aktualno 5 Dušan Macura Ura športne kulture Spoštovani, ljubitelji športa, navijaške sku- pine, športniki in vaše družine, športna stroka, izvajalci obšportnih storitev, spon- zorji, funkcionarji na področju športa, spoštovana oblast, dovolite, da vas nagovo- rim, ne vedoč ali bo ta nagovor prispel do vas ali ne, osebno, kot zadosten poznavalec športne sfere, ločeno od funkcionarskega interesa*, ki ga seveda imam, saj se brez tega ne bi poglabljal v rekreativno dobre, tekmovalno izjemne dosežke, obenem pa po nepotrebnem neracionalne, petirano personalizirane in travmatizirane medo- dnose. Tako, nižjerazredno, raven medodnosov, Slovenski šport lahko preseže in postane nosilec kakovosti športne kulture, na sve- tovni ravni. Za tak status Slovenski šport ima vse potrebno, hkrati pa je to edino po- dročje dejanske suverenosti, ki je Sloveniji na razpolago. Slovensko organizacijsko mentaliteto pri- ložnostno tvorita dva vzorca: ravbarski (pri katerem ozko interesne tolpe, z ustrezno drznostjo, odločnostjo in prizadevnostjo, zaposedajo ter prevzemajo področni terio- rij) in mrežni (pri katerem se določeni klani, klike, elite povezujejo v združbe in na tej podlagi upravljajo z razmeram, takim kakr- šne so); prvi je bolj značilen za rokodelsko posedovanje, drugi pa za sistemizirano ob- vladovanje. Paradoksno so prav te mentalitetne škarje, prava priložnost: na relaciji nacionalni – mednarodni interes, ravnati po mrežnem, v obratni smeri pa po ravbarskem vzorcu; glede na to, da v Slovenski upravljalski strukturi dejansko prevladuje hlapčevski transfer »tako zahtevajo mednarodne or- ganizacije«, je konverzija ravnanja iz »hlap- *moj funkcionarski interes je v domeni »dober status športa, dobro zame« čevskega gospostva« v »gosposko hlapče- vanje« zlahka izvedljiva. Športno kulturo naroda tvori: mesto špor- ta na hierarhijski lestvici vrednot, obseg vsakdanje življenjske telovadbene in mo- bilnoste prakse, prilagojenost javnega prostora gibalnim potrebam prebivalstva, sorazmerna zadostnost športne infrastruk- ture in drugi kadrovski, organizacijski in de- mografski pogoji. Poseben, v letošnjem volilnem letu, izrazi- to izpostavljen, je dejavnik komunikacijske kulture kandidatov za vodilne položaje v sledečem mandatu OKS-ZŠZ, iz katerega je potrebno simptomatično razbrati zmo- gljivosti kandidatov, da uresničijo tisto kar napovedujejo, zagotavljajo in obljubljajo, kajti uresničevanje zahtevnih ciljev na obeh krakih mentalitetnih škarij, poleg volje terja še znanja in sposobnosti. Drugi pomemben dejavnik je kupo-prodaj- na razsodnost imetnikov glasovalnih pra- vic. Kupo-prodajna razsodnost članic OKS- -ZŠZ, pri kupčijah z glasovi, ni pomembna v smislu, »ne se prodat«, saj živimo v svetu, kjer je vse naprodaj (tistim posebnežem, ki se nočejo prodati, se tisto, kar je predmet nakupa, preprosto zaseže in odvzame), temveč »prodaj se za ustrezno ceno«. V pri- čujočem primeru ustrezna cena vključuje skupno in osebno korist. Ker pa doseganje ustrezne cene ni enostavno, za prodajo skupne koristi za ceno osebne koristi pa zadošča zgolj priložnost, je jasno kaj pre- vladuje. V tem smislu je sposobnost dose- ganja ustrezne cene pokazatelj primerne kompetentnosti. Tretji dejavnik, ki je v resnici ključna ločnica med ustreznostjo kandidatov, za suvere- nostni preboj v svetovni vrh, je zmožnost angažiranja širše javnosti pri podpori ce- lovite statusne oskrbe športa kot dejavni- ka Slovenske suverenosti in nacionalnega ponosa. Sklepni pogoj kompetentnosti za vode- nje krovnih organizacj pa je zmogljivost vključevanja interesov protikandidatov, v zmagovalni koncept, oziroma uspešna iz- ognitev pretirani medsebojni konfrontaciji. To pomeni sposobnost zagotovitve izida »win-win«, ko zmagovalec postane le prvi med drugimi in pridobi določene bonite- 6 te in prioritete, ne pa, da zmagovalec dobi vse, poraženci pa nič, saj je nujni pogoj učinkovitosti krovnih organizacij, prav v tem, da zagotavlja učinkovitost sistema in ne enkratnega vsakokratnega spopada za dostop do »korita«. Učinkovitost tekmovalnega sistema pa slo- ni na načelu, da poraženec verificira zma- govalca, da brez poraženca ni zmagovalca. Paralelizem med vsakokratno tekmo na športnem terenu z potegovanjem za vo- denje in upravljanje tekmovalnega sistema v najširšrm smislu, vendarle ni enoznačen in dobeseden. Potem, ko se primeralno poglobimo v oko- liščine, pogoje, aktivnosti, podporo javno- sti in dosežke, postane jasno, da vse sku- paj niti ni zaskrbljujoče. Država s športno vzgojo zagotavlja enega izmed stebrov, družine športnikov drugega, sponzorji tre- tjega, športniki so zagnani, stroka ne zao- staja. Orkester je torej v kompletni sestavi, le uglašen bi lahko bil bolj. Kdo drugi, če ne OKS-ZŠZ, naj vihti dirigentsko palico s kate- ro vključuje vsa glasbila in inšrtumente. Po Janezu Kocijančiču, se vedno bolj stopnjuje stanje, ko ena skupina glasbil in inštrumen- tov poskuša preglasiti in utišati drugo. Ključno vprašanje in dilema je torej, kdo izmed kandidatov zna in zmore, ne le hoče, izpolniti obljube, uglasiti orkester in zagotoviti kvantni preskok na višjo raven športne kulture, za katerega je vse nared. Formula je enostavna: primerno vodstvo OKS-ZŠZ, Nacionalni program športa in uskladitev Zakona o športu z dejanskim stanjem. Vse odločevalce na področju športne sfe- re, z Vlado RS in njenim predsednikom dr. Robertom Golobom na čelu, vabim, naj paradnemu konju Slovenske suverenosti posvetijo vso potrebno pozornost. Dušan Macura dusan.macura@ena-a.net Foto: Ljubo Stojanovič