Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 | 2005 Svoboda izražanja O zlorabi referenduma, s primerom »votlosti« referendumskega odločanja On Abuse of Referendum with a Case of Hollowness of Referendum Decision- making Andraž Teršek Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1701 DOI: 10.4000/revus.1701 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 75-82 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Andraž Teršek, « O zlorabi referenduma, s primerom »votlosti« referendumskega odločanja », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 04 mars 2013, ogled: 30 avril 2019. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1701 ; DOI : 10.4000/revus.1701 All rights reserved O z l o r a b i r e f e r e n d u m a , s p r i m e r o m ‘ v o t l o s t i ’ r e f e r e n d u m s k e g a o d l o č a n j a An draž Ter šek 1. De mo kra ti za cij ski in le gi ti mi za cij ski vi di ki re fe ren du ma1 Ne v ustav no prav ni te o ri ji ne v druž be ni prak si ni dvo ma o tem, da in sti tu tu ljud ske ga pred stav niš tva ne gre pri pi so va ti mo no po la nad od lo ča njem o vseh druž be nih vpra ša njih. Ne ka te re od lo čit ve je do bro ali pri mer no, dru ge pa ce lo nuj no pre pus ti ti ljud stvu.2 Slo ven ska osa mo svo ji tev je bi la pri mer le gi ti mi za cij - ske nuj nos ti ple bi sci tar ne ga od lo ča nja dr žav lja nov. Le gi ti mi za cij sko po tre bo po re fe ren dum skem od lo ča nju pri pi su jem npr. od lo ča nju o vsto pu Slo ve ni je v EU in NA TO.3 Po dru gi stra ni pa ne po sred ne ga re fe ren dum ske ga od lo ča nja ne gre ena či ti z »de mo kra ti čnost jo« ali »de mo kra ci jo«, tu di ne s su ve re nost jo ljud stva. Re fe ren dum sko od lo ča nje ima svoj te melj v ljud ski su ve re nos ti, ven dar pa re fe - ren dum sko za ko no daj no od lo ča nje dr žav lja nov ne po me ni ne po sred ne ga iz vr - 75N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Prim. Ter šek A., Z re fe ren du mom nad de mo kra tič nost in le gi tim nost, Prav na prak sa, št. 7/2004, str. 37. 2 Ta ko me ni npr. tu di prof. Kau čič. Glej Re fe ren dum in spre mem ba Usta ve, ČZ UL RS, 1994, str. 195. 3 Glej Ter šek A., Grož nje slo ven ski de mo kra ci ji, Dnev nik, Ze le na pi ka, 23. 3. 2002. Andraž TERŠEK, 2005: O zlorabi referenduma. S primerom "votlosti" referendumskega odločanja. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 75–82. www.revus.eu še va nja su ve re nos ti ljud stva.4 Hkra ti je tu di vo lja dr žav lja nov ozi ro ma pri lož - nost na vo lja ve či ne dr žav lja nov ome je na z usta vo, ta ko kot vsa ko dru go iz vr še - va nje av to ri te te ozi ro ma ob last no spre je ma nje od lo či tev.5 Kon sti tu ci o na li zem, ki vse bin sko do lo ča prav no dr ža vo in de mo kra ci jo, do lo ča ome jit ve za iz vr še - va nje av to ri te te ozi ro ma in sti tu ci o na li zi ra no spre je ma nje od lo či tev.6 Le ta 2000 sem npr. za pi sal, da se zdi, kot da je v Slo ve ni ji re fe ren dum na - mes to le gi ti mi za cij ske, za ko no daj ne in nad zor ne do bil pred vsem po li tič no na - ra vo.7 Ta bo ja zen se je v pre cej šnji me ri ures ni či la, saj »po li ti kant ska« upo ra ba in sti tu ta re fe ren du ma, pri ka te ri moč lo gi ke za me nju je lo gi ka mo či, pos ta ja del slo ven ske ustav no prav ne in po li ti čne iden ti te te.8 Po li ti ka, sin di ka ti in dru ge več je in te res ne sku pi ne, ki jim ne uspe do se či kom pro mi sa ali ures ni či ti par ti - ku lar nih in te re sov, po gos to pre la ga jo bre me za spre je ma nje od lo či tev na vo liv - ce, se ve da pod pre tve zo de mo kra tič nos ti in le gi tim nos ti takš ne ga na či na in sti - tu ci o na li zi ra ne ga od lo ča nja (pri mer je re fe ren dum o že lez ni cah ali o na či nu fi - nan ci ra nja po se gov v de lo va nje jedr ske elek trar ne). Hkra ti pos ku ša jo do lo če ne po li tič no or ga ni zi ra ne sku pi ne lju di s po moč jo re fe ren dum ske ga od lo ča nja ure- s ni či ti pro ti us tav ne ide je (pri mer t. i. re fe ren du ma o dža mi ji). Re fe ren dum se lah ko upo ra bi kot (pre iz ku še no) sred stvo po li ti čne ma ni pu la ci je, za to bi se v zdra vi in prist no de mo kra tič ni druž bi mo ra li iz ogi ba ti upo ra bi re fe ren du ma za tre nut ne po li ti čne (stran kar ske, sin di kal ne ipd.) in te re se in za le gi ti mi ra nje do - lo če ne po li ti ke ozi ro ma za is ka nje ple bi sci tar ne pod po re za njo (re fe ren dum o t. i. teh nič nem za ko nu v zve zi z »iz bri sa ni mi«). Po dru gi stra ni pa po li tič na ob - last ni na klo nje na re fe ren dum ske mu od lo ča nju o ne ka te rih naj po memb nej ših druž be nih vpra ša njih. Ob tem, ko se je vla da dol go ča sa obo tav lja la v zve zi z raz pi som re fe ren du ma o vsto pu Slo ve ni je v EU in NA TO, se je od lo či la ra ti fi ci - ra ti Po god bo o Usta vi za Ev ro po, ne da bi jo pos ku si la re fe ren dum sko le gi ti mi - zi ra ti.9 Me nim, da je ne ga ci ja in te gra cij ske in druž be no so ci al ne funk ci je re fe - ren du ma v Slo ve ni ji pos ta la očit na. N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 76 4 Slo ven ska prav na te o ri ja obi čaj no dok tri nar no na pač no po ve zu je re fe ren dum sko od lo ča nje z ne po sred nim iz vr še va njem su ve re nos ti. Na to je Slo ve ni jo opo zo ri la tu di npr. Be neš ka ko mi si ja. Glej Mne nje Be neš ke ko mi si je o ustav nih spre mem bah vo lil ne za ko no da je v Re pub li ki Slo ve ni ji, 44. ple nar no za se da nje, 13.–14. ok tob ra 2000. 5 Ustav no so di šče RS je ta ko od lo či lo npr. že v od loč bi št. U-I-47/94. Glej npr. tu di sklep št. U-II-3/03-15 6 Glej Sto ne Sweet A., Go ver ning With Jud ges. Con sti tu ti o nal Po li tics In Eu ro pe, Ox ford Uni ver si ty Press, 2000. 7 Ter šek A., Prav na dr ža va in le gi tim nost, No va re vi ja, št. 221-222/2000, str. 233 in nasl. 8 Pred tem je sva ril npr. že prof. Zu pan čič. Glej Re fe ren dum ali zgod ba o vo lji ljud stva, No va re vi ja, št. 176/1996, str. 121. 9 Prim. Av belj M., Ev rop ska usta va res v ro kah su ve re na?, Prav na prak sa, št. 2/2005, str. 6. www.revus.eu Do kler se in sti tut re fe ren du ma upo rab lja v okvi ru ustav no do pust nih pra vil po li ti čne igre, je na čin nje go ve upo ra be po li tič no vpra ša nje. Z vi di ka ustav no - prav ne te o ri je (le gi tim nos ti) je ven dar le tu di to vpra ša nje nad vse po memb no. Ne gre na mreč sa mo za vpra ša nje slo ven ske po li ti čne in prav ne iden ti te te, gre tu di za vpra ša nje de mo kra tič nos ti in le gi tim nos ti slo ven ske ga po li ti čne ga pro - ce sa. Pre na ša nje od go vor nos ti za od lo ča nje s par la men ta na vo liv ce na mreč lah - ko pri lju deh utr di za vest o tem, da par la men tar no pred stav niš tvo ni v soz voč - ju z vo liv no vo ljo ljud stva, par la ment pa ne iz va ja »do go vor je ne« po li ti čne funk - ci je. Gre pred vsem za to, da po gos ta upo ra ba re fe ren dum ske ga spre je ma nja od - lo či tev im pli cit no sla bi le gi tim nost de mo kra tič no iz vo lje ne ga pred stav niš ke ga or ga na. Ustvar ja se pre pri ča nje, da od lo ča nja ne gre pre pus ti ti po li ti kom ali da je cilj druž be ne ure dit ve ne po sred no od lo ča nje dr žav lja nov. Ta ko pre pri ča nje ustvar ja de mo kra tič ni pri manj kljaj. Če se par la ment že si cer so o ča s po manj ka - njem le gi tim nos ti, po tem po gos to za te ka nje k re fe ren dum ske mu od lo ča nju po - me ni na dalj nje zmanj še va nje stop nje le gi tim nos ti par la men tar ne ga pred stav - niš tva. Par la ment, ki se mo re bi ti ce lo iz ogi ba od lo ča nju o po memb nih druž be - nih vpra ša njih in jih pre pu šča re fe ren dum ski vo lji dr žav lja nov, iz gub lja na ra vo osred nje ga po li ti čne ga or ga na dr ža ve in ne spre je ma po li ti čne od go vor nos ti. Za tran zi cij sko zo re nje mla de de mo kra tič ne dr ža ve je to še po seb no ne var no. Iz - čr pnej ša ana li za te ga prob le ma bi naj ver jet ne je po ka za la, da takš ne po li ti čne oko li šči ne ško di jo de mo kra ci ji in ustav nim ome jit vam ob las ti. Mo ra mo se to rej za ve da ti, da »vsakr šna« upo ra ba re fe ren du ma kot me ha niz ma za spre je ma nje od lo či tev ne po ve ču je de mo kra tič nos ti po li ti čne ga pro ce sa in ne zvi šu je stop - nje nje go ve le gi tim nos ti. Prav na sprot no! Re fe ren dum sko od lo ča nje, ki one mo - go ča ures ni če va nje od go vor nos ti po li tič nih pred stav ni kov za spre je ma nje od lo - či tev in vzpo sta vi tev nji ho ve po li ti čne od go vor nos ti za spre je te od lo čit ve, de - jan sko de lu je ne de mo kra ti čno.10 Ne na zad nje sta tu di po li tič na apa ti ja in sla ba ude lež ba na re fe ren dum skih gla so va njih sov raž ni ci po li ti čne le gi tim nos ti.11 Po - li ti ki in prav ni ki te mu na me nja jo pre ma lo po zor nos ti. Prav za u pa nje v in sti tu ci je po li ti čne ga pred stav niš tva in po li tič na od go vor - nost iz vo lje nih no sil cev jav nih po ob las til sta osred nja ci lja de mo kra tič ne ga po - li ti čne ga pro ce sa in vzvod po li ti čne le gi tim nos ti. Če vla da ni spo sob na vla da ti, tu di za te ka nje k re fe ren du mu ne bo po ma ga lo. V ne neh nem pre na ša nju od go - 77O zlorabi referenduma, s pr imerom ‘vot lost i ’ referendumskega odločanja R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 10 Glej Hol mes S., Sun ste in C. R., The Po li tics of Con sti tu ti o nal Re vi si on in Eas tern Eu ro pe, v Res pod ning to Im per fec ti on. The The o ry and Prac ti ce of Con sti tu ti o nal Amand ment (Le vin son S. Ed.), Prin ce ton Uni ver si - ty Press, 1995, str. 275. 11 Glej Cro nin Tho mas E., Di rect De moc ra cy. The Po li tics of Ini ti a ti ve, Re fe ren dum, and Re ca ll, Har vard Uni - ver si ty Press, 1989. www.revus.eu vor nos ti za spre je ma nje od lo či tev na ljud stvo in v po li tič ni zlo ra bi re fe ren du - ma je ko maj da mo go če za zna ti »de mo kra tič nost«. 2. Vpra ša nje »smi sel nos ti re fe ren du ma« kot prob lem zlo ra be re fe ren du ma za ra di »vot los ti gla so va nja« Ustav no so di šče (US) je v ob raz lo žit vi skle pa št. U-II-3/03-15 me ni lo, da je vpra - ša nje smi sel nos ti pred la ga ne ga re fe ren du ma o t. i. teh nič nem za ko nu o »iz bri - sa nih« po li tič no, in ne ustav no prav no vpra ša nje. »Ne smi sel nost« teh nič ne ga za - ko na in re fe ren du ma je bi la po mne nju US v tem, da vla da ni po tre bo va la teh - nič ne ga za ko na za to, da bi lah ko iz vr še va la od loč bo US, ker ta ustre za kri te ri - ju »za ko ni ti pred pis«. Hkra ti pred la ga te lji re fe ren du ma sled nje ga ni so po tre bo - va li za to, da bi ta ko pre pre či li ne u strez no za kon sko pod la go za iz vr še va nje od - loč be US, saj je bil na men teh nič ne ga za ko na sa mo v za go to vi tvi prav ne pod la - ge za ures ni če va nje od loč be US, takš na prav na pod la ga pa ni po treb na in ne vpli va na ures ni če va nje od loč be US.12 Me nim, da v tem pri me ru vpra ša nje smi sel nos ti re fe ren du ma ni po me ni lo zgolj po li ti čne ga, tem več tu di ustav no prav no vpra ša nje, ta ko z vi di ka var stva ustav nih pra vic »iz bri sa nih« kot z vi di ka var stva pra vi ce do re fe ren dum ske ga za ko no daj ne ga od lo ča nja dr žav ljank in dr žav lja nov Re pub li ke Slo ve ni je. Gre za vpra ša nje, ali je lah ko re fe ren dum ska zah te va po li ti kov (po slan cev v dr žav nem zbo ru) ne us tav na, če je njen de jan ski na men upo ra ba in sti tu ta re fe ren du ma za po li tič no kam pa njo in za po la ri za ci jo vo liv ne ga te le sa, pri ka te ri je v ospred ju tež nja po raz vne ma nju čus tev in po li tič nih stras ti vo livk in vo liv cev, hkra ti pa je vna prej jas no, da bo gla so va nje vo livk in vo liv cev na re fe ren du mu »vot lo« z vi di ka za tr je va ne ga smo tra re fe ren du ma. V od loč bi št. U-I-266/95 je US sa mo ob li ko va lo pra vi lo o pris toj nos ti za pre - so jo ustav nos ti re fe ren dum ske ga vpra ša nja že med zbi ra njem pod pi sov, če tu di za kon iz rec no takš ne pris toj nos ti so di šču ne da je. US je pri tem upo šte va lo pred vsem dej stvi, (1) da je vpra ša nje, v zve zi s ka te rim se zbi ra jo pod pi si, is to kot vpra ša nje, ki naj bi bi lo pred met re fe ren du ma, in (2) da je cilj na pu bli ka is - ta. Sod nik Zu pan čič je v svo jem prit rdil nem lo če nem mne nju k tej od loč bi iz - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 78 12 Ome nje ni sklep US in ustav no prav na vpra ša nja, ki so se pri tem iz po sta vi la, vključ no s po lo ža jem »iz bri - sa nih«, sem iz črp no ob rav na val v ana li zi (Re fe ren dum ske) me je in pas ti ustav ne de mo kra ci je. Ana li za in ko men tar skle pa Ustav ne ga so di šča RS, št. U-II-3/03-15, Prav na prak sa, št. 1/2004. V zve zi s tem skle pom US in prob le mom od loč be ustav ne ga so di šča kot prav ne pod la ge za ne po sred no ob last no od lo ča nje se mo - je ustav no prav no mne nje raz li ku je od t. i. »sku pi ne de se tih prav nih stro kov nja kov« in se v pre tež nem de lu uje ma z mne njem, ki ga je v tis tem ča su jav no za go var jal Ma tevž Kri vic. www.revus.eu po sta vil dva na dalj nja raz lo ga ute me lje nos ti ome nje ne od lo čit ve ustav ne ga so - di šča: 1. pre pre či ti, da bi pri šlo do ne po treb ne ga ple bi sci tar ne ga iz re ka nja lju di na re fe ren du mu v tis tih si tu a ci jah, v ka te rih je vna prej jas no, da bi bil konč ni na sle dek ta ke ga re fe ren du ma ustav no prav no ne spre jem ljiv, za ra di če sar bi bil sam re fe ren dum naj manj ne plo den in bi po me nil mor da ce lo ne po treb - no po li tič no po la ri za ci jo gle de ne če sa, kar bi bi lo mor da na vse zad nje s stra - ni US pre so je no kot ustav no prav no ne spre jem lji vo (po 63. čle nu URS); 2. upo šte va nje de jan ske in po li ti čne ce ne, kot jo po me ni re fe ren dum v pri mer - ja vi z nor mal nim za ko no daj nim pos top kom. Gre to rej za pre ven tiv ni na - men, pri tem pa so v sre di šču ustav no sod ne pre so je na sled nji smot ri: a) pre pre če va nja stro škov; b) pre pre če va nje po li ti čne po la ri za ci je in c) po men re fe ren du ma, ker gre za re fe ren dum iz nas lo va ne ka te rih ma te ri - al nih ustav nih do ločb. Ne kda nji pred sed nik US Tes ten je k po ve da ne mu do dal smo ter pre pre če va nja »vot los ti« pra vi ce do re fe ren dum ske ga od lo ča nja, do ka te re bi pri šlo z gla so va - njem o ne čem, za kar je že vna prej jas no, da bi bi lo kas ne je raz ve lja vl je no kot ne us tav no. O tem prob le mu je v lo če nem mne nju (v to čki 8) k skle pu US št. U-II-3/03 raz miš lja la tu di ta krat na pred sed ni ca so di šča dr. We dam Lu ki če va, če tu di se do ustav nos ti takš ne ga re fe ren du ma ni do kon čno iz re kla. Pred sed ni ca je na va ja la od loč bo US št. U-I-276/96 in lo če no mne nje sod ni ka Tes te na ter za pi sa la: »… Vpra ša nje pa je, ali naj se re fe ren dum iz ve de ta krat, ka dar od lo ča nje na re - fe ren du mu ne mo re pri pe lja ti do pra ve ga rez ul ta ta. Na ta prob lem je opo zo ril sod - nik Tes ten v svo jem prit rdil nem lo če nem mne nju v za de vi št. U-I-276/96, v ka te ri je US pre so di lo, da 12.a člen ZR LI, ki pre po ve du je raz pis za ko no daj ne ga re fe ren - du ma, ki se na na ša na vo lit ve v dr žav ni zbor, v ob dob ju ene ga le ta pred red ni mi vo lit va mi, ni v ne sklad ju z usta vo. Po nje go vem mne nju je za ko no da ja lec si cer moč - no po se gel v dve ustav ni pra vi ci dr žav ljank in dr žav lja nov, ven dar je to lah ko sto - ril, ker ga va ru je mo čan ustav no prav ni in te res: re fe ren dum naj se opra vi ta ko, da bo v me jah, ki jih da je se da nja za kon ska ure di tev, za go to vil učin ko vi to pre lit je re - fe ren dum ske ga izi da v za kon. Upo ra ba za ko na, ki bi bil v na sprot ju z izi dom gla - so va nja na re fe ren du mu, bi po nje go vem mne nju ta ko moč no ogro zi la ustav no va - ro va ne vred no te, da to upra vi či pre po ved re fe ren du ma, kjer bi iz ob jek tiv nih raz lo - gov lah ko pri šlo do takš ne ga po lo ža ja. Tu di če bi bi lo takš no sta li šče lah ko pod la - ga za od lo ča nje o sklad nos ti za kon skih do ločb, ki ome ju je jo pra vi co do re fe ren du - ma, z usta vo, pa se po mo jem mne nju za stav lja vpra ša nje, ali bi US ta kri te rij za - do ščal za od lo či tev, da bi iz ved ba re fe ren du ma po vzro či la pro ti us tav ne po sle di ce. 79O zlorabi referenduma, s pr imerom ‘vot lost i ’ referendumskega odločanja R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu Ne gle de na to pa se stri njam z ugo to vi tvi jo, da se za stav lja vpra ša nje smi sel nos ti iz ved be takš ne ga re fe ren du ma.« Upo šte va joč ar gu men ta ci jo US v od loč bi št. U-I-276/96 in lo če no mne nje sod - ni ka Tes te na lah ko k zgo raj po ve da ne mu do da mo na sled nji smo ter: iz ved ba re - fe ren du ma je lah ko ustav no prav no vpraš lji va ta krat, ka dar od lo ča nje na re fe - ren du mu ne mo re pri pe lja ti do pra ve ga rez ul ta ta. Mo re bit ni po seg US v pra vi - co do re fe ren dum ske ga od lo ča nja v tem pri me ru va ru je mo čan ustav no prav ni in te res, da naj se re fe ren dum opra vi ta ko, da bo v me jah, ki jih do lo ča za kon - ska ure di tev, za go to vil učin ko vi to pre lit je re fe ren dum ske ga izi da v za kon. Ob zah te vi tri de se tih po slan cev za ustav no sod no pre so jo od lo ka o raz pi su re fe ren du ma je bi la v sre di šču re fe ren dum ska zah te va dru ge sku pi ne po slan - cev dr žav ne ga zbo ra. Ni za ne mar lji vo, da je šlo za zah te vo po li ti ke, ne pa za zah te vo dr žav lja nov. Zdi se, da je bil de jan ski na men pred la ga te ljev re fe ren - dum ske zah te ve pred vsem »iz ra ba« in sti tu ta re fe ren du ma za iz ved bo po li ti čne kam pa nje (spo mla di tis te ga le ta so bi le ev rop ske vo lit ve, par la men tar ne vo lit ve pa ob kon cu le ta) in za po la ri za ci jo slo ven ske ga vo liv ne ga te le sa, to pa je bi lo iz ve de no pred vsem s po pu lis tič nim in de ma goš kim raz vne ma njem ide o loš kih in po li tič nih stras ti dr žav lja nov. To vrst na po li tič na kam pa nja je bi la v tem pri - me ru tu di fi nanč no po kri ta s pro ra čun ski mi sred stvi. In ka ko je bi lo z iz pol nje nost jo zgo raj naš te tih me ril v ob rav na va nem pri - me ru? 1. Me ri lo pre pre če va nja stro škov je bi lo v tem pri me ru iz pol nje no. Se ve da te ga me ri la ne gre raz ume ti v tem smi slu, da je upo ra ba in sti tu ta re fe ren du ma od vis na od od go vo ra na vpra ša nje, »ko li ko bo dr ža vo to sta lo«, po dob no kot tu - di var stvo in ures ni če va nje člo ve ko vih pra vic ne sme ta bi ti od vis ni od stro škov - nih ocen. Po mne nju tis tih po li ti kov, ki no če jo raz ume ti na čel ustav ne de mo - kra ci je, je prav to eden iz med prob le mov v zve zi z »iz bri sa ni mi.« Gre za to, da le gi tim nos ti in sa mo u mev nos ti stro škov re fe ren dum ske ga za ko no daj ne ga od lo - ča nja ne od teh ta iz ved ba za ko no daj ne ga re fe ren du ma, ki za ra di nor ma tiv ne ire - le vant nos ti nje go ve ga rez ul ta ta de jan sko, v prav nem po gle du in upo šte va joč od - loč bo US ne bo imel že le ne ga učin ka. 2. Kar za de va po li tič no po la ri za ci jo vo liv ne ga te le sa, sem ta krat me nil, da je bi lo mo go če sa mo z »za vest no ske pso« za ni ka ti stop nje va nje in za os tro va nje po li ti čne po la ri za ci je vo liv cev, do če sar je kas ne je tu di v res ni ci pri šlo. 3. Po tem ko je bil spre jet sklep US št. U-II-3/03, v ka te rem je bi lo po jas nje - no, da re fe ren dum ski izid ne bi imel vpli va na ures ni če va nje od loč be US št. U- I-246/02 (t. i. od loč be o iz bri sa nih), je bi lo tu di v tem pri me ru mo go če sa mo z »za vest no ske pso« ali »očit nim spre ne ve da njem« za ni ka ti do mne vo, da bi dr - N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 80 www.revus.eu žav lja ni, ki bi se re fe ren du ma ude le ži li, de jan sko iz ra ža li svo jo po li tič no in ide - o lo ško (ne)na klo nje nost do iz bri sa nih, s tem pa bi hkra ti iz ra ža li po li tič no pod - po ro ustav nim ma te ri al nim pra vi cam et nič no opre de lji ve druž be ne manj ši ne. V tem pri me ru to rej ne bi šlo za ustav no spre jem lji vo prav no od lo ča nje o prav - nem vpra ša nju, mar več za ustav no spor no po li tič no od lo ča nje o ustav nih pra - vi cah. Če tu di ta vi dik v ob rav na va nem pri me ru mor da ni pre vla du joč, pa je ne - dvo mno pri so ten. 4. Ob rav na va na re fe ren dum ska zah te va je bi la zah te va po li ti čne opo zi ci je. Res je, da ima jo tu di po slan ci dr žav ne ga zbo ra pra vi co zah te va ti re fe ren dum - sko za ko no daj no od lo ča nje. To pra vi co je tre ba se ve da va ro va ti. Pra vi ca po slan - cev zah te va ti re fe ren dum sko za ko no daj no od lo ča nje ima še več jo te žo za to, ker gre za po slan ce par la men tar ne opo zi ci je, ki za ra di pre gla so va nja v par la men tu obi čaj no svo je in te re se in pred lo ge uve lja vl ja bo di si z re fe ren dum skim pri tis - kom ali ce lo s po moč jo US.13 Re fe ren dum je to rej tu di le gi tim no in nad vse po - memb no po li tič no orož je v ro kah par la men tar ne opo zi ci je. Ven dar pa je v tem pri me ru pri šlo do tr če nja ob pra vi co do ne po sred ne ga, re fe ren dum ske ga za ko - no daj ne ga od lo ča nja dr žav ljank in dr žav lja nov ozi ro ma v pra vi co vo livk in vo - liv cev, da se nji ho vo re fe ren dum sko od lo ča nje za va ru je pred »vot lost jo«. Ures - ni če va nje pra vi ce po slan cev je ime lo v tem pri me ru naj manj mo čan pri o kus zlo - ra be pra vi ce dr žav ljank in dr žav lja nov, saj je bi lo vna prej jas no, da bo nji ho vo gla so va nje z vi di ka za tr je va ne ga smo tra re fe ren dum ske ga od lo ča nja »vot lo«. Pra vi co do ne po sred ne ga, re fe ren dum ske ga za ko no daj ne ga od lo ča nja so z vi di - ka nor ma tiv ne re le vant nos ti vo liv ke in vo liv ci iz vr še va li sa mo »na pa pir ju«. Re - fe ren dum sko gla so va nje za vo liv ke in vo liv ce ni ime lo rez ul ta ta, kot bi ustre zal za tr je va ne mu smot ru nak nad ne ga za ko no daj ne ga re fe ren du ma: ne le od lo či ti o for mal ni uve lja vit vi ali ne u ve lja vit vi do lo če ne ga »teh nič ne ga« za ko na, tem več tu di ne po sred no od lo či ti bo di si o prav nih po sle di cah spor ne ga vpra ša nja, ki ga ure ja za kon, bo di si o prav ni pod la gi za ures ni če va nje od loč be US ali pa o prav - nih po sle di cah re fe ren dum ske ga gla so va nja gle de na pred met za kon ske ure dit - ve. Re fe ren dum sko od lo ča nje je ime lo po li ti čne po sle di ce: po zi tiv ni rez ul tat to - vrst ne po li ti čne kam pa nie zo per »iz bri sa ne« za vla ga te lje in pod por ni ke zah te - ve za re fe ren dum, ob pri bliž no 30-od stot ni vo liv ni ude lež bi. Med tem ko je pri ome nje ni od loč bi US o iz bri sa nih »vot lost« za de va la prob lem vna prej šnje jas - nos ti, da bi bil rez ul tat re fe ren du ma pro ti us ta ven, je v ob rav na va nem pri me ru ta »vot lost« za de va la vna prej šnjo jas nost, da rez ul tat re fe ren du ma ne bo vpli val na mož nost in raz sež nos ti ures ni če va nja od loč be US, kar je bil za tr je va ni na - men pred la ga te ljev re fe ren du ma. Ta po li tič ni zna čaj iz ve de ne ga re fe ren du ma je 81O zlorabi referenduma, s pr imerom ‘vot lost i ’ referendumskega odločanja R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 13 Glej Ter šek A., Po li ti čne raz sež nos ti ustav ne ga sod stva, Prav na prak sa, št. 9/2005, str. 6. www.revus.eu kas ne je do bil ustav no prav no na ra vo, saj do iz vr šit ve od loč be US U-I-246/02 še ved no ni pri šlo; del no tu di za ra di tis tih prav ni kov, ki so na spro to va li ne po sred - ne mu iz vr še va nju od loč be US in po sred no (ne ka te ri tu di ne po sred no) prit rje - va li ide ji po li ti ke o spre je mu ustav ne ga za ko na za anu li ra nje mo či ustav no sod - ne od loč be. Iz ved ba za dev ne ga re fe ren du ma je bi la to rej pred hod no ustav no - prav no vpraš lji va tu di iz raz lo ga, ker od lo ča nje na za dev nem re fe ren du mu ni mo glo pri pe lja ti do »pra ve ga« ali »prist ne ga« rez ul ta ta. Mo re bit ni po seg US v pra vi co do re fe ren dum ske ga od lo ča nja bi v tem pri me ru va ro val mo čan ustav - no prav ni in te res: re fe ren dum naj se iz ve de ta ko, da bo za go to vil učin ko vi to pre - lit je re fe ren dum ske ga izi da v za kon. V tem pri me ru re fe ren dum ski izid, kot je po jas ni lo US, z vi di ka nje go ve od loč be št. U-I-246/02 ni imel prav nih učin kov, če tu di je po vzro čil po memb ne in znat ne po li ti čne po sle di ce. Me nim, da bi iz ved bo re fe ren du ma o t. i. »teh nič nem za ko nu za iz vr ši tev od loč be US o iz bri sa nih« to so di šče mo ra lo pre so ja ti tu di kot ustav no prav no vpra ša nje. Ta ka pre so ja bi lah ko pri pe lja la tu di do opre de lit ve te ga re fe ren du - ma kot pri me ra protiustavne zlo ra be re fe ren du ma. US bi po mo jem mne nju in upo šte va joč naš te ta me ri la mo ra lo vse lej skrb no pre so ja ti ustav nost re fe ren - dum ske ga od lo ča nja ta krat, ka dar je mo go če vna prej ute me lje no tr di ti, da bi bi - lo gla so va nje vo livk in vo liv cev »vot lo« in ka dar so v sre di šču prob le ma tu di ustav ne pra vi ce (v tem pri me ru et nič no) opre de lji ve druž be ne manj ši ne. Od lo - či tev o tem, ali je za ugo to vi tev ne us tav nos ti re fe ren du ma po treb na iz pol nje - nost vseh naš te tih me ril, zgolj ka te re ga iz med njih ali mor da ka kih dru gih me - ril, je se ve da v pris toj nos ti US. N E P O S R E D N A D E M O K R A C I J A – D O K T R I N A Z L O R A B E R E F E R E N D U M A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 82 www.revus.eu