ZGODOVINA FARA Izdaje A. KOBLAR, Drugi zvezek J Zgodovina Nakelske, Dupljanske in Goriške fare. -.A/USUVV^--- V LJUBLJANI. Založnik Anton Koblar. 1885 . PREDGOVOR ]|lj||rvih IG stranij pričujoče knjižice je pona- stisnjenih iz Ljublj. „Diocesanblatt-a“ 1.1884. Ustavilo se je v tem listu natiskanje zgodo¬ vine, a sklenil je vender podpisani, vzpodbujen od mnogih prijateljev domače povestnice, vkljub ne¬ katerim nepriličnostim polagoma izdajati posebej tiskano »Zgodovino fara Ljubljanske škofije*. Sklepan je tedaj drugi kamenček za gradenje palače, omenjene v tega podjetja prvem zvezku, ki je lansko leto zagledal beli dan. Za Dupljdnsko faro je nabral č. g. Ivan Vrhovnik, kapetan v Naklem, iz ondotnega farnega arhiva in ust naroda po obilnem trudu gradivo, katero je s podatki iz Ljubljanskega škofijskega in kapitulskega arhiva ter deželnega muzeja kranj¬ skega dopolnil izdajatelj. III. ZGODOYfflA NAKELSKE FARE. Spisala Ivan Vrhovnik in Anton Koblar, kapetana . -==>s>s®^-27) Poika, Poik (1. 1(128), Pilka. , 5 ) Kal, m. pomeni: 1) Fels, Berg, Kamna, 2) Lache, Pfiitze (Notranjsko); das Sinken des Wassers (Caf); voda kala, das Wassernimmtab = upada (iz rokopisne zbirke za VVolfov slovar). Miklošič: Naklo = ein in die See reiehender Fels, Vorgebirge. Ainbos. S to razlago „na kalu“ se vjema nekdanja, zdaj že po¬ zabljena narodna pravljica, da je prva Nakelska cerkev stala na skalnem robu nad Pivko ter molela v jezero; in druga vest, da se je Nakelski cerkvi nekdaj reklo „pri sv. Petru na jezeru". Oujmo, kako tolmači za Nakelsko zgodovino jako zaslužni župnik 3 — 18 Pravljica trdi. da so Lahi prekopali Temnik. Tudi drugodi se shajamo v narodnem izročilu po gostem s temi možmi; za njimi tiče temni spomini na Benečane in morda celo na Rimljane. Bodi si, da je voda sama odprla si pot iz Nakelske globeli, bodi si, da je človeška roka posegla vmes, da prežene vodeni živelj ter si pri¬ bori precejšen kos zemlje, — prebivalec Italije, ki je toliko vekov gospodoval v naši domovini, ni izginil brez sledu. Krotil je vode, razprezal ceste, dvigal mogočne zgradbe. Skoraj gotovo je Rimljan potegnil prvo cesto ') čez Nakelski svet: od Gameljnov je šla na Kranj in od Blaznik nemško obliko: r Naklas“ bi vtegnilo pomeniti prese¬ litev z višine v osušeno nižino; ker se v navadnem govoru rado sliši na „kla“ mesto na „tla“. Morda pride „Naklas“ od „na- klad“ — nakladati blago za vožnjo čez Ljubelj. Čuteč, da ni prišel besedi do jedra, pristavi Blaznik: „Ob diese Muthmas- sungen mehr alš blosse Traumerejen sind, soli besseren Natur- forschern und Nahmen-Auslegern zur genauern Erorterung vor- behalten bleiben.“ — V starih listinah se bere: Nakel, Nachil, Nakla. Naklu (v prvi krstni knjigi) ter pozneje: Naklas, Nakles in celo Nokles. Ljudje pravijo: nom. Naku, gen. Naklega, loc. v Naklem, adj. Nakušč ; prebivalcu je ime Naklanec ali pa tudi Nakučan == Nakelčan in na nekem grobnem spomeniku se bere Naklan. — Tudi po drugih krajih se nahaja več vasij z imenom Naklo, ali pa vsaj iste korenike. Jedno Naklo je na Dolenjskem v Leskovški fari, imenovano v listini vže 1.1145 (Schumi, Urkb. I. ICO.), blizo njega stoji vas Kalce = na Kalu; drugo je po¬ družnica Rodiške fare na Primorskem. Dve njivi, ležeči na severu od Sorske vasi, nosita imeni „ veliko naklo“ in „malo naklo“, obe sta vzvišeni in blizu nju se nahaja velika luža. kjer reka Sora zastaja. Tudi na Češkem najdemo prastaro vas Naklo (gl. Sbornik Velehradsky, III. letnik). Da imamo po Slovenskem več vasij z imenom Kal in o pomenu te korenike govori P. Ladislav v ,,Slov. Glasniku" 1865. 1., na 54. strani, in pristavi: „Vasi tega imena so večidel na breznih krajih in prst je mastna ilovica." ') Glej zemljevid (Tab. IV.) Recije, Norika in Panonije, pridejan 2. delu, III. zv. Mommsenovega ..Corpns inscriptionum“; 19 — tod brž ko ne skozi Nakelsko kotlino na Ljubelj in dalje v Virunum na Koroškem. Ta proga je vezala Norik z Emono in po njej z Italijo. Rimljani so važne točke ob cestah utrjevali. Nad Pivko pri Naklem moli kakih 20 m visoko skalovje navpik, imenovano Stucelj. Na njem ti kažejo z zemljo pokrite temeljne črte neke štirivoglate, z globokimi rovi obdane stavbe. Pred nekaj Jeti so se ondi še videli ostanki zidovja. Na „Gradišči" ') — tako pravijo temu kraju — je stal nekdaj grad, praselišče zdanje Brdske graščine. Ker je prebivalcem gradu vode manjkalo, hodili so doli na Pivko ponjo; tja so gonili tudi živino napajat. Tako pravljica. — Srednjevečnega gradu nam ni tu iskati, pač pa se je utegnila dvigati na tem parobku kaka Kimska zgradba, stružeč spodaj vijočo se cesto. Drugih sledov Rimljanske roke zastonj iščemo po Naklem in v nje¬ govi okolici. Naznanja nam pa ljudska pripoved, da so nekdaj stali še trije gradovi blizo Naklega. Prvi je stal nad Sentanekom, na vzhodnji strani Strohinja ob robu Voj¬ vod inega boršta. Z ..Belega gradu", tako ga zove narod, sc je baje gospoda v čolnih vozila k službi božji v Stro- hinj. Jamo, v katero se je grad pogreznil, prerašča go¬ ščava, Poleg onega imena nosi ta kraj še priimek: pri „Pustem gradu". Drugi grad se je dvigal med Strahi¬ njem in veliko cesto, tam, kjer se širijo njive „v Dolci". ondi stoji: „certae sed liondum esploratae (viae)", cit. Dimit/. Gesch. Krain’s, 1., str. 63, opomnja 5. ') Ostanki „Gradišča“ so se baje porabili za zidanje pod pečino stoječe Lesnikarjeve hiše, ki nosi letnico 1759. Proi. A. Miillner v svoji „Emoni‘‘ str. 71 in 72 izvrstno dokazuje razliko med ,,Gradiščem" in med ,,Starim gradom". Prvo mu znači staro rimsko naselbino, drugo pa ostanke srednjevečnih gradov. 3 * — 20 — V grajski kleti, katera se neki še nahaja ondi pod zemljo, čaka sodec denarja srečnega iskalca. Tretji grad je pa čepel na Savskem bregu v Vinicah. Tudi ta nima več sledu, le prastara vinska trta še životari med skalnimi pa- robki — ostanek grajskega vrta. Tako pripoveduje narod. Rimljan je se svojimi cestami pospešil razvitek krščanstva. Zmagonosno je ono prodiralo na vse strani. Zgodaj so se že jeli vsipati žarki njegovi iz Ogleja v naše pokrajine. Ne vemo sicer, kdaj je prvikrat stopila posvečena noga oznanovalca Kristovega na Nakelska tki, sodimo pa, da se je to kmalo zgodilo; vsaj stoluje v farni cerkvi Nakelski sv. Peter, kateremu so posvečene najstarejše cerkve v naši domovini. Tudi Solnograd je pošiljal svoje duhovne poslance na Gorenjsko, dokler mu ni cesar Karol Veliki Drave odkazal za mejo. Vspeš- neje nego kdaj poprej se je razširjalo todi krščanstvo za sv. bratov Cirila in Metoda. Brez dvojbe sta ta dva izvrševala svoj apostolski posel tudi med kranjskimi Slo¬ venci; uvela sta tu slovenski jezik v službo božjo; odkod bi sicer bilo toliko knjig glagolskih, katerih posamični listi še dandanes ovijajo platnice starim urbarjem V Cernu to. ako bi naših apostolov tu ne bilo se svojo uzorno litur¬ gijo? Peta krstna knjiga Nakelska od 1. 1676—1690 je vezana v pergamen, na katerem se še dado spoznati stare glagolske črke, tudi „urbarium parochiae Naclensis 11 od 1. 1676 nosi jednako starinsko obleko. Narod je dolgo pomnil svoja duhovna dobrotnika; romal je k njunemu altarju v daljni Ahen ; šel. 1716 je nastopil težavno božjo pot tjakaj („ad Coloniam et Aquisgranum“) Matej Mar¬ kovič iz Strohinja, a ni je dovršil, ker ga je smrt prehitela. Ponosni Oglej je potisnil nazaj Solnograd in Vele- grad. Podložna je bila Oglejskim patrijarhom skoraj vsa Gorenjska stran v duhovnem in svetnem oziru. V' njih zavetji se je porodila in razvila Nakelska fara. ki je v — 21 starih mejah obsezala štiri podružne cerkve: sv. Niko¬ laja v Strohinji, sv. Mihaela v Gorenjih Dupljah, v čegar sosesko sta spadali vasi Zadrago in Peče, sv. Andreja v Goričah, pod čegar zvon je šla tudi Srednja vas, in sv. Lamberta v Zalogu se Svarjeni. Ostale vasi: Ve¬ liko in Malo Naklo, Cegelnica, Pivka, Police, Struževo in Bistrica so se združile krog farne cerkve sv. Petra v obširno Nakelsko sosesko. Rojstveno leto Nakelske fare nam ni znano. Prvi evangeljski poslanec je dospel iz Ogleja, od koder so pošiljali tudi pozneje Nakelčanom dušne pastirje — vi¬ karje ali plebane (župnike). Prvi Nakelski župnik, z imenom Ortolf, nam je znan iz J. 1271. Ti so mesto patrijarhov izvrševali duhovna opravila in pobirali za-nje od podložnih zemljišč desetino in druge davke. V za¬ pisniku fara kranjskih, od katerih je 1. 1323 kardinal Bertrand kot papežev legat pobiral pristojbine, najdemo tudi faro Nakelsko. ki je morala plačati „fflfertinos“ ') (toliko, kolikor Šent-Vidska nad Ljubljano in Krška na Dolenjskem). L. 1370. je pa odredbina (taksa), katero je plačevala Nakelska fara papežu na leto, znašala 12 mark solidov. -) Oglejski patrijarh je bil Nakelski fari škof do 1. 1461. in patron do J. 1394. Po svojih na¬ mestnikih, podružnih Škotih, se je patrijarh večkrat pre¬ pričeval o stanji fare, v redni delitvi sv. zakramentov i. t. d. Tako je bil 26. nov. 1352 v Naklem Senjski škof in patrijarhov vikarij „in pontificalibus“ Simon Perthiua. 3 ) ') Mitth. f. Kr., 1856, str. 11 iz Bianchi Docum. per la t Storia del Friuli. Vol. 1., str. 590. s ) „Plebes Nalek (Nakel) marc. solidorum X1I.“ — Schumi A reli. I, 95. 3 ) Drugodi se imenuje ta Škot: Protiva; gl. Parapat, Le¬ topis mesta Kranjskega v Letop. Mat. sl. 1870, str. 95. — 22 — V 18. stoletji je vže pešala moč Oglejskih patri- jarhov. Posvetno oblast so jim izvili iz rok močni so¬ sedje. V onih burnih časih, ko je samo pest odločevala, niso mogli patrijarhi več braniti lastnin in sebi pod¬ ložnih cerkva. Posestva v Nakelski fari je imel sredi lo. stoletja Alain bard. Goriški grof, advokat Oglejske cerkve, v lasti. Zastavil je je pa 22. dec. 1252. 1. Her¬ manu grofu Ortenburškemu, da bi odkupil svojega tasta Alberta 111. grofa Tirolskega. O tej zastavi nam govori listina, izdana od Mainharda. in sedaj hranjena v c. kr. državnem arhivu Dunajskem. (Glej zadej Priloge, št. 1.) Prej ko ne se ta posojena svota ni poravnala in zato so Ortenburžanu ostala zastavljena posestva v Naklem. D. ldTT najdemo Nakelsko faro pod vodstvom in v zavetništvu mogočnega Friderika grofa Ortenburškega.’) Cerkven odvetnik (advocatus ecclesiae) se je moral po¬ tezah za njene pravice in svoboščine, vodil jej je pravde ter branil njeno posestvo zoper sovražne napade. Tu se je odvetništvu nekaj let pozneje pridružil patronat. Pa- trijarh Janez, hoteč se hvaležnega skazati grofu Frideriku Ortenburškemu za dobrote, katere je prejela Oglejska cerkev od te rodbine in vzlasti od očeta Friderikovega, podari njemu in naslednikom in dedičem njegovim pa- tronatno pravo cerkve sv. Petra v Radovljici, sv. Jurija v Gorjah, sv. Jurija v Loži, sv. Andreja v Mošnjah in sv. Petra v Naklem. 2 ) S tem je prišla pravica, da kadar koli se izprazni fara, naj izvoli Friderik, ali kdor mu bode naslednik, sposobnega krepostnega duhovnika in naj ga prezentuje patrijarhu. Oe ni nobene prevare ali svetokupstva, ga Oglej brez ugovora potrdi in mu izroči duše v skrb. IS pismom patrijarhovim z 10. junija 1394 je postal tedaj Ortenburžan patron Nakelske fare. Dva ') Catal. cleri dioec. Labac. 1884, str. 148. Conf. Mitth. f. Kr. 1854, str. 90. - 23 — dni pozneje je to odobril tudi kapitul Oglejski. Friderik poprosi potem papeža Bonifacija IX., naj kakega mašnika toda okoli pooblasti, da v imenu apostolskega sedeža potrdi darilno pismo, ker bi se sicer, v Bim odposlano, lahko na poti izgubilo. Papež izroči 26. aprila 1394 ta posel opatu Osojskega samostana v Solnograški škofiji; ta naj preišče listino, in ako je v redu, naj jo namestil njega za veljavno spozna. ') Odslej iščejo Nakelčani v cerkvenih zadevah in pravdah pri Ortenburžanu pomoči. V kupni pogodbi, ki jo je naredil Nikel, „Stammpurk- graff zu Waldenburg“, in žena mu Katrey 1. 1401 cer¬ kvenim ključarjem Mihelskim, se izrecno omenja po¬ kroviteljstvo grofa Ortenburžkega. 2 ) Svet na okroglem je Friderik grof Ortenburški 1. 1263 odstopil Frizinškim škofom, katerim je 24. ok¬ tobra 1. 1274 podelil kralj Otakar, kot Gospod Kranjske, sodno oblast v kriminalnih in civilnih zadevah nad pod¬ ložniki njihovega Loškega posestva. Med tem posestvom je poleg Stražišča in gore sv. Marjete imenovan tudi kraj Okroglo (Ocroglach). 3 ) L. 1291. je bilo na Okroglem 14 kmetij, ki so se prištevale k županstvu Bavarcev, bivajočih od Stražišča do Loke. 4 ) L. 1420 umrje Friderik Ortenburžki in ž njim ') Mitth. 1862. str. 48. •J „Tatten wir dez allez nicht, So sol die obigen Chirchen vnd Chirchmaister, der Edell vnd Gnadiger Herr Graff Fridrich ze Ortenburg sein Erben oder ir Gescheft richten vnd weren“. Pergam. lističa, datirana ,,an phinztag vor Sand Jorgen", hran¬ jena v farnem arhivu Nakelskem. Niklov pečat je še cel; na njem je ščit z dvema krogljama v sredi, opis mu je: + S. Ni- colai de Waldbrg. Za pričo je bil Sigmund Dominik von hoff; njegov pečat je v slabejšem stanu; v grbu je živalska glava; opis se ne razloči več. 3 ) Zahn, God. Austr. Frising. I, str. 239 in 329. 4 ) Zahn, Cod. A. Friš. lil, 168. — 24 — koroška loža Ortenburžanov. Vsled oporoke z 20. nov. 11377 pripade skoraj vse ogromno posestvo njegovo Her¬ manu Celjskemu v last. ') Celjski grofje so podedovali ob jednem patronat Nakelske cerkve. Tudi fevde, kar so jih imeli doslej Ortenburžki grofje, so oddajali za naprej Celjani. Tako fevdno posestvo je bilo zemljišče v Malem Naklem, katero je na kresni dan 1.1386 od grofa Friderika Ortenburžkega v fevd dobil Tomaž Kruleč iz Kranja 2 ), in to je precej prvo leto po smrti Friderikovi na Telovo 1421 grof Herman Celjski v fevd dal Janezu Krulcu ;i ), najbrže sinu Tomaževemu. Kakor poprej na Ortenburžane. tako se sklicujejo .Vn klanci zdaj na‘Ce¬ ljane, naj jim razsojajo pravde in štitijo pravice. A' kupnem pismu Strohinjske podružnice, izdanem „am Kritag vor Ostern“ 1. 1422. beremo, da če nastanejo kakšni prepiri zarad kupljenih zemljišč, naj sodi o tem „die hochvvolgeborne vnd (inadige herscbaft zu Cvli/ Ulrika, poslednjega grofa Celjskega, najdemo imenova¬ nega 1. 1451. ko je potrdil listino o kupni pogodbi zarad nekega zemljišča Zadrago. Listina, ki nam to omenja, in koje izvirnik leži v muzeji Ljubljanskem, se glasi v glavnih stavkih, kakor pove v „Prilogah" št. 2. L. 145(5, 11. nov., je padel v Belem gradu grof Ulrik. Nakelska cerkev je dobila zdaj novega odvetnika, dediča Celjanov, cesarja Friderika IV. iz hiše Habsburžke, ki jej je patronoval samo pet let. Nato je pa dobila fara zopet druge, bolj stanovitne gospodarje, dasiravno so cesarski še nadalje ohranili svoja posestva v Naklem in imeli ondi svoj poseben urad. ') Th. Elze, Gotsckee und die Gotscliewer v III. Jahres- heft des kr. Land. Mus., str. 8. 2 ) Arch. f. Karaten 1862. str. 93; Parapat 1. c., str. 96. 3 ) Mitth. 1848, str. 21, Parapat 1. c., str. 98. 25 — HI. Nakelske farne zgodovine nova doba. ( 1461 - 1884 .) Dne 6. decembra I. 1461. se je dogodila važna sprememba glede gospodarjev Nakelske fare. Izstopila je fara izpod škofovske oblasti Oglejskega ') patrijarha ter je postala podložna Ljubljanskemu škofu. Tisti dan je izdal namreč cesar Kriderijf IV. v (iradci ustanovno pismo, s katerim je založil nov škofijsk sedež v Ljubljani; med pičlim številom sedanjih njemu prisojenih fara na Kranjskem najdemo faro Nakelsko. Ljubljanski Škofjo je podredil arhidijakonatu Radovljiškemu, pri katerem je ostala do I. 1603, ko se je pridružila Kranjskemu. -) Z novim škofom jej je dal cesar tudi novega patrona — stolni kapitul Ljubljanski: njemu je fara od tega časa popolnem vtelesena (pleno jure ineorporata). Kapitul je postal pravi župnik Nakelske fare ter lastnik farovške ') Služba božja se je vršila tudi pozneje še po obredu Oglejske škofije. V ustanovnem pismu Ljublj. škofije se bere: „Fiant quoque aliiCantus, Lectiones et. processiones cum ceteris ecclesiastieis cerimoniis, cpiemadmodum hec omnia iuxta ordinem Rubrice sen Breuiarii Aquilegiensis Ecclesie .... fuerint ob- servanda. 11 To spričuje pa tudi star „missale“ v Nakelskem arhivu. Tiskan je s krasnimi gotskimi črkami; naslovni list je iztrgan in v sredi manjka nekaj stranij. Večje vinjete z inicijalami so razen dveh vse izstrižene, (!) ostali dve ste. bujno pobarvani. Postscriptum konec missala slove: „Expletum est hoc missale pro sancte Aquileyen ecclesie ritu: caraetere iucundissimo Ve- netijs impressum: opera Luče antonij de giunta florentini: et impensis .Toannis Osualdi Augustensis. Anno salutis dominice quingentesimo octauo supra millesimnm. quarto. kal. Julij.“ ‘) Iz Chroenovih zapiskov, shranjenih v kapitulskem arhivu Zagrebškem, gospoščine in zemljišč, ter je užival njih dohodke. *) Zarad tega so do 1. 1830 kanoniki „simul et in solidum“ prejemali investituro na fare, vtelesene kapitulu; dolžni so bili pa po svojih namestnikih ali vikarjih * 2 ) oskrbovati duhovna opravila v svojih farah, ter poslednjim skrbeti za dostojne dohodke. Novega vikarja je kapitul pre- zentoval škofu, da ga je potrdil. Vikarju je potem iz¬ ročil kapitulski dekan, ali na mestu njega nalašč za to pooblaščen kapitulsk poslanec, ki je bil navadno kak kanonik, posestvo, pravice in dohodke, sploh „temporalia“. Vsak farni vikarij Nakelski je pri nastopu moral dati kapitulu „reversale,“ v katerem je spoznal sebe samo za začasnega uživalca farovške gospoščine in zemljišč, obe¬ tajoč. da bode vestno čuval vse dozdanje pravice, davke in druga bremena sam nosil, da bode važne izpremembe vselej kapitulu naznanjal, da bode kapelami pri svoji mizi dajal hrano ter redno odšteval kapitulu (prav za prav četrtemu cesarskemu kanoniku) po 300 gld. miz- nine na leto. Ta miznimi, katero je plačeval vikarij Nakelski vselej naprej, polovico o Jurijevem, polovico o vseh svetih, pa ni bila vedno enaka. V sredi 17. stoletja je znašala le 130 gld. in 2 libri popra; po 155 gld.. včasih tudi več, je plačeval vikarij za dve kapitulski desetini, kateri je imel v najemu. Ze v Oglejski dobi je gotovo obstajala pri Nakelskem farovži gospoščina; zdaj je prešla kapitulu v roke. Tlako so jej morali delati 4 zemljaki v Strohinji, po jeden v Zalogu in v Goričah, 2 v Gorenjih in v Spodnjih Dupljah ') Dotični odlomek škofijskega ustanovnega pisma se glasi: „Nec non memoratis Praeposito. Decano, Canonicis et Vicariis fructus et proventus quotidiani dictarum Ecclesiarum . . . sancti Petri in Nackl . . . pro communi distributione eorundem . . . perpetue incorporentur seu vniantur.* 4 2 ) Pozneje so se jeli vikarji imenovati župnike. — 27 — ni 7 kočarjev. Žitno desetino je dajalo v Struževem 9 zemljišč, na Pivki in na Policah 10, v Naklem 19. v Malem Naklem 4. v Strohinji 26, v Gorenjih Dupljah Id. za Pečmi o'/ 4 . za Drago 5 in nekatere njive na Bistrici, na Senožetih, na Povijali in v Babinem vrtu. Struževci, Pivčani. Malo- in Veliko-Naklanci, Strohinjci in Dup- Ijanci so morali farnemu vikarju vsako leto pol dneva orati; vsakemu oraču seje moralo dati zato zjutraj kosilo in potem četrtinko vina. Malo- in Veliko-Naklanci, Pivčani in Strohinjci so vrli tega jeseni dovažali vikarju vsak po jeden speljaj drv, ali iz farovških lesov, ali pa od tam, kjer so bila kupljena; vsakemu vozniku je šel zato kos kruha, vreden 4 kr. Po vsej Nakelski fari je dobival vikarij popolno mladinino, povesma, od vsakega zemljaka po jednega piščanca, pujska (kdor ga je imel) ali kako drugo mlado živino; takisto od panjev od vsakega roja po jeden osmak (8 kr.)'); o veliki noči pa po dve jajci. Vsaka kočarica in gostija je morala jeseni po jeden dan ajdo žeti na farovškem. Vsa gotova desetina je bila vredna na leto 600 — 700 gld. Cesar Friderik IV. je poskrbel tudi v svetnem obziru za Nakelsko taro; na' predlog namestnika dežel¬ nega glavarja Gašperja Melca in vicedoma kranjskega, •Jurija Rainerja, je v saboto po sv. Alešu 1. 1488 Naklo in ves svet to stran Bistrice del pod sodnijo Kranjsko. 2 ) Motil bi se, kdor bi mislil, da so bili takrat srečni časi. Turki so divjali po naših krajih. Ko so po sv. Mihelu 1. 1475. besneli po Gorenjskem, hoteč prodreti na Koroško 3 ), gotovo niso zgrešili Naklega. Bridko so čutili moč sovražnikovo Naklanci. Da si otmo blago in ‘) „Desglei'chen von Peinstbkb von Jeden Schwarmb ain Osmakhen“ — izvirna nemščina Nakelskega urbarja. 2 ) Parapat, 1. c. 104. 3 ) Parapat. Turski boji v Letop. Mat. sl. 1871. str. 5J, — 28 - živino, aii vsaj. če druzega ne, golo življenje, so si za¬ vetja iskali v podzemeljskih votlinah; te so jim bile varno skrivališče pred preganjalci. Vhode v jame so pozade- lali; celo vratiča so jim napravljali. Ali je bil dir in dej, ko se je po cela vas selila pod zemljo ')! Kolik jok in stok, ko so zopet prišli na beli dan in mesto prejšnjih domov našli bedna pogorišča! Da je tursko kopito res teptalo in pustošilo kdaj Nakelsko okolico, nam priča podkova, ki so jo pred nekaj leti izkopali blizo Malega Naklega, in ki je prav turskega kova. Drugačnega sovražnika je prinesel seboj Hi.'vek— luterane. Ne bi se mogli čuditi, ako bi se bilo zlobno seme novoverskih naukov poprijela src Nakelskih faranov in jih izpridilo; vsaj so imeli toliko zanjk okoli in okoli nastavljenih: bližnji Kranj, kjer je bujno poganjala ne-, vera in ž njo vred razuzdanost, Brdsko graščino, to ognjišče Gorenjskih luteranov. Križe, kjer je celo kri tekla zaradi vere. Najnevarniše med temi je bilo Brdo. Brdski baron je bil oblasten gospod v Nakelski fari; veliko tlačanov je imel todi: v Goričah, v Zalogu, v Gorenjih Dupljah, v Strohinji, na Oegelnici, na Pivki in na Policah. V rokah gospodarjevih je bila tadaj vera podložnikov. Stanovitni so morali biti takratni kmetje, če jih ni premamila ni grožnja, ni priliznjenost, da so zvesti ostali veri svojih očetov. 2 ) Papežev poslanec, ') Citat iz Valvasorja smo zgoraj omenili. -) V farnem arhivu počiva od tistih dob polemična knjiga zoper protestante „Postilla Echij;“ opazke na njenem robu pri¬ čajo, da so jo nekdanji Nakelski duhovni pastirji vrlo rabili v boji zoper novoverce. Glede nazočnosti protestantov v Nakelski fari se mi sumljiv zdi napis (z unicijalnimi črkami) nad vratmi Jenkove hiše v Struževem: „Gott mein Trost-Peter Awritseh M. D. XCII. in pa neprostovoljna ostavka Nakelskega vikarja Andreja batomusa 1. 1581. — 29 - škof Sikst Carcanus'), .je L 1620. obiskal kranjske fare, da je poročil v Rim, koliko škode je storijo luteranstvo. \' Naklo je prišel o vseli svetili iz Kranja gori; 2. no¬ vembra je bil v Sixtus Carcanus Dei et Apostolicae Sediš gratia Episcopus Germanicensis nec noa et per Universum Episcopatum Labacensein Visitator 'Apostolieus. ab eadem Sancta Sede Specialitet delegatus/ ,J ) Veliko število nezakonskih otrok v poluteranski dobi nam priča to. 30 - pergu pod to pogojo. da se ne oškodijo pravice domačinov, ki jih imajo do tega gozda. Kapituiova beseda je ob¬ veljala; 8. aprila 1683 dovoli knez Ferdinand Auersperg vikarju, da sme sekati v Vojvodinem borštu, kolikor potrebuje lesa za kurjavo: zato bode pa dajal na leto po jeden star pšenice Kranjske (Krainburger) mere na Auerspergov gozdni urad v Kranji: drva mu bode vselej odkazoval knežev. logarsk hlapec. V začetku 18. veka najdemo Nakelsko faro zasto¬ pano pri redkih slovesnostih. 20. avgusta 1701 je bilo prišlo okolo 300 Naklancev v Ljubljano obhajat sveto leto. Zbrali so se bili v cerkvi Jezuvitski (sv. Jakoba) in pridigoval jim je o. Paradižie. V torek na sv. Jerneja dan 1. 1706. so pa obiskali Naklanci novo stolno cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. V procesiji s prekrasnimi za¬ stavami, kakeršnih še ni bilo videti, in z godbo so šli v novi božji hram tudi v soboto 28. avgusta in sicer prvi za Kranjskimi farani. Med tistimi duhovniki, ki so v sijajnem sprevodu nosili ostanke sv. mučencev Vi tak in Varijo, se imenuje Nakelski vikanj Jarnej Jenko. ') V prejšnjih časih se je ljudstvo rado zbiralo v procesije. V redu službe božje, ki ga je potrdil za Nakelsko faro Ljubljanski škof Feliks Žiga Schrotenbaeh- ski pri vizitaciji 16. julija 1. 1729., je zapisanih 15 vsa¬ koletnih cerkvenih sprevodov, katere je vodil kapelam ter vsaki pot dobival za trud po s grošev. Na Markovo so hodili, kakor še zdaj, v Strokinj s procesijo; na sv. Filipa in Jakoba dan k sv. Jakobu v Podbrezje; 4. nedeljo po veliki noči k sv. Uršuli na Sorskem, polji (fare sv. Martina pred Kranjem); križevi teden: v pone¬ deljek k sv. Mihaelu v Gorenje Duplje; v torek v Goriče in potem naprej v Zalog; v vsaki cerkvi se je brala po ‘) Laik Dioz. Blati. 1882 str. 19:!. — 31 — jedna sv. maša; v sredo v Strohinj; v praznik vnebohoda so prihajale procesije od vseh štirih podružnic v farno cerkev; v petek po vnebohodu so hodili k Mariji D. na Primskovo: z dovoljenjem generalnega vikarja Peera se je pozneje prestavila ta procesija na 5. nedeljo po veliki noči; naslednjo nedeljo je šel slovesen sprevod iz Naklega k sv. Mihaelu v Gorenje Duplje prosit za odvrnitev nevihte in toče: voditelj duhovnik je dobival o tej priliki po dve libri in obed; binkoštni ponedeljek je krenila procesija v Ornigrob. V nedeljo po Telovem ste se brali vsako leto po dve sv. maši zoper hudo uro. plačevala ji je soseska; po maši so šli okrog cerkve v procesiji se sv. R. T. in pela so se 4 evangelja tudi pri podružnicah. Kadar jih je oviral kak zadržek, ob¬ hajalo so se te slovesnosti prejšnji dan. Na sv. Ahacija dan je bila procesija na Šmarino goro; 1. avgusta, o spominu verig sv. Petra, v Kranj, in v dan pred malim šmarnom na Bled. Na vsaka tri leta so hodili Naklanci s procesijo k sv. Primožu nad Kamnikom in sicer o godu tega svetnika, 9. junija. Pozneje so pridejali še tri procesije, namreč: binkoštni vtorek na Tabor v Pod- brežki fari, 1. nedeljo po binkoštih v Tržič, na velikega šmarna dan pa v Ljubno. Pri omenjeni vizitaciji je ukazal škof vikarju, naj natanko izpolnuje določila zarad duhovnih opravil pri podružnicah in zarad procesij; niti pomnožiti, niti skrčiti jih ne sme brez dovoljenja- ško¬ fovega, sicer si nakoplje kazen 10 koron, ki se cerkvi v prid obrnejo. Cesar Josip II. je razen procesij kri¬ ževega tedna in o Telovem odpravil vse druge cerkvene sprevode: poleg teh je vlada samo še dva sprevoda dovolila, namreč velikonočni ponedeljek v Strohinj. binkoštni ponedeljek pa v Duplje, a tudi ta dva sta se kmalo opustila. Kolikoi' nam je iz zapisnikov znano, se je služba božja v prejšnjem stoletji redno vršila. Prvo opravilo se je pričenjalo po letu oli 6. uri. po zimi pa ob 7. Krščanski nauk se je razlagal v cerkvi ob nedeljah po- poludne. Prenehal je pa ta poduk od sv. treh kraljev do posta zarad sklepanja cerkvenih računov in opuščal se jo tudi po letu. ker je bila mladina vsa na paši; zato so bile pa dopoldanske pridige bolj katehetične in ves advent je bilo dan za dnevom „ izpraševanj e “ v cerkvi. Lepo polivali Nakelske farane župnik Mihael Kilar I. 1752. „Krivovercev, — pravi — trdovratnih očitnih grešnikov ni tu; kolikor vemo, tudi takih ne najdemo, ki lii se o veliki noči ne izpovedali in ne obhajali; ločenih zakonskih ni." Enako ugodno poročata o njih župnika Josip Kos I. 1729. in Fran Koderman 1. 1707. Napačno pa bi bilo misliti, da je tedaj vse gladko teklo, in da je vladal popolen pokoj. Večletna pravda med Naklanci in Zejani zarad pravice drvarenja „v Lesah," „na Bistrici," „na njivici," „pod orehi," „v poljani" in „do mosta" je od 1. 1749. vzburjala duhove, tudi javna varnost je bila prav majhna. ’) Predno se v popisovanji Nakelskih zgodeb po¬ maknemo za korak naprej, naj omenimo še vizitacij. Razen gori v misel vzete 15. julija 1729 nam je zabe¬ ležiti kot take svečane dneve: v oktobru 1. 1624 je obiskal Naklo škof Tomaž Hren; 8. julija 1661 škof ‘) Grozen vzgled samosodstva nam je ohranjen iz teh časov. Dogodek se jo pričel v sosednji Preddvorski fari in strahovito dovršil v Nakelski. 21 letnega Matijo Kordeša s Kokrice so ob¬ dolžili tatvine. Štirje sosedje Kokričani ga začno pretepati ter ga po tleh vlečejo pol ure daleč na Police; ves razdejan jo tu vpričo svojih trinogov nepreviden izdihnil dušo. 7. novembra 1758 so ga zagrebli brez zvonjenja in brez duhovnika v tistem kotu Nakelskega pokopališča, kamor pokopujejo nekrščene otroke. — 33 — Oto pl. Buchheim; 29. avgusta 1673 generalni vikanj Filip Trpin, ki je razložil ljudstvu „idiomate slauonico“ namen obiskanja; 14. okt. 1677 škof Josip pl.Rabatta; 26. maja 1685 škof Žiga pl. Herberstein; dalje so po¬ častili Nakelsko faro 6. jun. 1712, 7. sept. 1717, 18. sept. 1743, 30. sept. 1744, 13. jun. 1761, 20. sept. 1771 in 8. julija 1777 Ljubljanski Škofjo: Attems, Petazzi, Karol Herberstein in drugi; vsak za časa svojega vladikovanja. Obseg Nakelske fare se je znatno izpremenil za cesarja Josipa II. Do sili dob je štela fara 15 vasij s 5. cerkvami; 8 vasij so jej vzeli zdaj. Dve lokaliji. IbipijansJai in Goriška, ste vzrastli iz odcepljenih delov stare Nakelske fare. Prva se je dovolila 2. decembra 1785 in 15. dne tistega meseca jo je potrdil cesar •losi]). Dobila je za lokalnega kapelana Marko Stareta. Razen Spodnjih Dupljan, katerih južni, proti Naklemu obrnjeni del je doslej spadal pod Kriški zvon '), severni za Pecami pa pod Naklo, so jej prisodili dozdanjo Nakelsko podružnico Gorenje Duplje in vas Za drago. Okoli leta 1785. so vzeli l(i številk broječo vas Bistrico ter jo odkazali Podbrežki fari. (Jez 600 duš je izgubila Nakelska fara na to stran. Blizo 400 jih je odpalo na severu „za Borštom” ") od nje. Podružnica sv. Andreja v Goričah je postala 1. 1786. sama svoja. Nakelski fari so dale slovo vasi: Goriče. Srednja vas, Zalog in Svarje: iz Preddvorske fare so pa všteli v Goriško lokalijo vas hetenice in nekaj hiš iz Kriškega farnega vikarijata. „Ko so tako Nakelsko faro, kakor kak skopuh zlatnike, ob robu skoraj okoli in okoli obrezali, so jo naposled za to vender nekoliko odškodovali.‘‘ 3 ) V sled ') Kako se je mogla Kriška fara vgnezditi sredi Nakelske. ostalo bode menda za vselej nerazumljivo. h Tako pravijo Naklanei vsem za Vojvodinim borštom pod gorami ležečim vasem. :i ) Besede Blazni kove. 4 — 34 — vladne resolucije z 2. decembra 1785 jej je župnik in dekan Šmartinski Janez Krst. Rode 30. decembra 1786 izročil dotedanjo Šmartinsko podružnico sv. Marije Magd. na Okroglem in blizo Spodnjih Dupljan nad Bistrico ob veliki cesti ležečo vas Žeje. Uganjka nam je, kako so mogle Žeje, katere je krog in krog obdajala Kabelska fara, spadati pod Šrnartin pred Kranjem. Okroglanci in Žejani so že poprej zahajali k službi božji v Naklo; o velikih zametih, ali kadar je Sava most pobrala, so nosili semkaj tudi krsčevat. Zdaj se jim je izpolnila želja; združili so se z Nakelsko faro, ali prav po polnem še ne. Šmartinski župnik si je izgovoril vse dohodke, kar mu jih je od teh dveh vasij vštetih v kongruo, ter da bode ustanovljene sv. maše na Okroglem sam opravljal, ali pa na mestu sebe tja pošiljal kakega drugega maš- nika in mu plačeval za to po toliko, po kolikor se daje za navadne sv. maše. Kapetana in cerkovnik Šmartinski so še nadalje pobirali biro po obeh krajih. Nakelski kapelan za duhovna opravila na Okroglem ni več dobival, nego od vsakega izmed 14. kmetov po en voz drv. ali pa v denarjih skupaj na leto 5 gld. 36 kr., in neznatno štolnino. Skoraj vsak kapelan je opominjal Šmartinska, naj mu vsaj nekoliko povrneta trud : a zastonj. Prepir konča soseska. 10. avgusta 1838 se zavežejo Okroglanci. da bodo dajali vsako leto 10 gld. st. den. Kabelskemu kapetanu za 10 sv. maš, katere naj bere v Okrogelski cerkvi v god sv. Jurija, sv. Florijana, sv. Ahacija. sv. Janeza in Pavla, obiskovanja M. D.. Marije Magd., v nedeljo po tem godu, v dan najdenja sv. Štefana, v god sv. Jarneja in na sv. Uršule dan. Za 7 sv. maš je že prej plačeval cerkovnik, ki je imel brodnino čez Savo, koder so se ljudje vozili na božjo pot k sv. Joštu, za druge tri naj pa zlaga soseska. Škofijstvo potrdi to 11. oktobra 1838 in vkrene, da odslej kapelan ne smo več tirjati poprej navadno darovanih mu 5 gld. 3f> kr., ter 'da mora za naprej hoditi maševat omenjene dni na Okroglo, dokler soseska izpolnuje dano obljubo. Z od¬ lokom c. kr. namestništva z 11. julija 1853 je prevzel Nakelski kapelan tudi biro na Okroglem in v Žejah. Tedaj se je pretrgala zadnja vez s Šmartinom. takisto tudi med Nakelsko faro in med onimi vasmi, ki so se I. 1785 ločile od nje; po vseh teh je do I. 1853 Na¬ kelski kapelan s cerkovnikom vred pobiral biro in oprav¬ ljal soseski ne maše. Kapelanska hira je znašala v Go¬ ričah in Dupljah : 41 mernikov pšenice, 2 gld. 29 kr. sirnega denarja, o veliki noči po 2 jajci od grunta, in pa štolo od obeh lok. kapelanij. Vse to je takrat nehalo. Ko je bilo 2. jan. 1. 1794. odpravljeno dekanstvo na Sori. ustanovil se je ob istem času dekanijski sedež v Naklem. Prvi je izvrševal to častno službo župnik Ignacij Karner in drugi dekan je bil Jurij Japelj. Za Japljem, ki je odšel I. 1799. na Koroško, je dekanova! v Naklem še Matija Kos. toda samo 9 let. Pod Ka¬ belskega dekana so I. 1794. prišle fare: Naklo. Podbrezje. Ljubno, Kovor ter lokaliji Goriče in Duplje (vseli šešt vzetih iz dekanstva Kranjskega), potem pa še fara Kropa s farnim vikarijatom Ovsišče (vzeta iz dekanstva Smar- tinskega).‘) Leto pozneje ste bili pa Naklemu že tudi podložni fari Tržič in Križi pri Tržiču in lokalni kape- l.aniji Lom pa Dobrava. 2 ) 5. marca 1808 se je zatrla dekanija v Naklem. Njene fare je prevzMa Kranjska dekanija, le Kropa je pala pod Smartinsko. Župniku Matiji Kosu je pa še ostal častni naslov „dekan.“ Med tem ko je obdajal Nakelsko faro minljivi blesk dekanijske časti, je jelo hirati nje notranje blago¬ stanje. Vojni davki so rastli od leta do leta; rži, ovsa, ') Kil. šk. ordin. arhiv v Ljubljani 4, 28, J, 1. ’) Catalog. sacerrt. za 1. 1795. 4 * — 36 sena, slame so morali kmetje dovažati cesarski armadi. Požari') so se vrstili drug za drugim. Hudo nadlogo so prinesi’ Nakelskirn faranom božični prazniki 1. 1805. Sovražnike so imeli pod streho; 17. decembra so dobili francoske vojake v goste v Naklem, v Strohinji. v Spodnjih Dupljah, ua Oegelnici, v Gorenjih Dupljah in Za drago. Ta vas se jih je že čez dva dni iznebila; v Gorenjih Dupljah so ostali šest dnij; iz Spodnjih Dupljam iz Strohinja in s Cegehiice so odmaršili na sv. Janeza ev. dan; najdalje so obtičali v Naklem, namreč do zadnjega januvarja I. 1806. Župnik Matija Kos, kateremu so se v farovžu vmestili, poroča okrožnemu uradu v Ljubljani, da, kakor se je nravno vedenje francoskih vojakov raz¬ likovalo, tako je tudi škoda, ki so jo storili, različna. Se trpkeje je občutilo Naklo francoskega sovražnika I. 1809. Grozne denarne kontribucije so Nakelčanom ne¬ usmiljeno žepe praznile; vrh tega so morali pridno pomagati, da se napolnijo francoski magacini v Ljubljani s pšenico, ržjo, senom. Strah in trepet pa je zavladal po Naklem, ko je 9. junija istega leta francoska konjiča tri ure plenila vas ®). Pripoveduje se, da so se Naklanci zelo zamerili Francozom, ker je nekdo izbleknil, da jim hote ukrasti blagajnico, ki. je bila pri Zgubi v Naklem hranjena. Maščevanje ni izostalo. Francoze imajo Na¬ klanci sploh v slabem spominu; marsikatero grozovitost ') 28. decembra 1785 je pogorela Boravčeva in Oračeva hiša v Strohinji z gospodarskimi poslopji. Pozneje je gorelo pri Jakeluovci v Strohinji. Velikansk požar se je razvnel na bin- koštno saboto 1. 1703. na Pivki. Stara Iglarica je nesla omelo na pod, kjer so kolomaz hranili, in je zažgala; pogorel je Iglar. Klanšek, Arnež, Skodlar, Poglajen in Mladič. Nekaj let potem je vpepelil ogenj Ažmanovo hišo v Naklem. 24. novembra 1. 1709. po noči med 11. in 12. uro seje zopet zasvetilo v Naklem; požar se je tako naglo razširil, da so nesrečneži komaj rešili življenje. •) Poročilo župnika Matije Kosa likvidacijski komisiji. pomnijo še stari ljudje. Pač so si Naklanci takrat -želeli daleč proč biti od velike ceste in so blagrovali hribovce, katerim se ni bilo bati takih gostov. Za časa francoske okupacije se je Nakelska fara precej razširila. 9. marcija 1809 je prišel iz Dunajske dvorne kancelije ukaz, naj se zatare 1. 1785. ustanovljena lokalija Dupljanska. Zarad vojnih homatij jej je smrtni udarec zadal še-le odlok francoske vlade s 25. aprila 1811. Eazdelili so jo med stari materi fari. Prvih 38 številk vasi Spodnjedupljanske je šlo pod Križe, ostale hiše, za Pecami z gradom vred in Gorenje Duplje z Za drago pa pod Naklo. Tako je ostalo do vzpomladi I. 1832., ko je znova oživela Dup¬ ljanska lokalija. Nakelska fara je tedaj izgubila dve podružnici: Gorenje- in Spodnje-Dupljansko, ter se stisnila v meje, ki so jo obdajale pred 1. 1811. Od L 1832. pa do danes jej je ostal obseg neizpremenjen, samo hišar Matej Veber (Perilnik) iz Struževega št. 23 jo prestopil J. 1870. v Kranjsko faro. Razprostrta leži pred menoj kronika veselih in žalostnih dnij, ki so odpluli preko Naklega in njegovih prebivalcev poslednja desetletja. Preveč jih je, zlasti zadnjih, da bi jih na drobno opisoval, omenim naj samo lakote 1. 1817. velike suše J. 1834, toče 30. jun. 1843 in 19. jul. 1853, povodnji in snega, ki je tri čevlje globoko od srede novembra 1851 do 10. marca 1852 pokrival Nakelsko polje in uresničil pregovor: „Ce sneg sto dnij leži. potem ni nič rži;“ draginje 1. 1854. Rokovnjači, katerim je Vojvodin boršt dajal varno zavetje, so po gostem vznemirjali vaščane. Najzlobneje pa je gospodarila todi kruta požigalčeva roka; prava požarna doba je napočila Naklemu in okolici med leti 1832—1854. L. 1848. je prineslo kmetom svobodo. Že med 1. 1787 in 1800 se je pri vseh Nakelskemu farovžu (oziroma kapitalu) podložnih zemljiščih najemnina izpre- — 38 menila v kupno pravico. Zdaj je . prenehala sleherna gospoščina. Kakor drugim, tako so tudi farovžu odrekli desetino v žitu. predivu, piščancih in urbarijale. Komisija za zemljiško odvezo je deloma odškodovala farovž in kapitul za to izgubo. Poslednji ni več tirjal mizninc od Nakelskega župnika, začel mu je ta marveč izplačevati vsako leto neko svoto od obrestij zemljiško-odvezne glavnice od 6000 gld. Skupna odškodninska glavnica je znašala 22.346 gld. v obligacijah zemljiške odveze. — To leto so so Xaklanci hvaležne skazali e. kr. okr. ko¬ misarju .J. Pajku, ki je iztrebil iz Nakelske okolice ro¬ kovnjače. Zdaj je bil v stiski kmetski ljubljenec. Tropa vsakovrstno oboroženih Nakelčanov mu hiti na pomoč, a ni je bilo treba, nevarnost je bila pri kraji. Izmed veselih dogodkov se najbolj odlikujejo dnevi navzočnosti višjih pastirjev. Prvikrat v tem stoletji je bila vizitacija in birma v Naklem 26. maja 1827. Obiskal je takrat Nakelsko faro škof Anton Alojzij. Prišel je semkaj birmovat še 30. avg. 1830. 19. jul. 1838 in na sv. Ahacija dan 1. 1844. Minilo je potem 36 let. Dne 6. jul. 1880 se je slovesno nališpalo Naklo, da vzprejme težko pričakovanega vladiko, pokojnega kneza in škofa Janeza Zlatousta, ki je prišel ogledat si farno cerkev in delit zakrament sv. birme. Prijetno so se podaljšali Nakelski fari radostni trenotki pričujočnosfi njegove, ko je, birmujoč po sosednjih farah, vračal st' na večer prenočevat v Naklo. Omenjajoč vizitaeije preč. g. dekana Kranjskega. Ant. Mežnarca, ki je 29. avg. 1882 po višjem ukazu pregledal farno cerkev in podružnici, pokopališče, farovž in kapelanijo. ter nazoč bil pri izpraševanji krščanskega nauka v Nakelski šoli, stojim že na pragu zdanjosti, iskreno želeč, da napoči Naklem n mirna, blagonosna prihodnost, 39 IV. Cerkve Nakelske fare. 1. Farna cerkev sv, Petra v Naklem. Cerkev Nakelska prav lepo luži, Kakor nevesta na smeh se drži'. Narodna pesen. a) Zdanja cerkev. Kakih 50 korakov od velike ceste na jugozapadui strani Nakelske vasi se dviga liram sv. Petra. Slog cerkve se bliža romanskemu slogu. 14:94 m široka fa¬ sada gleda na zahod; priprosta .je, ali čedna. Glavna vrata sredi nje nosijo na podboji kronografikon: Magno Deo & sanCto Petro Inter ApostoLos PrlnCIpI poslta. Poleg njih zreta iz visokih niš lesena kipa sv. Andreja in sv. Pavla, ki sta do 1. 1870 stala na starem velikem altarji. Bazen velikih vrat v pročelji ima cerkev še dva vhoda ob straneh, jedenje na moški strani proti farovžn, drugi na ženski plati na cesto. V zunanjo južno steno sta vzidana dva spomenika iz novejše dobe: prva plošča te spominja Biccija '), ki je 27. juh 1818 nagloma umrl v Naklem, napis slove: Joanni Antonio Bicci Episcopo Drusensi Praeposito Labacensi Ecpiiti Melitensi ') Podom Goričan, prej kanonik in dekan, pozneje na¬ mestili škof Brigidov, za tit. škofa Druzenskega posvečen 1. 1801; 1- 1808 prošt stolne cerkve Ljubljanske, komtur Malteškega reda v Pulstu na Koroškem; 73 letnika je zadel mrtvoud v Naklem; pokopal ga je tu pozneji prošt. Jurij Gollmayr. — 40 — Vires in Nakles reparanti Viribusrjue repente destituto XXVII. Julii anno MDCCCXVI1I. Subito sed placide rapto De ecclesia cathedrali Bene merito Memoriae epigraphen Posuit Augustinus Episcopus Labacensis. Zgoraj se vidijo škofovska znamenja. Spomenik je stal izprva na Riccijevem grobu na pokopališči. Po nasvetu škofa Wolfa so ga 1. 1828 semkaj premestili. Pri zakristijskih vratih se nahaja v zidu še jedna plošča — spomenik Blaznikov. Prezbiterju v desni in levi bok se naslanjata dva žagrada. Oba imata vrata na zunaj ; nad njima sta oratorija. Babi se samo južni žagrad. 14 oken lije dovolj svetlobe v cerkev in na kor. Iznad fasade na jedni in strehe na drugi strani moli ponosno 39'4 m visoki zvonik, sloneč z vso težo na cerkvi; njega in oba žagrada krije pločevina, cerkev pa opeka. Jabolko nosi trojni križ, ta pa strelovod. (Prvi strelovod je dal natakniti naNakelski zvonik že dekan Japelj 1795—1799.) Stopiva v cerkev! Vsa je razkrita pred teboj; nič seje ne skriva po kapelah ali za stebri. .Tedni sami ladij i se dobro pozna latinskega križa podoba. Kotje med poprečnieo in glavnim traktom so do polovice napolnjeni. Visoka je ta stavba! Xajvišja točka kupolastega oboka sredi cerkve doseza 15-83 m. Dolga je znotraj 31-5 m. poprek pa meri 18-91 m. Tlak je iz zelenkastega Otoš¬ kega kamena; položili so ga po sredi cerkve jeseni 1. 1882, ob straneh, in pri vhodu pa po leti 1884. Prostorni prezbiterij (9-92 m dolg in 7'67 m širok) hrani v dnu romanski veliki altar sv. Petra, Do njega 41 - držo tri kainnene stopnice. Ves je od rudečkastega mar¬ morja, čegar ležišče je bilo v Jelovici, na Jesenicah in v Lomu. Tak je tudi tabernakljev obok; shramba za Najsvetejše je pa lesena. Pozlačeni kipi sv. Petra, sv. Andreja in sv. Pavla so iz Moravskega peščenika. Vse to je prišlo izpod dleta Vurnikovega iz Radovljice, ter je stalo 1035 gld. 48 kr. Blagoslovil je veliki altar in ob jednern govoril tadanji stolni prošt Jan. Zlatoust Pogačar 4. adventno nedeljo 1. 1870. Pred božičem I. 1881 sta se naselila k tabernaklju še dva angelja, pod menzo altarjevo pa relief-zadnja večerja, oboje od be¬ lega Isterskega marmorja — krasno delo kiparja Pr. Zajca v Ljubljani. Stari veliki altar, okorno in obširno navlako, je I. 1794 postavil kipar Janez Stimmer iz Kranja po načrtu Ljubljanskega učitelja risanja, Herleina, za 255 gld. Župni¬ ku Kosu ni bil po všeči. Vznemirjale so ga nekatere pregole podobe; zato ga je dal 1. 1804 prenoviti. Kranjski slikar Josip (Jotzl ga je povišal, razširil in pozlatil za 759 gld. 20 kr. Stari sv. Peter, ki je stal do 1. 1870 v velikem altarji, se je preselil v znamenje nad Pivko. 1 zdanjem novem altarji je ostala od prej samo slika sv. Petra, kateremu izroča (zveličar ključe nebeškega kraljestva. Jako hvalijo to podobo. Izvršil jo je za 55 gld. Kranjski slikar Leopold Laver ‘) I. 1793; \ altar so jo pa deli 27. jun. 1794. Na desni strani prezbiterja je vzidan doprsni kip pokojnega Tržaškega škofa Jarneja Legata. Lična obhajilna miza iz črnega in rujavkastega marmorja meji prezbiterij ; kupili so jo I. 1835 v ško- ‘) Uzorec mu je bil baje bakrorez Petra Monaka iz Benedk, ki ga je posnel po izvirni sliki Bernarda Strozzija (imenovanega »il Prete genovese‘j, katero hrani plemenita rodbina Labia a 8. Geremia. 42 — fovem gradu na Goričah: sluzila je ondi za ograjo pri stopnicah v onem delu grajskega poslopja, ki so ga takrat podrli (sam marmor je stal 1613 gld. 10 kr.). Stirji leseni stranski altarji ti kažejo enaki slog, kakor veliki. Večja dva sta sv. Antona Pad. in Matere božje, manjša dva pa zadnje večerje in sv. Jožefa. Na poslednjih dveh sta pod veliko altarno sliko manjši po¬ dobi srca Jezusovega in Marijinega. Zadnji večerji sta pridružena dva angeljska kipa, sv. Jožefu pa sv. Izidor in sv. Notburga. Oba altarja s prižnico vred, ki je nameščena na listni strani, in ki nosi na krovu Mozesa, spodaj pa reliefe štirih evangelistov in dobrega Pastirja, je izgotovil 1. 1857 Kranjski kipar in slikar Fr. Gotzl za 1000 gld.. 27. dec. 1858 ju je pa blagoslovil župnik Blaznik. V stari cerkvi se ne omenjata ta dva altarja; založena sta bila najbrže še-lc 1. 1757. Altan zadnje ve¬ čerje je postavil takrat nek Val. Vrbnik, sliki pa je iz¬ vršil 1. 1758 Stražiški slikar Frančišek; za sv. Jožefa šo mu dali 15 gld. nem. v., za zadnjo večerjo pa 1 gld. več. Kakšna sta večja stranska altarja? Na evangeljski strani zre z altarja sv. Anton Padovan (kip in slika) v družbi se sv. Valentinom, sv. Janezom Nep., sv. Lucijo in sv. Apolonijo. Nad menzo se hrani v ozaljšanem okviru hrbtno vretence — sveti ostanek mučenca Klara. Pod križem vrh altarja je mala slika sv. Antona pušč. in sv. Valentina. Sv. Antonu nasproti stoluje Mati božja v nebo vzeta. Za altarno sliko, ki nam predočuje to skrivnost, se skriva kip Marijin. Stal je ta kip že poprej jedenkrat v tem altarji, potem se je moral umak¬ niti oblečeni Materi božji: šel je v pokoj na oratorij; pozneje je bil v znamenji sredi vasi, dokler ni zopet zavzel častnega mesta v altarji. Tovariši Bogorodici so: sv. Janez Krst., sl. Janez ev., Caharija in Elizabeta. Oblika kipov na obeh večjih altarjih kaže. da so pro- — 43 - izvod preteklega stoletja. Vrh altarja je majhna slika sv. Florijana. Na menzi je sredi dveh klečečih kerubov tabernakelj, kamor se deva zadnje tri dni velikega tedna sv. R. Telo. kadar ni izpostavljeno v božjem grobu, katerega zlože med velikimi in južnimi stranskimi vratini. Stara preobširna stranska altarja iz prejšnjega stoletja (Marijin altar je bil nov 1. 1759. sv. Antona pa L 1767) je po načrtu gosp. župnika Zarnika 1. 1882 skrčil, pre¬ novil in prezlatil slikar M. Bradaška; mesto starih slik od Gašperja Gotzla z 1. 1827 so zasijale nove. Pre¬ obražena altarja je blagoslovil Kranjski dekan gosp. A. Mežnaree zadnjo nedeljo po binkoštih 1. 1882; go¬ voril je pa gosp. prof. M. Lazar. Blagoslovljena je bila tedaj tudi Bradaškova slika Marije brez madeža spočete, ki se v adventu in o šmarnicah deva v veliki altar. Krasen biser Nakelske cerkve je križevi pot — umotvor slikarja Jos. Volta; posnel ga je po Fiihrichovem v stolni cerkvi Ljubljanski, samo obraze je drugače obrnil. Okvirje mu je prelepo izrezljal .lan. Vurnik iz Radovljice. Vsaka tabla meri z okvirjem in s križcem vred 2'86 m na vis. in L35 m na žir. Poslednja XIV. nosi napis: »Paroch us Zarnik procuravitet Volf piuxitl875“. Poplačal seje iz prostovoljnih doneskov faranov (1258 gld. 58 kr.). Blagoslovil ga je in njegov pomen razložil Ljubljanski frančiškan o. Andrej Kržič 19. maja 1875. Stari križevi pot je Kranjski kipar Gotzl nekoliko prenovil; potem so ga pa Strohinjei vzprejeli v svojo podružnico, kjer ga jim je o. Andrej kar tisto nedeljo popoldne blagoslovil. Prvikrat je bil postavljen križev pot v Nakelski cerkvi 17. avg. 1. 1768. Bila je stara navada, da je farni cer¬ kovnik vsako leto pri cerkvenem računu, ki seje sklepal 5. nedeljo po sv. treh kraljih, sosedom za pijačo dajal; na vsakega zemljaka je prišlo po 8 soldov. L. 1768 se pa zavežejo vsi farani, razen Pivčanov. da odstopijo - 44 — vsakoletne deleže cerkvi za novi križevi pot, dokler ne bode poplačan. Na kor vodita dve stolbi; tista pri južnih, vratih drži tja, kamor zahaja možtvo ob nedeljah k službi božji, ona poleg severnih vrat pa k orgijam. Oba pro¬ stora sta predeljena. Že 8. nov. 1799 je na prošnjo Japljevo dovolil c. kr. okrožni urad, da se sme za nove orgije porabiti 497 gld., ali še-le 1. 1805 so se prvikrat oglasile v Nakelski cerkvi, in te še zdaj pojo, da-si so precej opešale. Izgotovil jih je z 8. registri in 2. pe¬ daloma Celjski orgljar Večeslav Marthal za 750 gld. Zadej se bere ta-le napis: „Organa neo erecta sub adm. K d0 1>° Mathia Koss, Parocho Naclensi, 1805.“ Drobnejšega lepotičja, s katerim se ponaša cerkev sv. Petra, ne vzamem v misel; opozorim te samo še na vbrano Nakelsko zvonjenje (D-mol akord). Trije zvo¬ novi se oglašajo iz visokih lin. Najstareji je mali zvon z 1. 1806, tehtajoč 585 funtov, z izbočenimi podobicami sv. križa, Matere božje sv. rožnega venca in sv. Antona Pad. Srednji zvon poje od 1. 1810; težak je 1040 funtov; na klobuku nosi reliefe vnebovzetja Marijinega, sv. Ja¬ neza ev. in sv. križa. Oba je vlil Ljubljanski zvonar Vincencij Samassa. Veliki zvon (2015 funtov) so potegnili 24. nov. 1843 dopoldne v Nakelski zvonik. Na njegovem površji se vidi sv. križ, sv. Petra stol, sv. Blaž, sv. Anton Pad., sv. .Florijan in vnebovzetje Marijino. To je že tretji veliki zvon v tem stoletji. ') Prvi, ki je tehtal 14 centov, se je ubil v osmini sv. E. T. 18. jun. 1827; pilili so ga, pa ni nič pomagalo; 21. sept, so ga sneli. Za 6 centov težji se je prelit vrnil v Naklo 17. dec,; štiri dni pozneje je prvikrat zapel, na veliko nedeljo ') Tudi v prejšnji]] časih niso imeli v Naklem posebne sreče a velikim zvonom; ubil se je bil 1. 1682 in zopet 1. 1695. 27. marcija 1842 pa zadnjikrat z jasnim glasom. Zopot je bil potil. Odpilili so mu 72 funtov, ali glas je bil izgubljen. Po požaru 1. 1843 ga je prelil zvonar Anton Samassa; dal mu je lik, težo in glas, kakeršnega ima še dandanes. Nad opisanimi tremi zvonovi tepi mrtvaški glasnik --- mal zvon. ki se je ob jednem z velikim po¬ rodil v Samassovi zvonarni. Razen letnic in imena zvo¬ narjevega se ne bere nič druzega na teli zvonovih. Samo mali, kakih f> funtov težki zvonec, kije do 1. 1880 visel na steni v svetišči in so oglašal pri slovesnih službah božjih, priča se svojim napisom : „Martinus Voglar dono dedit,“ da ga je podaril sv. Petru oče Karbonatov. h) O prejšnjih cerkvah Nakelskih. Pred zdanjo cerkvijo nam omenja zgodovina dveh svetišč sv. Petra v Naklem. Kdaj se je sezidala tu prva kapelica? kje je stala prva farna cerkev Nakelska? kdo jo je posvetil? Zanimiva vprašanja — ali brez odgovora. Župnik Blaznik nam je ohranil narodno pravljico 1 ), da je prvotna cerkev Nakelska stala na skalnem parobku nad Pivko — na „Gradišči." Kdaj se je preselil sv. Peter na zdanje mesto, zagrinja davna preteklost s plaščem pozabljivosti. Posrednje se omenja Nakelska cerkev v neki listini z 1. 1271, kjer je podpisan njen župnik Ortolf. Izrecno se pa peča z njo pismo, katero je za papeževanja Klementa VI. 3. marcija 1348 izdalo 12 škofov v Avinjonu. Ti so naklonili obiskovalcem Na- kelske cerkve obilno odpustkov. Iz tega, še bolj pa iz besedij „causaperegrinationis“, sklepamo, daje bila nekdaj ') Da-si je komaj dobrih 40 let, odkar je Blaznik nabiral gradivo za Nakelsko zgodovino, vendar zdaj že ni več sledu tej pripovedi med ljudmi - dokaz, kako naglo gine narodna tradicija. — 4 6 božja pot v Naklem. Kdor po opravljeni izpovedi in prejetem sv. obhajilu v farni cerkvi sv. Petra v Naklem moli, sv. mašo, pridigo posluša, ali je pri drugih du¬ hovnih opravilih vpričo, zadobi odpustek 40 dnij o go¬ dovih farnega patrona, o božiči, o novem letu, o sv. treh kraljih, veliki petek, veliko nedeljo, o vnebohodu, o binkoštih. o presv. Trojici, o Telo vem, v dan najdenja in povišanja sv. križa, o sv. Mihaelu, o praznikih .Ma¬ rijinih. v dan rojstva in glavoseka sv. Janeza Krst., v praznik sv. Petra in Pavla, o praznikih vseh drugih apostolov in evangelistov, na vseh svetnikov in na vernih duš dan, o spominu posvečenja cerkve in vse dni v osmini omenjenih praznikov, če imajo osmino, o godovih sv. Stefana, sv. Jurija, sv. Martina, sv. Nikolaja, sv. Gre¬ gorija, sv. Avguština, sv. Marije Magd., sv. Katarine, sv. Margarete, sv. Lucije in vsako nedeljo. Takšnega odpustka se udeleže tudi tisti, ki so pri biljah in pri pokopu navzočni. ki pri večernem zvonjenji trikrat kleče molijo Cešeno Marijo; zadobe ga oni, ki cerkvi za svečavo in lepotičje priskočijo na pomoč, ali jej v poslednji volji ali pa že prej podare kaj zlata, srebra, kak kelih, ali kar si bodi potrebnega; oni, ki spremljajo Telo Kristovo ali sv. olje, kadar je neso bolnikom; oni. ki gredo okoli imenovane cerkve po pokopališči, moleč za ondi počivajoče ; naposled oni. ki molijo za župnika Nikolaja. Izvirnik tega pisma se glasi, kakor pove v „Prilogah" št. :-3. Pri tej priliki naj omenimo, daje papež Urban IV. podelil častilcem sv. R. Telesa v Naklem posebne od¬ pustke, katere je še pomnožil papež Martin V. Y Na- kelskem farnem arhivu se hrani listina, 72 cm dolga in r>2'5 cm široka. Ta pergamen je transsumpt bule pa¬ peža Martina. Prepisati je dal listino Henrik Stendalski. kancelarij patrijarhovega generalnega vikarja in škofa — 47 Pičenjskega, Gregorija, 27. marcija 1480 v samostanu redovnikov sv. Avguština pred mostom v Ljubljani. Ker se v tem pismu hrani marsikako zrno za zgodovino fara Kranjskih, postavimo njega začetek in z vrše tek v „ Pri¬ logah" pod št. 4. Drugo zgodovinski gotovo cerkev najdemo v Naklem v začetku 10. stoletja. Na Telovo 11. jun. 1517 jo je posvetil Kapmlanski škof in vizitator Oglejskega pa¬ triarhata, 1 )aniel de Eubeis (Glej v Prilogah št. 5), po¬ oblaščen od Ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja. Ta škof je posvetil tudi veliki altar sv. Petra in altar sv. R. T.. ki je stal na levi strani od vhoda; položil je v nju ostanke sv. lleodata, Afre, Mene in Prota. Od¬ pustek 40 dnij je obljubil vsem. ki izpovedani in ob¬ hajani v Nakelski cerkvi pobožno molijo o večjih praz¬ nikih. o godovih tistih svetnikov, katerih ostanki počivajo v obeh altarjih in o spominu posvečenja cerkve. Tak odpustek naj zadobe tudi oni, ki skrbe za ozaljšanje te hiše božje, za njeno popravo in ohranitev. Gel tal je bila vzvišena ta cerkev; šlo se je vanjo po kamnenih stopnicah. Altarjev je imela cerkev I. 1631 troje, vse posvečene, namreč razen velikega altarja na evangeljski strani altar sv. R. T. in na listni strani altar Matere božje. Vrh tega pa še zidan altar v zakristiji, ki se je podrl I. 1041. Na mestu altarja sv. R, T. je J. 1652 vže stal altar sv. Jurija. A okrog 1. 1680, ko se je ustanovila v Naklem, bratovščina sv. Antona Pad., se je zopet temu svetniku umaknil sv. Jurij iz stranskega altarja. L. 1709 je prizidala bratovščina cerkvi posebno kapelo za sv. Antona altar, katerega je škof Franc grof Kan niz posvetil 6. junija 1712 ob časa obiskanja cerkve. K. .1668 je ukazal škof Buchhaim odpraviti iz cerkve »stari" tabernakelj, ki je stal za shranjevanje sv. olja ob strani velikega altarja, češ, da ne bo kdo mislil, da je — 48 — notri sv. R. Telo. Bil je ta tabernakelj (božja hišica, sacramentshiiuschen) ves iz kamena s tremi podobami v sredi. Na altarji je pa tačas vže stal lesen tabernakelj. Poprave konec 17. stoletja (1. 1(180 nov žagrad, I. 1681 nove stopnice) pričajo, da je jela cerkev vže pešati. Tedaj so se je spominjali mnogi dobrotniki, ta z večjim, oni z manjšim darom. Izmed njih nam je omeniti .Ja¬ neza Boštirja, Urbana Korošca s Pivke, Jurija Poglajena, Miho Ornaža, ženo Jurija Sporna, Baltazarja Igliča izza Pečan, Mateja Kuharja iz Spod. Dupljam Marino Mrz- likarico, Primoža Janca iz Struževega, ki je 10. maja 1690 umrl v Benetkah, ter volil Nakelski cerkvi 20 kron. (biemogla je cerkev v teku let in vso poprave altarjev I. 1743 in zvonika J. 1746 je niso pomladile. Sezidala se je in 1. 1755 dovršila tretja cerkev, ki še dandanes stoji. Zupnikoval je tadaj Mihael Kilar, ključarji so bili pa: Matej Voglar, Jurij Fister, Urban Voglar in Andrej Makuč s Pivke. Kdo jo je zgradil, nam pisani viri ne povedo; stari ljudje še pomnijo, da jo je sezidal nek Košarnikov zidar iz Naklega. Tudi računov nimamo vseh. Kilarjevi zapiski obsezajo samo začetne priprave; koliko je stala vsa cerkev, nam ni bilo moči poizvedeti. Največ je izdala dedšina župnika Josipa Kosa, ki je volil za stavbo nove cerkve 8565 gld. 30 ln-. Gelih osem let je preteklo, preden je bila zala veža božja tudi znotraj urejena. Med tem jo je zadela nezgoda. Dragocen kelih jej je bil 1. 1755 ukraden; našli so ga sicer, a brez patene in zelo poškodovanega. Veselo so pozdravili Na- klanci 13. dan junija 1761. Ta dan jim je posvetil novo cerkev Ljubljanski škof Leopold Josip grof Petazzi. Obletnica posvečenja se obhaja dandanes tisto nedeljo po prazniku sv. Petra in Pavla. Kako da se je cerkev pozneje znotraj preobraževala smo zgoraj v misel vzeli, omeniti nam je samo še trpkega udarca, ki jo je žugal — 49 - uničiti po noči 1. maja I. 1848. Požar je jel divjati okoli nje ob 10. zvečer in požgal je domovja petim gospodarjem. Lotil se je zvonika in se skodljami krite cerkvene strehe. Strahom so čakali vaščani, kdaj se zruši krov z zvonika. Več sežnjev visoko je švignil plamen, ko se je vdrl krov na cerkveni obok. ki se je tedaj skazal krepkega korenjaka; ni se vdal pod silno težo. Ogenj je že sezal skozi okna v cerkev in lizal strop nad velikim altarjem. Vsa cerkev je bila okajena, okna potolčena, lestenci, kipi in druga oprava poško¬ dovana ; marsikaj se je potrlo, ko so jeli v naglici ven spravljati. Proti jutru mine nevarnost. Zdaj pristavijo lestvice na oratorij, od koder zlezejo na cerkveni obok in od tam v zvonik. Vsi so mislili, da so zvonovi raz¬ topljeni. Župnik Blaznik povpraša prvega, ki je pri¬ plezal v zvonik: „Ali zvonovi še vise?" — „Gospod oče, še!“ je veselo odgovoril. „Poskusite, kakšen glas imajo!“ jim veli nato. In začeli so pritrkavati: glas je bil čist. Bridkost in radost objednem je prevzela marsikoga, ko je zopet zaslišal zvonove, ki bodo še zanaprej vabili farane k molitvi in službi božji. Po zlu je šel samo mrtvaški zvon. Poprava cerkve se je zelo zakasnela. Ko je 22 . jun. 1844 škof \Volf birmoval v Naklem, je videl, kako borno stanovišče ima sv. Peter. Začasna iz desk zbita streha je malo izdala, po vsakem deževji je udarjala mokrina skozi obok in na mnogih krajih se je krušil omet. Škof sam podreza prepočasno vlado, katera na¬ posled 9. sept. 1844 odredi komisijo v Naklo, da se po dražbi oddado potrebna dela. Vzprijela se je ponudba predstojništva Nakelske cerkve, ki je obljubilo, da za 8050 gkl. st. d. priskrbi vso popravo. Delo se je iz¬ gotovilo 30. jun. 184(3. Troški so se poravnali nekaj s cerkveno imovino, nekaj z zavarovalnino (1000 gkl.). nekaj z doneskom podružnice sv. Nikolaja (500 gkl.); — 50 farani so dali tlako; gospoščine, imajoče podložnike v fari, pa nič ne. Po požaru so se zaznale nekatere raz¬ poke v zidovji, zato so cerkev nad korom in za velikim altarjem zvezali z močnimi vezmi. Lepo se je razjasnilo lice Nakelski cerkvi po prestanem ognjenem viharji, krasneja je vstala. Da bi je pač nikdar več ne pokorila jednaka nezgoda! c) Bratovščine v Xakelski cerkvi. Troje bratovščin se je razvilo v Naklem. Naj¬ starejša je n) bratovščina naše Gospe. Zgodaj jo že ona imela sedež pri Marijinem al tar j i; cvetela in bogatela je v 14. in 15. stoletji. Na sv. Marka dan 1. 1363 si je kupila za 15 mark dobrega Beneškega denarja zem¬ ljišče v Pečicah, tam, kjer Vido sedi, od Lirika z Gorič in žene mu Kune. Zemljiški dohodki se obrnejo za razsvetljavo altarja naše Gospe v Naklem in za svečavo. Ako bi bratovščina kdaj prenehala, dobodo zemljišče Nakelski farani v last pod to pogojo. da Gospejni altar vekomaj razsvetljujejo. (Prim. v Prilogah št. 6.) Enako sta v saboto pred sv. Jurijem 1. 1372 Gevseleher s Ka¬ mena in njegova žena Elizabeta prodala Nakelski cerkvi in župljanoma Lavrenciju Perseten (Prevzeten?) in Kle¬ mentu Hutor ter udom Marijine bratovščine v Naklem zemljišče v Zejah. kjer je Tomaž sedel, za 40 mark šiling pfenigov Beneškega denarja, da se z dohodki tega zemljišča na večno razsvetljuje altar Matere božje. (Prim. v Prilogah št. 7.) Upravo bratovskega premoženja ni vodil župnik, nego ključarja. L. 1422 sta izvrševala ta posel Matija iz Malega Naklega in Klement iz Ve¬ likega Naklega. Kupila sta za Marijino bratovščino v nedeljo po sv. Florijanu za 15 mark in 40 šilingov do- — 51 — brega frijulskega denarja travnik Pibrovico pod Goricami, čcgar lastniki so bili doslej Kranjski meščani: Peter Keel, Primož Parilo in Janez Kruleč. (O tem nakupu govorita št. 8. in 9. v Prilogah.) Zadnjo vest o bra¬ tovščini naše Gospe imamo z I. 1513, ko so Nakelski ključarji Mihael Pepel, Jurij Poličar, Ivan Zupan in Tomaž Skodlar prodali Gregorju Okornu zemljišče, koje je imela bratovščina v Pečah, za 6 '/ 2 funtov pfenigov. (Prim. v Prilogah št. 10.) 8 ) Bratovščina sv. Antona: ^Milostna in ča¬ stita bratovščina velikega svetovnega čudodelnika sv. Antona Pad. pri sv. Petru ap. v Naklem, ustanovljena od župnika Matije Grusa in potrjena 15. maja 1680 v četrtem letu papeževanja Ignacija XI.,“ tak naslov nosi — se ve, da v tadaj običajnem latinskem jeziku — bratovska knjiga te duhovne družbe; znan nam je od (odi njeni ustanovitelj in čas njenega rojstva. Znova jej je odobril pravila Ljubljanski škof Žiga grof Herber¬ stein pri vizitaciji 26. maja 1685. Prva ključarja sta jej bila Andrej Poglajen iz Malega Naklega, kateri jej je I. 1700 volil 8 kron, in Andrej Voglar. Iz domače fare in sosednjih fara se je oglašalo na tisoče udov: med njimi mnogo odličnjakov. Kot sedež si je izbrala bratovščina altar sv. Antona. Omenili smo že, da mu je I. 1709 zgradila kapelo. Novemu altarju je došol I- 1713 privilegij na 7 let za bratovske maše ob torkih ; 16. jul. 1729 je pa ta altar posvetil škof Feliks Žiga grof Sehrotenbach. Poglavitni svoj praznik je obhajala bratovščina vsako prvo nedeljo po godu sv. Antona Pad., ker je bila na god tega svetnika velika slovesnost v kapucinski cerkvi v Kranji. Fdje so se tadaj vdeleževali popolnih odpustkov, kakor tudi pri vstopu v bratovščino in na smrtno uro. Prazniki druge vrste so bili štiri kvaterne nedelje, o katerih sta pela domača duhovnika 5 * - 52 — po jeden mrtvaški nokturni, potem „libero“ in litanije za umrle; naposled sta oba maševala za žive in mrtve brate in sestre. Udom je bilo moliti vsak dan po 5 očenašev in češčenamarij v čast sv. Antonu in plačevati po 3 kr. na leto; te doneske so oddajali v nedeljo po sv. Antonu. Iz njih so se najemale kvaterne sv. maše in pa tiste, ki jih je vikarij maševal vsak torek za žive in mrtve družabnike. Imovita je bila ta bratovščina; letnimi od številnih udov, še bolj pa blagi darovi so jej množili denar v blagajnici. Izmed župnikov Nakelskih sta se je spomnila v svojih oporokah njen osnovatelj Matija tirus in pa Josip Kos, kateri jej je odmenil 20 gld. Začetkom 18. veka si je toliko opomogla, da je jela denar na posodo dajati. L. 1741 je imela pri dolžnikih 1348 gld., doma pa še 423 gld. na razpolaganje. Veliko je storila bratovščina sv. Antona za olepšanje Nakelske cerkve. Pospešila je se svojimi novci njeno zgradbo 1. 1755 in nakupila jej je mnogo lepotičja in mašne obleke. Še dandanes se rabi o velikih praznikih v Na- kelski cerkvi krasen 1 '/„ funta težak, srebern kelih, ki ga je pod župnikom (irusom I. 1(388 kupila bratov¬ ščina sv. Antona za 57 gld. 30 kr. nem. velj. Na sto¬ jalu mu je na jedili strani vdelana podobica sv. Antona Pad., na drugi strani je vrezan žerjav (grus), okrog je pa napis: „Me Mathiae Gruss parochi Nad. et, fundatoris fraternitatis divi Antonii de Padua industria erevit 1688.“ Za cesarja Josipa II. se je razdražila ta bratovščina : njeno imetje je podedovala farna cerkev. d) Bratovščina č e š č e n j a s v. E. T. 'je bila baje ustanovljena v Naklem 1. nov. 1773. Imeli so molitvene ure ves mesec november pa do 4. decembra. Druzega se no ve o njej; tudi to ni znano, kdaj je ne¬ hala; prej ko ne ob Jožefovem času. — do — d) Posestvo farne cerkve. Kmalu bode minilo 10U let, odkar je izgubila Na- kelska cerkev nepremično posestvo. Bila je ona poprej cerkvena gospoščina; klanjalo se jej je precejšnje število podložnikov: v Naklem 2 po polzemljaka in 5 kočarjev, v Zejah, v Gorenjih Dupljah in na Klanci po jeden kmet, v Spodnjih Tenetiših 2 polzemljaka in o kočarji, v Spodnjih Dupljah 1 kmet in 8 kočarji, Zadrago 2 kmeta in 1 kočar, na Cegelnici 1 kočar. O pridobivanji cerkvenega posestva nam je znanih le nekoliko vestij. katere naj tu zabeležimo. Na sv. Jurija dan 1. 1360 sta prodala Jurij Du- pljanee (Gori der Dewplacher) in njegova žena Ana Nakelski hiši božji zemljišče v Naklem (ze Nakel ge- legen) v prosto last za večno luč v cerkvi. Dala je občina za zemljišče 10 mark pfenigov in izročeno je bilo njega oskrbovanje, kakor tudi skrb za večno luč, cerkvenemu ključarju. ') Zadražki dve posestvi sta tudi spadali izprva k Dupljanski graščini. V sredo pred binkoštmi 1. 1364 je prodal Jurij Dupljanec Nakelskemu župniku Nikolaju in njegovi cerkvi zemljišče Zadrago, kjer je Tomaž Medic sedel, z vsemi pravicami vred za 10 mark šiling fenigov dobrega Beneškega denarja za večno luč pred sv. E. Telesom. (Glej v Prilogah št. 11). 16 let pozneje, na sv. Erazma dan 1. 1880, je pa kupila farna cerkev v isti vasi od Gregorija Dupljanca vojdstvo pri zemljišči, katero je obdeloval Tomaž Povsod, za pol funta fenigov Beneškega denarja (kar pove listina v ') Tej listini, ki leži zdaj v muzeji Ljubljanskem, sta pri¬ vezala prodajalec zemlje in njegov stric „Hainreich der Phefflein 11 vsak svoj pečat, a odtrgana sta vže oba pečata. — 54 — Prilogah pod št. 12). Zemljišče v Tenetiših sta pro¬ dala sv. Petra cerkvi z ljudmi in z blagom vred Nikolaj VValdenburžki in žena mu Katarina za 105 gld. Kup se je sklenil v četrtek pred sv. Jurijem 1. 1401. (Prim. v Prilogah št. 13). Zemljišče na Klanci nad Kokro si je nabavil sv. Peter za 60 dobrih tehtanih ogrskih gol¬ dinarjev in zlatnikov, ki so jih šteli njegovi ključarji na sv. Lukeža dan I. 1490 Lorencu Paradeiserju. (V Pri¬ logah št. 14.) Istega leta je prodal Kranjski meščan Jurij Lapajne cerkvi sv. Petra in ondotnima ključarjema Primožu Mladiču in Jarneju Kranjcu njivo v Kranjskem polji za 38 goldinarjev. (Prim. v Prilogah št. 15.) Neko zemljišče so pa kupili Nakelski ključarji cerkvi v saboto pred sv. Jurijem 1. 1510 od Krištofa Zellenperga in so¬ proge mu Klare. ') Ako še omenimo, da je Matej Ku¬ kovič z Okroglega I. 1630 prodal nek farni cerkvi pod¬ ložen travnik v Temniku (gl. v Prilogah št. 16). in da je bratovščina naše Gospe cerkvi prepustila travnik „Pi- brovico" pod Goričami, povedali smo vse, kar nam je znano iz listin o cerkvenem posestvu. „Pibrovico“ je užival vsakratni župnik Nakelski v nagrado za zdelo- vanje cerkvenih računov, a dajati je moral farni cerkvi vino za maše in vsako leto po 2 gld. 33 kr. „Pibrovica“ je bila 15. okt. 1788 na dražbi prodana; kupil jo je ključar Jan. Fister za 344. gld. Vsakoletne obresti od te svote so prisodili župniku. Vsled vladnega ukaza se je I. 1788 gospoščina Nakelske cerkve in njenih podružnic na dražbi prodala; kupila sta jo Martin Urbančič, zakupnik Brdske graščine, in Luka Brunich, posestnik Preddvorskega gradu, za 2000 gld. Pri dražbi so se godile neke nepravilnosti; ') Izvirnik v arh. hist. društva Kranjsk. gl. Mitth. f. Kr, 1848. str. 21. zato so jo ovrgel kup in 25. maja 1790 je šla cerkvena gospoščina znova na dražbo. Ta pot so zlicitovali pod¬ ložniki sami za 4980 gld.: na farno cerkev je prišlo od te svote 2835 gld. Cerkveni podložniki so postali svo¬ bodnjaki ; v deželno desko so se vknjižila odkupljena posestva na njih imena. Voliti jim je bilo zavetnika ali administratorja. Izbero si župnika. S posebnim re- vcrzom se je ta moral zavezati, da ne bo jemal drugih davščin od njih, nego samo one, ki so zapisane v zem¬ ljiški knjigi; za-se sme tirjati samo pristojbine za po¬ trjevanje pisem, za ženitve in odpovedne liste in za popis premoženja, in to jedino Je glede na posestvo, ki je bilo poprej cerkvi podložno, ne pa od vsega imetja. Obljubiti je moral, da se bode kot odvetnik, ne pa kot lastnik vedel, sicer ga sme vsakdo ovaditi pri c. kr. okrožnem uradu. Župnika Mikolič in Karner sta se mučila s tem poslom. Dekan Japelj se pa 28. sept. odpove tej časti, proseč vlado, naj osvobojenim kmetom priskrbi drugega odvetnika. Ni se mu izpolnila želja. Naslednik Kos je napel drugačne strune; tirjal je, naj mu vlada dovoli pobiranje odvetnine po 4 gld. od vsakega svobodnjaka. Propal je s tem predlogom, administracija se mu odloži, a vendar sprejme on kmalu potem zopet to breme. Ko so 1. 1804 delili Vojvodin boršt, so priznali Nakelski 'cerkvi jeden del (1492 □“), ki je bil 27. nov. 1838 na dražbi prodan. Izpregovoriti nam je tu še o denarnih zadevah farne, cerkve. Večidel so bile te jako ugodne. 13. jan. 1692 so našli pri cerkvenem računu v blagajnici 238 gld. 17 kr. nem. velj. in 20 kron; razen tega je bilo še nekaj platna in pšenice. Od cerkvenih stolov je dobivala cerkev tačas po 3 ki', na leto od sedeža, kar je znašalo 5 gld. 15 kr. Leta 1724 je imela cerkev sv. Petra pri raznih 56 — dolžnikih razposojenega 1553 gld. 41 kr., štiri leta po¬ zneje celo 2396 gld. kr. velj. V dolgove je zlezla za časa francoske okupacije, ker jej niso več dotekale obresti od kapitalov, ki so največ tičali v obligacijah; 1. 1811 si je nakopala 300 gld. dolga, ali kmalu se je obrnilo na bolje. Zdaj ima cerkev v obligacijah 5054 gld. 15 kr., pri dolžnikih pa 1705 gld. Cerkev je upraviteljica denarja za mašne ustanove, zato naj ob kratkem omenimo tudi teh. L. 1700 se je opravljalo v cerkvi sv. Petra samo 18 ustanovnih sv. maš. 1. 1752 jih je bilo že 40 na leto, 1. 1800 pa 123. Zdaj se bere vsako leto 171 ustanovljenih sv. maš v Nakelski cerkvi; 130 jih opravi župnik, 41 pa kapelan. Brez pomembe tudi niso farni pečatniki. Najstareji je bil vrezan 1. 1578; na medenem krogu, ki meri počez 2'5 cm , ležita dva ključa navzkriž s tremi zvez¬ dicami v rogovilah; opis ima: „Sanctus Petrus Na- elensis 1578.“ Izdelan je krasno. Zdaj se rabita dva iz- boknena ovalna pečatnika. Medeni nosi sv. Petra sto¬ ječega s ključi v roči in z opisom : „Sigillum parochiae Naklas.“ Najnovejši od kavčuka tiska sv. Petra sedečega, okrog njega pa besede: „Sigillum parochiae Naklo.“ Tudi Strohinjska podružnica je nekdaj pečatila se svojim pečatnikom. Odlikuje ga starost, ne pa fina rezba. 1’ sredi stoji sv. Nikolaj s palico in z jabolki na knjigi, okrožuje ga pa opis v majuskulah: „Sige! S. Nicolavs Zv Strochain." e) Farno pokopališče. Ozriva se tja „na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje." Dober streljaj je oddaljeno od Naklega proti severozapadu. Srednje visok zid, v čegar severo-vzhodnem kotu čepi mrtvašnica, deli to njivo božjo od navadnega polja, ki se širi okoli in okoli. Do 1. 1879 je merilo Nakelsko pokopališče 384 Q°; tadaj se je pa razširilo za 21 3 / 4 0°. Blagoslovil je pridejani prostor gosp. dekan A. Mežnaree 21. okt. 1879. Zemljišče z ograjo vred je stalo 500 gld. Za cesarja Josipa II. so jeli tu pokopavati. 7. maja 1. 1787 je namreč kupila Nakelska cerkev za 100 gld. Brdski gra¬ ščini podložno njivo Petra Dacarja (Palca) iz Naklega za novo pokopališče; leto pozneje soje ogradili z zidom. Pradedje zdanjih Naklancev pa počivajo na starem po¬ kopališči. ki oklepa farno cerkev, ledini ostanek nek¬ danjega groblja je videti v severozahodnem kotu zidane ograje, in to je stari karnar ali kostnica, kjer so v prejšnjih časih hranili v sklad zložene mrtvaške kosti. Razen mrličev iz teh vasij, kar jih zdaj spada pod -Ka¬ belski zvon (izvzemi Okroglo in Žeje), so tukaj sem po¬ kopavali mrtvece iz Gorenjih Dupljam z Bistrice, iz Za- drage in izza Pecam Duhovnike, grajske iz Spodnjih Dupljah in druge odličneje osebe so devali k večnemu pokoju v cerkveno kripto. V stari cerkvi sta bili dve; jedna sredi cerkve, jedna pa pri altarji Matere božje. Zdaj se širi samo jedna pod sredino cerkve. Ko so 1. 1882 polagali tlak, so našli še 28 rakev v njej. 2. Podružnica sv, Nikolaja v Strohinji, Od I. 1832 sta v Nakelski fari samo dve podružni cerkvi: Strohinjska in Okrogelska. a) Predno dospeš po veliki cesti z Gorenjskega v Naklo, se ti na desni ustavi pogled na dolgi vrsti hiš in hišic, ki se pritiskajo, oddaljene kakih 20 minut od farne vasi, ob Vojvodin boršt, skrivajoč se v senco sadnih vrtov. ,\a zahodni strani blizo Celovške ceste pa bedi nad njimi na holmci, čigar vrhovna planota sega 432m — 58 — nad planoto morsko, prijazna cerkvica. To ti je Stro- lrinj ') — največja vas v Nakelski fari. Stara je ta vas; prvikrat se imenuje v ustanovnem pismu kartuzijanskega samostana Bistriškega z dne 1. nov. 1260. Koroški voj¬ voda Ulrik III. je namreč podaril samostanu poleg drugih zemljišč tudi, dve v Strohinji. 2 ) Pravljica pripoveduje, da je v davnih časih stala tu kapelica, kjer so ribiči častili sv. Nikolaja, in da so pred 500 leti tu sezidali prvo cerkev; z njo se soglaša zapisana vest, da se je prvo svetišče Strohinjsko zgradilo okoli 1. 1382. 3 ) V tej cerkvi sta bila veliki in jeden stranski altar posvečena 1. 1406. Drugo cerkev z altarjem sv. Nikolaja vred je 2. avg. 1450 posvetil Pičenjski škof in Oglejskega pa¬ tri) arha Ludo vika vikarij, Martin. (