ACTA HISTRIAE 111. prejeto: 1993-12-05 UDK/UDC: 371:949.712 Koper "12/18" VLOGA IN POMEN COLLEGIA DEINOBILIV KOPRU SalvatorŽITKO ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, 66000 Koper. Kidričeva 19, SLO direttore de! Museo regionale! di Capodistria, 66000 Capodistria, Via Kidrič 19, SLO IZVLEČEK Tradicija šolskih ustanov in učiteljev sega v Kopru že v predbeneško obdobje (12. Stoletje). V času humanizma je v mestu delovala humanistična šola z uglednimi učitelji, z nastopom protireformacije pa je rta področju vzgoje in izobraževanja zavel nov duh ko je leta 2612 v Kopru nastala redna šola oziroma semenišče za vzgojo plemiške mladine, imenovana "Collegio deiNobili". Z nekaj prekinitvami je nepretrgoma delovala od 29. septembra 1675 do ponovne vzpostavitve avstrijske oblasti, ko se je leta 1817 njeno delovanje dokončno izteklo. Poleg upravnih, gospodarskih in političnih institucij, je v Kopru kot upravno-poiiti-čnem sedežu nekdanje beneške Istre delovala tudi vrsta šolskih in kulturnih ustanov. Njihova tradicija seže v bistvu že v predbeneški čas, torej v čas ko sta se oblikovali mestna komuna in samostojna koprska škofija. Tako v neki listini koprske škofije iz leta 1186 nastopa kot priča "Bonifacius, magister scholarum", leta 1216 pa "Joannes, magister scholarum" in kanonik koprske škofije. Iz tega lahko sklepamo, daje bil to učitelj ali vodja stolne šole v Kopru, saj je dokazano, da so tedaj obstajale šole tudi po drugih istrskih škofijskih sedežih in jih je vodil član stolnega kapitlja.1 Mestne šole, ki so se razvile predvsem v naših obmorskih mestih, so znane že v začetku 13. stoletja, predvsem z razvojem obrti in trgovine oziroma krepitvijo meščanskega sloja. Meščansko šolstvo je imelo zelo različne oblike, od najemanja in plačevanja domačih učiteljev do organiziranegapouka v posebnih šolah. Domače učitelj e so si lahko privoščili le premožnejši sloji, za druge je bilo ceneje plačevati učitelja in pošiljati otroke k skupinskemu pouku. V Izoli je npr. leta 1212 poučeval od staršev neposredno plačani "Petrus magister scholae" branje in pisanje, računstvo ter osnove pravnih in komercialnih ved.2 Prod koncu 13. stoletja so mesta hotela poudariti svojo samostojnost tudi tako, da so med seboj tekmovala katera bo imela boljšo šolo in učitelja. Zato so učitelje tudi 1 F. Mayer Programma delll.R. Ginnasio Superiore di Capodistria 1900-1901,5; F. Kos: Gradivo 7.3 zgodovino Slovencev v srednjem veku, L, 259. 2 B. Benussi: L'Istria nei suoi due milteru di storia, Trst 1924, str. 391. 123 ACTA 1IISTRIAF, III. SsIvaicrŽlTKO: VLOGA IN POMEN COLLEGIA DEINOBUJ V KOPRU. 123-152 dobro plačevali. V tej zvezi je leta 1290 omenjen v Piranu "Albertinus, rcctor et professor scholarum"; v Trstu leta 1328 "magister gramaticae", ki ga je plačevala mestna občina; v Miljah je učitelj dobival leta 1374 iz občinske blagajne kar 40 zlatih dukatov, v Izoli leta 1419, ko je začela delovati prva javna šola, pa celo 60 zlatnikov. Z diplomo te šole je bil možen celo vpis na padovansko univerzo pa tudi na semenišče v Kopru. Iz te šole je ohranjeni učni načrt, ki je eden najstarejših učnih načrtov za podobne šole. Mnoge druge istrske komune, ki so že pred tem imele šole z učitelji in profesorji, se ne morejo pohvaliti s podobnim učnim načrtom. Prvi javni učitelj in rektor izolske šole je bil Benedetto de Astulfis, leta 1423 pa Antonio di Capo d'Istria, Leta 1459 je bil profesor gramatike ser Bortolo iz Vicenze, leta 1492 "reetor scholarum" neki Giacomo, leta 1493 "pracceptor scolarium" (šolski učitelj) duhovnik Evangelista Casoia 3 Po podatkih G. Pusterle sledimo v Kopru rektorjem in učiteljem od leta 1186 dalje, ko se omenja Don Bonif acio, canonico e magister scolarum, leta 1318 frančiškan minorit "padre Flabiano" in profesor gramatike "Daniele de Justinopolis".4 Dokumenti iz leta 1423 govorijo, daje Koper dobival od Benečanov letni prispevek za vzdrževanje šol in plačevanje učiteljev. Z velikim duhovnim preporodom v znamenju humanizma in renesanse ter postopno odvrnitvijo od srednjeveške shelastike in cerkvenih dogem, so se tudi v istrskih mestih na široko odprla vrata novim tokovom v kulturi, umetnosti in miselnosti na sploh. Najslavnejši med vsemi predhodniki humanizma v Istri je bil nedvomno Peter Pavel Vergerij st., učenec Salutatija in slavnega Manuela Crisolara, prijatelj in sodobnik Leonarda Brunija, Cosima Raimondija, Lorenza Valleja, skratka velikih humanistov tedanje dobe, kot je moč razvideti iz njegovega "Epistolarija". Vergerij je pretežno od zunaj, iz velikih kulturnih središč tedanje dobe, kot Padova, Firenze pa tudi Rim, vplival na humanizem v Istri. V rojstni Koper se je vračal le za krajša obdobja. Šele leta 1430, ko je zapustil papeško kurijo, se je najmanj za dve leti namestil v Kopru, po vsej verjetnosti, ker ni imel druge zaposlitve. Od leta 1414 je prisostvoval koncilu v Kostanzi; po njem se je dokončno odselil na Ogrsko in postal tajnik cesarja Sigismunda. Toda tudi občasni obiski v rojstnem mestu niso bili brezplodni, saj so zapustili številne sledove zlasti na literarnem področju, med drugim tudi kratek opis in zgodovino Kopra, "De situ urbis Justinopolitanae".6 Toda Koper v Vergerijevem času še ni bil pomembno kulturno središče. Šele stoletje kasneje je po besedah Baecia Ziliotta humanizem začel na veliko opiajati koprsko meščanstvo. 3 D. Venturini: Vicende storidie delta pubblica istruzione ad Isola, Trsi 1900; B. Ziliotto: La cultura le iteraría di Trieste e dall'Istria, Trst 1913, str. 104 4 G. Pusterla: I Rettori di Bgida, Giustinopoli, Capo d'Istrm, Koper 1691, str, 58. 5 C. Col lor>.e: Storia deila Scuola in Istria, Koper 1938, str. 24-28. 6 D. Robey: Aspetti deH'umanesimo vergsriano, I/Umanesiino ¡nístria,Firenze 19S3, str. 7-18. 124 ACTA H1STKIAE tU. Salvator ŽITKO: VLOGA IN POMEN COIZEGIA OF.1NOB1U V KOPRU, 123-132 Slovit i učitelji-humanisti, kot Francesco Zambeccari iz Bologae, Raffaele Zovenzoni iz Trsta, Cristoforo Muzio in Ambrogio Febeo ter Giovanni Giustiniani, so v mestu osnovali humanistično šolo, kamor so zahajali plemiški sinovi iz vseh istrskih mest. Andrea Divo je takrat prevajal Homerja, Aristofana, Teokrita in druge klasične pisce, Lucia Flora pa je prevedel Giovanni Domenico Tarsia.7 Raffaela Zovenzonija je usoda kar dvakrat usmerila v Koper, v takrat najmočnejše žarišče humanističnega delovanja v Istri, v antični Justinopolis, kjer je že, kot smo videli, v prvi polovici 14. stoletja obstajala gramatična šola, v kateri so prevladovali šolniki iz Italije, Istre, Kvarnerskih otokov in Dalmacije, Szombathely lepo pravi, da je Zovenzoni prišel v mesto, v katerem "la nobiM si dilettava di coltivare gli studi e le Muse".8 Po G. Pusterli najdemo Zovenzonija leta 1469 na položaju rektorja koprskega učilišča in sicer po Francescu Zambeccariju iz Bologne, ki je bil na položaju rektorja in učitelja. Leta 1461 je bil R. Zovenzoni povabljen v Koper, kjer naj bi postal "rector schoia-rum". Kot prišlek je tako v koprski sredini vse prej kot neznana oseba, toda ta sredina je bila za vsakega humanista "congeniale ambiente". Številni podatki potrjujejo, daje bila šola v Kopru najboljša v vsej beneški Istri, po izvrstnih učiteljih pa bi se lahko merila z najuglednejšimi v vsej Italiji. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, daje bil Zovenzoni "povabljen za rektorja šole v Koper". Aprila 1464 je v Kopru prejel pohvalo kot "preclaro et doctissimo maistro". V Kopru se je Zovenzoni tesno povezal s tukajšnjimi uglednimi družinami Tarsia, Gavardo, Orisom, Belgramoni in drugimi. Obremenjenost z učiteljevanjem je Zovenzoniju preprečila bogatejšo pesniško ustvarjalnost, čeprav Apostolo Zeno meni, da je bi! Zovenzoni v Kopru "pubblico maestro di belle lettere".9 S svojim prihodom v Koper seje torej tržaški humanist in pesnik Raffaele Zovenzoni zapisal v dolg seznam italijanskih humanističnih zvez s Koprom. Dotok italijanskih humanistov v Istro pa tudi Dalmacijo po eni strani lahko pojasnjujemo z bližino Italije, upoštevati pa je treba tudi druga dejstva, kot npr. težave pri zaposlovanju velike množice šolnikov iz številnih italijanskih izobraževalnih središč. Takšna možnost je bila še zlasti zagotovljena v deželah, kjer je imela svojo jurisdikcijo in suverenost Beneška republika. Z druge strani pa so istrske in dalmatinske komune iz prestižnih razlogov pogosto raje sprejemale v službo "tujce z imenom". Ne moremo povsem izključiti niti tega, da klic vabljive istrske in dalmatinske obale za tuje humaniste ni bil nič manj vabljiv kot klic visokih evropskih univerz za istrske in druge humaniste.10 V 16. in 17. stoletju je bil Koper sicer majhen, a živ in ugleden študijski center s petimi akademijami: Accademia dei Desiosi, Accademia Palladia, Accademia degii 7 B. Ziiiotto: Capodistria, Trieste, Maylaettder, 1910, str. IS. 8 K. Čvrljak: Tržaški humanist Ratfaefe Zovenzoni v Istri in Dalmaciji, Anna les 2/'92, Koper 1992, str. 122. 9 Ibid., str. 123 10 IC Čvrljak Padovanski humani st Palladio Foseo v Dalmaciji in Istri (1493-1520), Annales 1 / '91, Koper 1991, str. 81. 125 ACTA HISTR1AE III. Salvador Ž1TKO: VLOGA IN POMEN COLLEGIA DEI NOH1U V KOPRU, ¡23-132 Operosi, Accademia dei Divertiti in končno Accademia dei Risorti. Ob neprestani skcbi, da ne bi opustela učiteljska katedra, se je to vendarle zgodilo kar nekajkrat. V Kopru se je ukoreninilo prepričanje, da mesto brez učiteljskega in veroučnega pouka "vita est quasi mortis imago".11 Leta 1516 je v Koper iz Dalmacije prišel znameniti padovanski humanist Palladio Fosco in naslednjih pet let preživel v tem mestu. Kot poroča padovanski kanonik Bernardin Scardeonio je bil Fosco poklican v Koper, da bi poučeval plemiške sinove poetiko in retoriko. Katedro koprskega učilišča je zasedel po Ambrogiu Febeu iz Pirana; po G. Pusterli je Fosco učiteljeva! v Kopru samo leta 1519/20. Vedoč za leto Foscovega prihoda v Koper (1516) pa lahko sklepamo, da sta bili to najverjetneje leti Foscovega rektorskega službovanja v šoli. " Po Palladiu Foscu, ki je umrl v Kopru leta 1520 in bil pokopan v frančiškanski cerkvi, sledimo vrsti učiteljev, ki so v to mesto prihajali iz različnih mest in dežel: Andrea Sicenze iz Sibenika, Giustiniano Donato iz Krete, Francesco Brembo iz Rima, med redkimi domačimi pal 532 srečamo Giovan Domenica Tarsio, ki ga je Prospero Petronio imenoval "in letter© e humanista clarissimo"; Dome- 13 nico je bil namreč cenjeni poznavalec grškega in latinskega jezika. Toda že ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja je pričela humanistična šola v Kopru postopno zamirati. K velikim spremembam na področju kulture pa tudi vzgoje in izobraževanja je doprinesel Tridentinski koncil (1545-1563), kije sprožil protireforma-cijo. Med drugim so na koncilu škofje dobili navodila, da vsaj v glavnih mestih provinc oziroma sedežih škofij ustanovijo semenišča, kjer bi v novem verskem duhu vzgajali mladino. V ta namen so dobili pooblastila, da obdavčijo vse škofijske nadarbine (beneficije). Po tej logiki bi moral torej tudi Koper dobiti svoje semenišče, očitno pa sta bila vsaj dva razloga, da zaenkrat ni prišlo do njegovega nastanka: po eni strani je bila škofija preveč revna, da bi lahko iz svojih nadarbin iztisnila tolikšna sredstva, po drugi strani pa je bil to čas hudih spopadov med Beneško republiko in papeško stoheo, tako da v semenišče ne bi mogli namestiti učitelj ev-jezuitov, saj seje Sernissima do leta 1606 komajda osvobodila njihove prisotnosti.14 Mestu ni torej preostalo drugega kot prositi za ustanovitev šolskega zavoda samo Beneško republiko. Pivo poročilo o tem je iz leta .1607, ko je beneški Senat 11. marca potrdil predlog istrskega providurja, s katerim je pozval posvetne šole, da prispevajo svoj delež k ustanovitvi semenišča v Kopru. Dve leti kasneje je koprska komuna dokončno pristopila k ustanovitvi semenišča in v ta namen poslala v Benetke odposlanca Ottonella de Bellija. Leta 1610 je beneški doz priporočil koprskemu podestatu in kapitanu, da pristopi k ustanovitvi semenišča v skladu 11 Ibid., str. 87 12 Ibid. 13 G. Pusterla, O. c., str. 59 14 B. Zffiotto: Accademie ed Accademici di Capodistria (1473-1807), AT, s. IV, vol. W, Trieste 1944, str. 151. 126 ACTAHISTRIAEIH. SaKatot Ž1TK0: VLOGA IN VOMEN COUEGJA DEINOBIL1V KOPRU, 123-132 i •-• •-.••¡!:|4 STR-U ZJONE v - *** i/InG«E$SO DEl SlG CoilVlTTOfU \ KELCOLLEGIO Dl CAPODSST£IA , i> A m* sr.CO',0 tU« C T j V DAl Kg!'. PADHl t>ELLE SCUOLt «m. / "BeHgioAi-^rofesa©»»; -^-Olrctlpri .i« viriu delfutomo. Del f.-rro Ow¿m&aaia^jlajj'. C ft. e^mmis^u« Pm. fetife TT. S-M.IMoip.d^irto^aaMatolL, jull flpptfgs?.JU. iJkii pte^< dOvlc- approv-au».- dalio^tesM-Govcmo- «¿«♦iiHitti^tistTCtriirft ^ftjJtt-Cassa dclGovernoi-c-da <^udla dclJe. t3c'mc*>av«m^i--quaj$h} c«rfin«eoii di .doUa-Jingua iiatčana , e JauttttftrBdaiarocmo .Kii tu* S» «Um« atiea-.ifl^«i:$ivac: ec te?-?ice v «¡ro-j-^UrMiui. tate-sanaa «pet»? fHruire» o Iratlare cpin«- jmu IjGopviKon «ellc vUiHmi r--dic-allcr3t>tiynmež&^-dt 5 in h CeoHUii' dclla j h > 1.......w«. ti^h^jl. t*»>n">«t(trra i5iru2tone »orale e srisntifica in ci,4j.u diCpevittori rtrrto la p-iuSor.i* di tre l^lUiu al_ giorns ptr ilc jjke piicofe. Fi$KuoJi d» ijueUc «¿vili ed onc-jie Fa-migfie frovinciali, c fora&liere, cbe vorraijna piotiiu-« 4k tnalo rompro Per ud CcRviilo*e aduttqu« richiede» ^usnt« stegne; 1 flta isoa mtaorc di aellc ne m$ggforc di ou;ndici anai. 2. La «bor?o per gie «Uoienli di ocVfir.ia Licv V cn. ul Meec, di L. 1 per it Camci.f;o h* il Cocvviiiore ba is nnni. e dr I,. 6 per le «pese dene jtfrsordin&He chc iu>oo il ntamenlmcnto di ur KefeUino asMstcme «oh«. t. glotoo alla Camcraia. ddla Seivhu^ del JParnicchif rc, d^Ile i?cllioat«oi a peltiae $i*o, c per il cctisumo rtrpli literdli. «Mobiti. chc sn »uUo DtpnUao L. ctf^fcae; o oucMo «rCicijiato in due.ta^e di 5 in 5 «\Icrf, voojeaCsi« ¡1 ConviUuro a passaivi It due Mesi delle VAcanze^uiiinnrtii» di,6.m 6 Meji quardo (I Convittoie nnn si chiaoii s pvx le "te?le Vacanrc,1 • s- f cr uaa volta «ola ot pcimo in >reu Cosviuore da! Culltrgio a )R«ia nou conio-mslo,' essa ner« gli boitifica ^uaado non «ta partiSo pcf raoli-vo d'infcrnul^. nviltori 3i comnula dal Tvorno del J010 ingrcsso: al ( i ai nuo' vi Cimvtltori 3J~campu(a dol fiiofiio del loro tngrcsso; alConvir torw, chc _poc rVacu&ze: Auiunsali saco a principi* »a cdDtpu(ftrtt n.di Kovcmbre >n poi o oianu. paghcdt del ptOprii> la Mešata nI fclaestro. . i( j 7. L' imbrancalurs, i"nict»IUi»ra,, č !a rapprajiigVa de*Panni afSdt» alla 0otinA' di Govedo stabilita dal p, Rettore"p.?gando alla medesima», ciocCaria, Pcnoe. Iiichiostfo, Lihri, Sc*rp<^ Suvali, riairalurCj provvisic per«onali, fatiure na«ve. Mešata al-Con^iltorc ptopor-zionata *ir ed per sani lečiti piacer^ . ' '» g- Dai Oenitori Sari provvcdolo li Gobfhtore di piecolo Letto eol ner&ttario asirorioienlo 'di-CSperte, Lenzuoll, ed moUe, di un Tavolino e Cjrčga,- df fiauie,1 o Coind, di u»fc Comoda e Vssi a^oVrentfV^dči PcilitK flsdo, e chiaro, CmUui»; 0«B6«mc t ^pifo (iir i aedvai »orngttuol», Gotto^ a PosaU p« taiola, di uit'a -fcucerBa- 4 Oltuile delta Florenltna c detrOglfo petUa ilnaaa/1 • ' id, Dentra II CoDogio iV CortvJiloi'« v«ie finr.e ertfdono li G^iiitofi. Per toofi dtve <«5ere ves(Uo eol 6uo Uniforme b!eg di Panno, o Londrins c<»n BalJtA'»? di Vdlutc« nero al collo e iiin. nicSi«, cioi: Velada» Gfli , Braga'cnrta il tutto con Bofinnif gi^lli di metaOo focj. Comtu e- nerc rrQit fibbie d1 argčnid alic Scflrpc d'e6tafp. o con Sli vali,' e Tabarrp blcu alf In verno. Noll" £ jute Is Bragbc-,' cd it Gii£ potranrto enierft di C.inibeUoto o di alira'r«bba leygiora coi blcu p^o iDCumfomie aari montafo dal Cappellaro del Collegin. • », Lo Speao por Accadeinia, Recitc? Tcnlralj ec si fticesse* iot e Pajtbl occorreado par lecili pubbiici Speltaco]» sijrnnno papagates dal ConvUiore. Cii dčaidfirsri la prtfcnle isiru^ione polri diriggersi a.1 P. Ketlore del Celicgio • M... • tfct Co(ic£t da učenci, ki so bili sprejeti v šolanje ne plačujejo več 60 dukatov letno, medtem ko naj bi ostale učence sprejeli po odobritvi komune in 25 F. Kandier: B Collegio dei Nobili in Capodistria, L'Istria, n. 26/27, Trst 1846, str. 70. 26 Ibid. 27 D. Venturini: II Časa to dei marchesi Gravisi, Poreč 1907, str. 92. 28 Ibid., str. 93 130 ACTA HISTKIAE lit. Salv,Kov Ž.1TK0: VLOGA IN POMEN COU.KCIA DE1NOBILIV KOPRU, 123-132 da stavbo Collegia vzdržujejo in z njo upravljajo redovniki ubožnih šol. Toda celotna zadeva se je vlekla vse tja do leta 1734, ko je dož Carlo Ruzzini z dekretom potrdil zahteve koprske komune in pet let kasneje je lahko koprski podestat in kapitan Paolo Condulrnier z zadovoljstvom ugotovil, da v istrski prestolnici "cvetita poezija in leposlovje". ' Koprski "Collegio dei PP. delle Scuole Pie" je dejansko v literaturo vnesel ne le nov okus, temveč tudi primerne študijske metode in razpoloženje, da se je mladež, ki se je šolala v njem, z vnemo poglabljala v znanstvene panoge. Po drugi strani je Collegio, kot navajajo nekateri avtorji, postal "preddverje in vivarij" koprske Accademie dei Risorti. Tu in tam so vladali isti humanistični ideali, množica učenih citatov v razpravah in diskusijah, spretnost v sestavljanju verzov in pesnikovanju ter nagnjenja k duhovni tematiki.30 Kot rečeno, je bilo koprsko plemstvo vse do dukala beneškega senata leta 1734, dobrotnik in ustanovitelj te šolske ustanove. Izvrševanje svojega patronata je poverilo že leta 1708 dvem sindikom, ki sta postala "Deputati del Collegio". Po padcu Beneške republike, leta 1797, oziroma z avstrijsko dominacijo do leta 1805, so ob Številnih upravno-političnih spremembah, le-te sledile tudi na šolskem področju. Kljub temu so novi oblastniki obdržali koprski Collegio, s tem, da je postala to javna šola v katero je bil prost vpis tako za domačine kot tujce. Ker nekdanji dohodki semenišča niso več ustrezali novim časom in razmeram, so sedmim duhovnikom in njihovim trem laičnim družabnikom nakazovali 3 beneške lire na dan, kar je znašalo 915 lir na mesec, oziroma 10.980 lir na leto. Glede na tolikšne stroške je bilo dogovorjeno, da za plače prispevajo: koprski fontiko 1126 lir, iz državne blagajne 912:18 soldov, od prodanih ali zaseženih posesti posvetnih šol v provinci 816 lir, od blagajne Monte di Pieti pa preostalih 238:2 solda, kar je skupaj znašalo 3093 lir. Do salda 10980 lir je torej ostalo za doplačilo še 7S87 lir, to vsoto pa so očetom piaristom nakazovale naslednje tri blagajne: fontiko, mestna in državna blagajna, vsaka po 1/3 ali 2629 lir.31 Vzgojitelji so se v javnosti lahko prikazali le v svoji uniformi, ki je bila modre barve z obrobo v rdečem žametu na ovratniku in zavihkih rokavov. Šolsko leto je trajalo od 11. novembra do 11. septembra, toda običajno se je zaključilo že 27. avgusta ob prazniku sv. Jožefa Calasanzia (S. Giuseppe Calasanzio), ki je bil ustanovitelj reda ubožnih šol. Pouk je trajal 5 ur dnevno; dve in pol dopoldne in ravno toliko popoldne. Učenci so lahko imeli tudi učitelje drugih jezikov, razen italijanščine in latinščine torej tudi francoščine in nemščine, pa tudi lepih umetnosti kot npr. plesa, glasbe in gledališča, vendar le pod nadzorstvom piaristov. 29 G. Vidossich, o. c., Str. 275 30 B. Ziliotto, Accademie, str. 153 31 1'. Kandler, o, c., str. 107 131 ACTA HISTKIAE lit. Salvator ŽITKO: VLOGA IN POMEN COUEGIA DEtNOBILI V KOPRU, 123-132 Na teh temeljih je Collegio deloval donastopa francoske oblasti leta 1805. Francoske reforme so segale tudi na šolsko področje in odpravile nekdanje ekonomske temelje koprskega Collegia. spremenile pa so tudi njegov verski značaj s tem, da v njem niso mogli več poučevati redovniki. Nekdanji Collegio se je spremenil v licej, ki so mu ob nekdanjem predmetniku dodali v letih 1807/8 še risanje in pravo. Ko je Istra ob koncu leta 1813 ponovno prišla pod Avstrijo, je provincialna komisija ponovno vzpostavila koprski Collegio kakšen je bil pred letom 1805 in vanj so se vrnili PP. delle Scuole Pie, toda število profesorjev iz njihovega reda je postajalo čedalje manjše. Pomanjkanje učiteljev so morali nadomeščati z osebjem, ki so ga odvzeli rodovniškemu kleru in svetni duhovščini. Licej je bil v celoti ločen od Collegia, čeprav so mnogi profesorji poučevali v obeh šolskih ustanovah hkrati. Z letom 1817 se je skoraj 150 letno življenje te pomembne šolske ustanove v Kopru dokončno izteklo. RIASSUNTO Le origini delle istituzioni scolastiche e degli insegnanti a Capodistria risalgono al periodopreveneziano, mentresotto l'amministrazione dellaSerenissima la cittá riceveva m contributo annuale per il mantenimento delle scuole ed il compenso degli insegnanti, AU'epoca deli'Umanesimo, quando Capodistria divenne un importante centro culturóle dell'Istria, vi operava una scuola umanistica con insegnanti prestigiosi, tra i quali primeggiavano in particolareRaffaele Zovenzoni di Trieste e Palladio Fosco di Padova. Con Tavvento della Controriforma il settore. dell'educazione e deU'istruzione venne investito da uno spirito nuovo e le scuole passarono alia Chiesa, che nelle sedi vescovili fondo dei Seminar i. Nel 1612 sor se anche a Capodistria una scuola regalare, ovvero un Seminario per l'educazione della gioventU nobile, chiamata "Collegio dei Nobili", ma la sua attivitá venne interrotta dapprima dalla Querrá degli Uscocchi (1615 -1617) e quindi dalla tremenda peste del J63013L Soltanto nel 1674 il doge Domenico Contar'mi accolse lá richiesta del comune di Capodistria riaprendo il Seminario, che inizió ufficialmente ad operare U29 setiembre 1675. Tre anni piu tardi il podestá di Capodistria Angelo Morosini diede il via ai lavori di costrazione dcll'edificio scolastico che oltre al Seminario avrebbe ospitato pure ¡"'Accademia dei Risorti". 1 primi insegnanti del Seminario furono i Somaschi, rimpiazzad nel 169911700 daipadri Scolopi, ovvero dai PiaristL Con ¡oro il Collegio acquistó tanto prestigio da essere frequentato dai giovani nobili dell'Istria intera e anche delle regioni limítrofe. Nel 1708 l'insegnamento passó nelle mani dei "PP. Ckk'rici regolari delle Scuole Pie", che diressero la scuola sino alia caduta della Repubblica di Venezia. Nel primo periodo delle sua amministrazione, ¡'Austria mantenne il Seminario, che venne peró trasfornato in una scuolapubblica, mentre nel 1806, sotto l'amministrazione francese, il Collegio perse il suo carattere religioso. Con la restaurazione del potere austríaco il Collegio contimtó ad operare soltanto fino al 1817, quando cessó definitivamente lapropria attivitá. 132