globlje kakor z zadnjim. Če bi slučajno zadela ob
•Strelske jarke pridno kopljejo v Helsinkih. Začeli so jih kopati takoj, ko se je začelo razmerje uo
Sovjetske Rusije tako ucvarno kaliti
sipino, bi lažje zdrknila čez njo, s čemer bi bilo preprečeno, da bi ladja mogla temeljito nasesti. Vsi so se dobro zavedali, da je plovba v bližini Anglije dokaj nevarna in so zaradi tega še prav posebno previdno pazili. Postavljene so bile tudi straže, ki so ves čas opazovale, če ni morda kje kaka odtrgana plavajoča mina.
Kako se je zgodila nesreča
Bilo je 18. novembra okrog poldneva, točno ob 11.50 ko je »Carica Milica« plula po predpisani vozni poti kakih 9 milj od angleške obale. Na poveljniškem mostu ije bil poleg kapitana tudi prvi častnik, angleški pilot in prvi krmilar. Večina mornarjev je medtem obedovala v obednici. Tedaj je zadel ladjo 6trašen sunek eksplozije. Eksplozija je nastopila na desni strani parnika pod vodo. G. Štolfa je prav v tistem trenutku gledal skozi okno Sunek je bil tako silovit, da ga (je vrglo v strop kabine. Komaj se je pobral in planil naprej, ie ga je zajel velikanski val vode, Bil je to velikanski slap, ki ga je eksplozija mine vrgla kvišku in ki se je prav tedaj sesul na ladjo. Velikanski curek vode je tudi odtrgal levi manjši reševalni čoln. Siloviti pretres je seveda tudi takoj povzročil kratek stik v električni napeljavi, tako da je električna luč ugasnila. Pri sunku ni bil nihče huje ranjen. Le stražar, ki je 6tal na pramcu ladje, je imel poškodovana kolena, ki so mu hitro zatekla. Rentgenski pregled je kasneje pokazal da poškodba ni nevarna. Ladja sama je ob sunku seveda neznansko trpela. Mornarji, ki so bili v obednici, so odleteli vsi po tleh, krožniki seveda prav tako, tako da ni ostal niti en kos več cel. G. Stolfa je imel v 6voji kabini na steno privit lep radijski sprejemnik Bil je izredno trdno pritrjen, kakor vsaka stvar na ladji. Ko je g. Štolfa prihitel v kabino, so ležali po tleh 6amo še drobci radijskega aparata. Prav tako ie odtrgalo radiotelegrafsko napravo, s katero je ladia lahko v brezžični zvezi z drugimi ladjami Sunek sam je bil kratek, izredno hiter premik navzgor, tako, da je vrglo ladjo kvišku.
Bila je magnetna mina
Popolnoma jasno je bilo vsakomur, da je ladja žrtev eksplozije mine, ki je eksplodirala pod vodo. Tako učinkujejo znane moderne magnetične mine, ki so vedno položene v razmeroma plitvih vodah. Plavajoča mina to prav gotovo ni bila, ker bi jo stražarji opazili in ker bi bil tudi njen učinek drugačen. Možnost, da bi bila ladja torpedirana, je izključena,
Požrtvovalno delo strojnikov
Voda ie začela hitro udirati v ladjo in vsi 60 takoj zaslutili, da se potaplja. Kapitan ladje je hitro dal povelje: »Vsi možje z ladjel« Strojniki so morali še urediti parne kotle tako, da preprečijo eksplozijo parnih kotlov, medtem ko bi se ladja potapljala. To ni bilo lahko, saj je bila vsa ladja brez razsvetljave. Pri eksploziji pa so popokala v strojnici vsa vodo-kazna stekla na kotlih in je začela voda in para uhajati v strojnico. Kljub temu so se strojniki v temi piitelovadili do varnostnih ventilov in jih odprli ter preprečili kasnejo eksplozijo. Vsi sajasti in črni in deloma malo opečeni so prišli po tem težkem delu na krov. Ker so se s tem zamudili, so mogli rešiti še manj svoje prtljage kakor drugi. Mnogi izmed mornarjev 6o bili namreč tako previdni. da so del svoje prtljage takoj, ko so se vkrcali na ladjo, lepo zavili in spravili v kovčege, češ, če se kaj zgodi, lahko vsaj to, kar imamo pripravljenega, rešimo. Kljub temu je seveda vsakdo moral pustiti precejšnji del svoje 06ebne lastnine na ladji, ker ni bilo časa, da bi jo spravili v reševalne čolne.
Hitra pomoč
Silna eksplozija se je čula seveda daleč na okrog in so zaradi tega na mesto nesreče takoj odplule angleške patrolne ladje. Medtem pa so se mornarji pod poveljstvom kapitana izkrcavali v rešilne čolne. V prvi čoln je vstopilo 19 mož in kapitan, drugemu čolnu pa je poveljeval g. Štolfa in je šlo z njim 6 mož in angleški pilot. G. Štolfa je po svoji dolžnosti tudi poskrbel, da so vse važne ladijske administrativne knjige, ki jih mora voditi drugi častnik, bile rešene. G. Štolfa je namreč opravljal posle prvega in drugega častnika. Reševalna čoma sta nato odrinila od ladje in marsikateremu od mornarjev se je orosilo oko, ko se je poslavljal za vedno od ladje, ki mu je bila mesece in mesece drugi dom. Kmalu zatem so angleške ladje sprejele ponesrečence. Čoln, ki ga je vodil kaoitan Miljevič, je ustavila angleška patrolna ladja in sprejela posadko na krov. Čoln g. Štolfa pa je sprejel angleški obrežni parnik, pozneje pa je patrolna ladja sprejela tudi g. Štolfa in moštvo njegovega čolna na svoj krov.
Kako se je potapljala »Carica Milica«
Morje je bilo mirno. Zato so vsi lahko opazovali, kako tone »Carica Milica«. Najprej se je nagnila s prednjim delom in nato polagoma lezla v vodo. Štirideset minut po eksploziji je bila že na dnu, pa je vendar še gledala iz vode. Na teni mestu je namreč morje dokaj plitvo. Ko jc ladia potonila, jc gledal iz vode še zadnji košček dimnika in kakih osem do devet metrov jambora. Seveda je nasedla ladja na zelo blatno dno, saj se na tem mestu seseda blato, ki ga sem zanaša morje iz izliva reke Temze. Prav verjetno je, da se je pozneje ladja še nekoliko bolj' pogreznila. Prav tako pa je gotovo, da so ladjo že razstrelili, ker bi bila sicer ovirala pomorski promet.
Domov
Še isti dan popoldne ob 5 so se ponesrečenci izkrcali v angleškem pristanišču. Odšli so najprej v London in tam počakali na potne liste. Odpotovali so nato čez kak teden dni čez Francijo, bvico in Italijo v našo državo. Vsa posadka, ki je izgubila ladjo, je dobila plačo za dva meseca naprej in tudi odškodnino za osebno lastnino ki je bila izgubljena s parnikom vred.
Še nekaj I Na vprašanje, če so mornarji v sedanjihi časih zares tako dobro plačani, je povedal g. btolla, da časopisi to pretiravajo. Mornarji imajo sicer dvojne jdače. Tako dobiva na primer krmar, mornar I. razreda, namesto 1250 din na mesec sedaj 2500 din. Za vse potovanje v območje Anglije, tja in nazaj, dobe še posebno nagrado, in sicer 20 funtov šterlingov, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da pri tem tvegajo glavo.
Na vprašanje, če bo šel spet na morje, je dejal g. štolfa. da prav gotovo, če bo Ie dobil primemo službo: »Je pač tako, da tisti, ki ga je prevzeio morje, ne more živeti drugače, kakor tako, da se mu tla pod nogami malo zibljejol«;