Tz Jugoslavije. t Dr. Karel V«rstovšek. Dne 27. marca t. 1. ob pol 9. uri je umrl v Mariboboru dr. Karel Verstovšek, bivši poverjenik za prosveto v Ljubljani. Bil je naš politioni nasprotnik, vendar se moramo spominjati ob njegovi smrti zaslug, ki si jih je pridobil po prevratu za slovensko šolstvo. l'reditev šolskega vprašanja po prevratu ni bila baš najlažja naloga. Lotilo se jo je vse učiteljstvo in v prvih vrstah so se je lotevali ravno vodilni člani naše organizacije. Dr. Karel Verstovšek, kot poverjenik za prosveto, ni bil nedovzeten za vse dobro ter je bil vsprejemljiv za šolikoristne predloge tudi z nase strani: na drugi .strani pa ie bil strog mož discipline svoje Stranke — tako da je vsakdo vedei pri čim da je. Najbolj se je to .ookazalo pri imenovanju t. zv. Verstovškovili okr. šolskih nadzornikov, ki so nekak začetek avtonomjstičnega boja klerikalne stranke! Vendar nain to ne zatemnjuje spomina nanj, ker presojamo vse njegovo delovanje s tega stališča. Kljub pritisku je razumeval imdi položaj /n zahteve tedanje dobe ter jim usirezal. — Naj mu bo ohranjen kot našemu sodelavcu na prosvetnem polju za časa prevrata in kot prvemu prosvetnemu šefu svobodnega naroda spomin tudi v naših vrstah: N. p. v m.! — »Lažnjiv budžet«. Tozadevni naš članek uonatiskuje »Naš Glas« v 9. svoji štev. s sledečim uvodom: »Nad vse zanimiv članek z naslovom »Lažnjiv budžet« prinaša letošnja 12. številka »Učiteljskega Tovariša«. Ta članek bi morali ponatisniti vsi slovenski listi. oredvscm dnevniki, da bi sleherni človek v Sloveniji spoznai, kako se nas hoče tudi na prosvetnem polju izstradati. Vsa slovenska javnost1 bi morala protestirati, ko se jej hoče okrniti najprimitivnejše kulturno sredstvo — osnovno šolstvo in ko se ogroža obstoj vsega ostalega šolstva. Če bo proračun za prosveto za Slovenijo še nekaj let takšen, kakršen je letos, bomo zopet doživeli dobo, ki je bila pred 100 leti v naših krajih, ko je v vsaki vasi znal morda le en prebivalec čitati in pisati. V naslednjem priobčujemo zgoraj omenjeni članek, ker izpopolnjuje sliko našega bednega stanja. Članek se glasi:« — »Lažnjiv budžet in poročene učite!j'ce. Naš članek o lažnjivem budžetu in člaiiek našega strokovnega tajnika o zadevi polovičnih dnevnic poročenim učiteljicam je našel odmeva tudi v Beogradu. »Narodna Prosveta« citira podrobnosti glede -proračuna za prosveto v Sloveniji iz liašega članika v 12. štev. Uč. Tov. in enako olanek fflede prikrajšanja dnevnic poročenim učiteljicam. Izven citatov pravi »Narodna Prosveta« sledeče: »Mi dodajemo da ovako izradenim državnim budžetom, kojim se ne zadovoljavaju potrebe za -rad na kulturnom razvijanju i rapredovanju Slovenaca, ide na ruku propovednicima separatizma u Slovenačkoj, što naši državni upravljači ne treba da gube iz vida. Nepravda i nelogičnost su u ovom slučaju očigledni. U državnim zakonima ne treba, upravo ne sme biti nepravde i nelogičnosti. Država nikad ne sme biti prema jednima majka, a preina drugima mačeha. Zato slovenačko učiteljstvo s punim razlogam diže svoj glas protivu ove nepravde. Saopštavajuči sve ovo nii skrečerno pažnju merodavnh faktora na ovaj opravdani protest naših slovenačkih drugova i ponavljamo i ovom prilikom ranije učinjeni zahtev da se ova očigledna nepravda, koja se čini prema udatim učiteljicama od strane države. otklonI što pre.« — O naši »Stanovsko-strokovni knjižnici« prinaša »Narodna Prosveta« v 23. štev. dolg olanek, v kater&m toplo pozdravl'a in zelo oovoljno ocenjuje 1. zvezek stanovsko strokovne knjižnice. ki j^ bil sloveniskemu učite.jstvu pravkar dostavljen potom oredsednikov okr. uč. dr. — Iznenadil nas je topot naš »Popojnik«. Našemu organizačnemu prerojenju naj sledi sedaj še naše notranje, duhovno prerojenje in vstajenje, ta klic in dih se čuti v zadnjem času v vsem našem stanovskem javnem življenju in tudi zadnji »Popotnik« je apostol tega gesla, v tej šiJevilki še v posebni meri. Takoj na čelo mu je dal ta. odznak sam urednik tov. Pavel Flere z razpravo o »zakoniti ureditvi učiteljske izobrazbe, katero podpre zadej oddelek »duhovna organizacija učiteljstva« z razpravo in organizačnim štatutom pedagoških odsekov v organizaciji UJU; in tudi odlomki zadaj nas pridno seznanjajo z napredkom učiteljske izobrazbe v tujih državah. Posebno svečano obliko pa daje tej številki »Popotnika« prof. Suherjev spis »Uvod v strokovno stiliziranje«, ki ga krase poleg drugih slik še posebni barvotiski na umetniškem satiniranem papirju, ki so delo naše »Učiteliske tiskarne«. Vsak strokovnjak nam mora priznati, da je s temi odtiski v do- voljni meri Učiteljska tiskarna pokazala, kako preciznega dela je zmožna in da jo brez strahu in sramu lahko vsakomur priporočamo; zato vse tovarišice in tovarise še posebno opozarjamo na tozadevno delo. — Pretiravanja »Preroda«. V letošnji 2. štev. »Preroda« se spotika nekdo »iz učiteljskih krogov« nad tem. da pišejo naši šofeki učbeniki tudi o vinu. »Prerod« se silno huduje, ker se že v abcednikih naliaja tiskana beseda »vino« in ker je nekje v slovnici uporabljen iz slov. pesništva citat o — vincu. Seveda nam še na misel ne hodi. da bi nasorotovali resnemu stremljenju za iztreznenjeni našega !judstva. Toda dobre stvari ne bi smeli pretiravati tako kakor to dela »Prerod«, ker se sicer hvalevredno prizadevanje — osmeši. — Po metodi »Prerodovi« bi morali oometati iz učilnic večino naših pisateljev. od Prešerna pa do Cankarja; tudi Zsodbe sv. pisraa bi morale sfrčati iz ŠO'1. ker oripovedujejo o pohujšljivi pijanosti Noetovi. Čudimo se le, kako so Srbi ostali tako trezen narod. četudi se že stoletia navdušujejo ob divnih pesmih kraljeviča Marka. ki tako »pohujšljivo« zahteva: »Namjesti me gdjegodi u mehanu, — primakni mi vina i rakije!« — Prihodnjič se utegne »Prerod« v svoji sfanatizovani gorečnosti lotiti samega Gospoda, ker ie v Kanah Galilejskih čudežno pripravi! vina: ali pa bo celo prepovedal mladini. da bi hodila k maši, kjer je vinu odiinerjeno tako sveto mesto. — Ne dotikali bi se takihle pretiravanj. ki jih ie že Prešeren nesmrtno oismešil v svoji »Novi oisariji«, ako ne bi »Prerod« naslikal stvari tako kakor da so izraz mišljenia s'ov. učiteljstva. Proti taki insinuaciji moramo, seveda ugovarjati. kakor tudi proti teirm. da z brezobraznimi osebnimi naoadi na naše tovariše ki so vse svoje živlienje oosvetili baš narodovi vzffoji. — Iz Murske Sobote nam poročajo: Na mesto vpokoienega osnovnošolskega nadzornika g. R. Jurka je imenovan g. Cvetko. bivši nadučitelj v Bučečovcih. G. Cvetko je bil prvi organizator prekmurskega šolstva. Prišel je takpj po prevratu sem v Prekim.Lr.ie ter navduševal učitelje, ki so mu bili znani kot dobri Slovenci. Prepotoval je celo Prekmurje, ogledal  vsako šolo in Droučeval tukajšnje razme re naprej. G. Cvetko ie bil že pred prevratom v Prekmurju in dobro pozna tukajšnje razmere in ljudstvo. — Sedaj, ko mu čestitamo, ga obenem prosimo, naj z vso energijo nadaljuje delo svojega prednika. da se bo šolstvo še bolj povzdignilo. — Kaligrafično pisanje številk na csnovni šoli. Ako o_azujemo preprostega kmeta. vidimo, da oiše številke zelo slabo. Če iščemo vzroka temu. bomo videli, da ni sam kriv če ne zna lepo in pravilno pisati številke, ampak je šola kriva temu. Hospitiral sem na osn. šolah v Prekmiurju in tudi preko Mure na Štajerskem. Prepričal sem se. da učitelji obravnavajo števila samo v prvem šolskem letu in se potem sploh ne brigajo več za to, če pišejo učenci pravilna števila ali ne? To je zelo-labo! Učenci zapuste osnovno šolo in ne znajo pisati pravilno številke. Po mojem mnenju je treba učiti kaligrafično 0'isanje številk že v drugem in tretiem šolskem letu in sicer v leoopisnici. V svojem razredu učim kaligrafično pisanje številk in seveda tudi pri računanju pazim na to. da oišejo učenci števila ravno tako pravilno. kct v lepopiisnici. Prepričal sem se. da se lahko doseže lepe uspehe. Ker je pa iako potrebno in dobro- če znajo učenci, ko zapuste osn. šolo pisati oravilna in lepa števila. je važno, da se ooučuje na osn. šoli kaligrafično pisanje številk. — A. Benkovič. — Nastop mladine v Ijubljanskem dramskem gledališču. V nedeljo, 8. aprila ob pol 11. uri dop. priredi »Splošno žen. društvo« predstavo v prid »Dečjemu domu«. Vapored obsega dva dela: 1. »Sirota Anka«, igra s petjem in godalnim orkestrom v treh slikah. Glavna vsebina igri je prihod sirote v »Dečji dom«. V itrro ie vpileteiiih več narodnih in umetnih oesmi (Adamiča, Juvanca i. dr.) 2. Pevski nastap malih Slovenk v narodni noši ki opevajo svojo domovino: »Triglav«, »Savica«, »Otok Bleški«, »Primorska sirota«, »Gor čez jezero« (vse tri- in četveroglasen dekl. zbor) ter Volarič: »Slovenskim mladenkam« (dvoglasen zbor s ispremljanjem orkestra). Sodelujejo učenke 1. mest. osn. šole ter mladinski orkester. ki ga je naštudiral konzervatijski profesor K. Jeraj. Igro ki jo je sama zamislila in petje vodi tovarišica Milka Umbergerjeva. Ker ie prireditev v narodno- in umetniškovzgojnem oziru zanimiva za mladino kakor za od- rasle ter je zvezana z nemalimi težkočami. in žrtvami, je želeti, da bi jc> učiteljstvo po možnosti podpiralo. — Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču priredi v petek, dne 6. IV. ob doI csmih zvečer in v nedeljo. dne 8. IV. ob štirih popoldne sedmo šolarsko akademiijo. Spored: telovadni, pevski. dekiamatorski, goslaški in klavirski nastopi vseh učencev z učite>lji. V nedeljo 8. IV. ob 8. uri se otvori v šolskih prostorih velikonočna razstava pirhov in risarskih ovitkov Za obilen poset akademije kakor rnzKtave orosijo učenci in ravnatelj" stvt? — lz mestuega šolskega sveta v Ljubljani. 0 zadnji redni seji mestnega šolskega sveta z dne 23. marca 1923 smo prejeli sledeče poročilo: Livodorna se s-pomni predsednik v toplih besedah pokojnega župana dr. Ivana Tavčarja, ki ic bil 1? let zastopnik občinskega sveta v mestnern šnkkein s\ctu tcr kot župan nad 10 let njegov prcdsednik, nekaj časa kot deželni odbornik tudl član deželnega šolskega sveta, povsod in vsikdar vnet zngovornik šolstva in iskren prijatelj učiteljstva. Predsednik pozove zborovalce, da se dvignejo raz sedeže in tako počaste spomin na zaslužncua pokoinika, kar se zabeleži v zapisniku. Potem se preide na dnevni red in se vzemo najprej na znanje poročila iz predsedstva in se (i i. bvi hrc- "_c'-\ror. zapisnik zadnje seje z dne 27. jarmarja 1923. Nato se odobrita poročili o osobnih izpremembah in pa o daljših dopustih učitelistva izza zadnje upravne dobe. Poročila okrainega šolskega nadzornika o nadzorovanju 1. I. niestne dežke osnovne šole; 2. zasebne dekliške osnovne šole v Licht. sirotišču: 3. VI. mestne deške osnovne šole; 4. vnanje zasebne dekliške tneSčanske šole uršulinske; 5. II. mestne deskc meščanske šole in 6. I. mestne dekliške meščanske šole — vse za tekoče šolsko leto 1922/23 vzemo se brez ugovora soglasno na znanjc in se imaio predložiti višjemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Pritrdi se tudi vsem v njih izra/.enim nasvetnm in naročilom v pedagoško - didaktskem in gospodarskem oziru. — Na znanje se vzame posnetek »Letnega glavnega potp .ila* o stanju osnovnega in meščanskega šol- stva liublianskega za koledarsko leto 1922., ki je bilo s podrobnimi in sumarnimi izkazi v celoti višjemii šolskemu svetu že predloženo. Ko se pojasni in primerno uvažuje še več internih vpra-. šanj pedagoSke in gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo. — Tovariši — lovci! Tvoniica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebuie v svrho svojega obrata razne ustreljene ,_t_ce in živali, ki bi bile primenie za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi tovariši-lovci. nai nam o prilikah pošiljajo take eksemolare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj: procvit naših gosoodarskih oodjetij je korist celotne naše 01 sranizacije. ker se čisti dobiček od njih unorablja izključno za organizacijo in narodno-kulturne namene!