& # 7     23. decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden plebiscit. Od 93,2 % udele`enih upravièencev se jih je 95% izreklo za samostojnost. S tem se je sicer zaèela formalna pot našega osamosva- janja, toda misel na lastno dr`avo je `e imela svojo zgodovino. Od leta 1848 pa vse do 2. pol. 90-tih let 20. stoletja, ko je skupina izobra`en- cev, zbrana okoli Nove revije, spomladi 1987 v številki 57. objavila svoje prispevke za sloven- ski narodni program. Glavne sestavke so na- pisali Jo`e Puènik, Peter Jambrek, Tine Hri- bar, Spomenka Hribar in Ivan Urbanèiè. Su- verenost so razumeli kot pogoj za to, da narod postane nacija (narod z lastno dr`avo) ter tr- dili, da izvirna suverenost pripada narodom in ne federaciji. Toda èeprav danes veèina od nas to številko revije šteje za prelomnico, ki je tudi spodbudila oblikovanje protikomunistiène opozicije v Sloveniji, pa to ni bila prva revija, ki je naèenjala vprašanje naroda in njegovih pravic. Leto prej je namreè v »Reviji 2000 – èast- nik za mišljenje, umetnost, kulturna in reli- giozna vprašanja« v številki 31/32 takratno uredništvo zaèelo z razpravo o polo`aju sloven- skega naroda in narodnem vprašanju. Pri tem so svoje èlanke prispevali med drugim tudi Spo- menka Hribar »V labirintu vprašanj«, Tine Hribar »Leninski principi raznarodovanja«, France Buèar »Mali narodi in znanstveni so- cializem« ter Peter Kovaèiè-Peršin z èlankom »Narodno vprašanje kot vprašanje kulture«. Poleg tega pa so v tej številki »Revije 2000« ob- javili razmišljanje Edvarda Kocbeka z naslo- vom »O narodu«. Šlo naj bi za njegov do ta- ' , 1 DE         = "5 "    krat še neobjavljen esej oz. predavanje, ki naj bi nastal okoli leta 1970. Ker smo `eleli kaj veè izvedeti o »narodni šte- vilki Revije 2000«, smo se odloèili, da o tem spre- govorimo z gospodom Lojzetom Peterletom, ne- koè tudi urednikom Tretjega dne, ki je v tistem èasu pomagal pri ustvarjanju Revije 2000. Peterle: Ja, to je bil »moj« Tretji dan. Sem mu še nekoè jaz dal ime. Dolgo smo razmiš- ljali, kako bi dali naslov biltenu, ki smo ga urejali, in potem sem jaz prišel na vstajenjsko idejo - tako je revija dobila ime. Skoraj ni Slovenca, ki še ne bi slišal za danes `e legendarno 57. številko Nove revije, v kateri je skupina izobra`encev, zbrana okoli te revije, spomladi 1987 objavila svoje prispevke za slo- venski narodni program, v katerem so poudarili, da je suverenost tista, ki mora biti pogoj za to, da narod postane nacija. Toda to ni bila prva revija, ki je pisala o tem. @e leto dni prej so ne- kaj podobnega objavili v reviji 2000. Dr`i. V reviji 2000 so pribli`no leto prej Viktor Bla`iè, Spomenka Hribar, Tine Hri- bar, France Buèar ter še drugi pisali o neka- terih temah, ki so potem pomenile nekako jedro vseh prispevkov v 57. številki Nove re- vije. To problematiko so odpirali ali razvili v naši t.i. »narodni« številki. Teh idej seveda nismo lansirali kot zadnje odkritje, temveè smo se èutili kot ljudje, ki so ob posebnem ognjišèu, ki se mu je reklo »revija 2000«, od- pirali taiste teme. Seveda se ob tem vpraša- nju ne borimo za kakšna posebna prvenstva.  & 7     Ta naš prispevek veèkrat omenim zato, ker smo dolgo `iveli v javni anonimnosti in se ta naš prispevek nekako ni ovrednotil in ni pri- šel v kakšno veèjo zavest. Zato se mi je zdelo prav, èisto zaradi intelektualne poštenosti, da ponovno opozorim tudi na naš prispevek. Kdo pa so bili èlani revije 2000? V leksikonih je oznaèena kot levo kršèanska laièna revija. Ali to dr`i? Ta krog, ki se je zbiral okrog revije 2000 — v marsièem zelo raznolik –, je bil prvi krog mladih kršèanskih intelektualcev po 2. sve- tovni vojni, ki je zaèel skupaj delati. Odloèili smo se, da se sistematièno lotimo študija, prevajanja »krize evropske zavesti«, kot se je temu takrat reklo. Šli smo se nekakšno »ko- muno«, ki so bile takrat tako moderne … Prav iz tega našega kroga je potem veliko ljudi šlo v politiko. Mi smo šli na zaèetku na `ivce tako Cerkvi kot partiji in ni bilo prijetno biti med dvema ognjema. Povezovala nas je `elja, da bi v slo- venski dru`bi lahko `iveli pristno kršèanstvo v celoti, ne da bi nas v javnem prostoru do- loèala ena ali druga ideologija v smislu moèi. To je bil naš skupni imenovalec. Nekaj èasa so nas celo imeli za kontestatorje, toda reèi moram, da je bila meni ta pozicija kar všeè. To je namreè pomenilo, da smo bili nekaj no- vega. Èe smo šli na `ivce obema, mislim, da za nas to ni bil slab znak. Èe se vrneva nazaj k konkretnima številka- ma, o kateri govoriva. Kakšna je po Vašem mne- nju vsebinska razlika med prispevki, objavlje- nimi v reviji 2000, ter 57. številko Nove revije? Ali lahko reèemo, da se je ideja o slovenski su- verenosti šele rojevala, da pa je bilo še prezgodaj za njeno uresnièitev, medtem ko je bila v 57. šte- vilki ta tudi jasno izra`ena? Peterle: Mislim, da prav te ideje o osamos- vojitvi v »narodni številki« revije 2000 res še nismo mogli brati, je pa bila priprava na to, kar se je potem zgodilo. Takrat smo šele slu- tili spremembe oz. delali zanje, jim priprav- ljali prostor za uresnièitev. Sam to jemljem kot del teh priprav, kot del intelektualnega prebujanja, ki je na koncu pripeljal do tega, da smo se poslovili od partijskih oz. totali- tarnih èasov. Zakaj je šla, po Vašem mnenju, objava v 2000 mimo slovenske javnosti (praktièno za te prispevke danes nihèe ne ve), medtem ko je 57. številka naletela na tak odmev? Naša revija je bila mo`na v èasu Kavèièa, potem pa je bila v èasu Popita, ko je tudi be- seda »dialog« postala sumljiva, ustavljena. Ta- krat tudi nismo izhajali. V tistem èasu je bil tudi Milan Kuèan na »drugi« strani in je izra- `al skrb oz. veè kot skrb, da bi se skozi našo revijo v javnem prostoru na poseben naèin uve- ljavljala Cerkev — nekje imam še njegovo pi- smo, v katerem mi je o tem pisal. Dejansko smo skušali z našo revijo na nek naèin vzpo- staviti dialog med kristjani in marksisti, toda takrat se je partija grozno bala, da bi Cerkev kakor koli veèala svoj javni vpliv, zato smo bili za partijo »sumljivi« in so nam dali samo toliko prostora, kolikor je bilo nujno potrebno. Tako prvih petnajst številk revije niti ni do`ivelo jav- ne predstavitve, èeprav smo posamezne izvode pošiljali na uredništva. Ponavadi so rekli, da se je izgubil: ko smo poslali še enkrat, vseeno niso objavili. Mislim, da je šele 15. številka do- `ivela normalno predstavitev, kar je pomenilo, da so potem vsakiè, ko je izšla, tudi zapisali: »Izšla je ta in ta številka, notri lahko preberete to in to …«. Na nas kot kristjane so bili bolj alergièni kot na svoje sinove, èe lahko tako re- èem. Navsezadnje so — reèeno v narekovajih — »svojim pustili veè kot nam«. Na drugi strani pa so takrat Novo revijo tudi pripravili kot nekakšen »bum«, medtem ko pri reviji 2000 nismo vlagali nobenega marketinga. V tem smo bili slabi. Preprosto smo bili veseli, èe smo kakšno idejo objavili & # 7     oz. jo plasirali, èeprav smo pri tem stalno na- leteli na zidove. Nekatere smo uspeli presko- èiti, nekaterih pa ne. Kdo pa so bili tisti, ki so omogoèili tak »bum« Nove revije? V Novi reviji so bili tudi ljudje, ki so imeli drugaène predispozicije, na primer Tine Hribar, pa Dimitrij Rupel. To so bili ljudje, ki so bili navsezadnje zaposleni na »ta pravih« institucijah, kjer so si lahko tudi marsikaj privošèili. Hribar na FDV-ju, takrat- nem FSPN, prav tako Rupel, se mi zdi. Za veèino teh, ki so tam notri pisali, lahko re- èem, da ni imela slabih slu`b v bivšem siste- mu — pa o tem ne moraliziram. Pa tudi stvari so znali drugaèe izpeljati. Toda veèina avtorjev, ki so objavili svoje prispevke v t.i. »narodni številki« revije 2000 (npr. France Buèar, Tine in Spomenka Hri- bar), je objavila svoja razmišljanja tudi v 57. številki Nove revije leto dni kasneje. Tudi to govori v prid našemu takratnemu delu v okviru revije 2000, se vam ne zdi? V 57. številki Nove revije se je pojavila tudi zahteva, da se je treba »znebiti skrbništva Zveze komunistov Slovenije«, katere predsednik je bil od leta 1986 Milan Kuèan. Kako v luèi te zah- teve gledate na njegovo izvolitev na mesto prvega predsednika Republike Slovenije? Dejstvo je, da smo Kuèana imeli v pod- zavesti. On je bil edini na ekranu: na realnem ekranu na televiziji in na našem notranjem ekranu. Kuèan je eden izmed ljudi, ki obvla- dajo marketing. Znal je oditi iz Beograda ob pravem èasu, vedel je, da ne more iti drugam kot v Ljubljano. Komunisti so prvi vedeli, da je zgodbe konec, videli so, kje se podira in kako se podira. In je naredil pametno potezo in si s tem podaljšal politièno `ivljenje. Na drugi strani je bil Puènik vizionar, ki pa se ni posveèal temu, kako ga do`ivljajo ljudje. Puènik je bil za tektonske premike, medtem ko se je Kuèan smejal. Sam sem Puènika zelo cenil in sem bil preprièan, da bo znala javnost prav ovrednotiti krivico, ki mu jo je Partija, ki ji je vèasih tudi pripadal, naredila. Sam si ne morem predstavljati, kako pre`iviš sedem let v samici. Na tisti strani re`ima, ki je tako politiko vodila skoraj 40 let, je bil Kuèan na glavnih pozicijah, vendar se je znal tako pred- staviti ljudem, da je zmagal, èeprav bi moral prvi mo` nekdanje Partije, ki je storila toliko gorja, `e vsaj zaradi objektivne krivde prepu- stiti mesto drugemu. Bi lahko ovrednotili Vašo vlogo pri uresnièitvi »slovenskega narodnega programa«? Ali lahko sploh govorimo o slovenskem narodnem progra- mu, ko se pogovarjamo o »narodni« številki re- vije 2000 in o 57. številki Nove revije, oz. ali ju lahko primerjamo z Zahtevami Zedinjene Slo- venije iz leta 1848 ter Majniško deklaracijo? Bi morali, po Vašem mnenju, še kakšen tekst uvr- stiti med »slovenske narodne programe«? O vseh teh zadevah je v revijo pisal zgo- dovinar Prunk. Èe boste pogledali, kaj je za- pisal, boste videli, da smo mi — kako bi rekel — nekako prostor odpirali, mi smo eno traso tudi postavljali, da se tako izrazim, smo toèno povedali, kaj in kdaj se kaj zgodilo: to se je takrat zgodilo, to takrat… Prunk je potem iz- dal samostojno knjigo Slovenski narodni pro- gram. Najprej je nekaj v reviji objavil, potem je pa revija objavila to knjigo. Kar se pa moje vloge tièe, veste, jaz nisem bil kakšen silni teoretik; bil sem petnajst let odgovorni ured- nik in nekaj èasa tajnik, ekspediter, pisec, ko- rektor, lektor — vse, kar je bilo paè treba biti. Kaj pa potem? Jaz sem bil soustanovitelj kršèansko-so- cialnega gibanja in njegov tajnik, potem pa sem zastopal stališèe, da je treba ustanoviti stranko, ne samo gibanje. Preprièan sem bil, da je treba narediti tudi kaj drugega in veèina  & 7     je bila za to. Potem sem bil deset let pred- sednik SKD. Ker smo na prvih volitvah naj- veè dobili znotraj Demosa, sem postal pred- sednik prve vlade. Mene je èakalo potem izra- zito operativno delo. Tako da imam jaz za sabo relativno malo pisanja v tem smislu — jaz nisem objavljal tako kot Puènik ali Buèar. No, Buèar je študiral sisteme, no, saj sem jih študiral tudi jaz, ampak mu nisem kon- kuriral v pisanju… Stvar se je do volitev ravno tako razvila, da je potem lahko »potegnilo«. V kakšni meri se je slovenski narodni pro- gram, izra`en v 57. številki Nove revije uresnièil v konkretnem politiènem dogajanju od takrat do danes? Takrat verjetno v Demosu … Ja, Demos je tukaj bistvena postavka v razvoju. Ob prvih demokratiènih volitvah so ljudje podprli ta projekt samostojne demo- kratiène dr`ave, ki bo spoštovala èlovekove pra- vice, kar je bil desetletja prej pri nas velik problem. Velik del tega programa se je ure- snièil, ni se pa uresnièilo vse — npr. odnos do preteklosti se ni dal urediti po evropskih standardih. V zadnjem èasu smo bolj usmerjeni v Evropo, Evropsko zvezo. Nekje sem prebrala, da danes nismo ogro`eni niti od Evropske zveze niti od naših sosednjih dr`av, ampak od nas samih, saj smo vkljuèeni tudi v tiste globalizacijske procese, ki povsem odplavljajo in preplavljajo vso samos- vojost ljudstev, narodov, èe te niso globoko in trd- no zasidrane v narodu samem. Menite, da je bilo teh štirinajst let naše samostojne dr`ave do- volj, da se je slovenska zavest znotraj lastne dr- `ave utrdila? Naša dr`avotvorna zavest se še oblikuje. Marsikdaj te`ko, ker ti, ki sedaj vladajo, ne `elijo slišati kaj dosti o dr`avljanski, narodni ali domovinski vzgoji (nekaj let je bil prob- lem sploh govoriti o vzgoji, saj so rekli, da se `e z izobra`evanjem dogaja hkrati vzgoja) in nam še marsikaj manjka k neki normalni dr- `avljanski zavesti. Vèasih je èutiti pomanjka- nje te suverenosti in dr`avljanskega èuta, da ne omenjam, da nekaj let celo zdaj `e bivši predsednik dr`ave ni èutil potrebe, da na svo- ji hiši v Murglah ob dr`avnih praznikih izo- besi zastavo, na kar je potem opozoril Tone Kuntner. Tisti, ki niso bili pobudniki tega projekta, malo te`je praznujejo, da smo po- stavili dr`avo. To se je `e velikokrat pokazalo, vendar sem sam preprièan, da bomo znotraj Evropske zveze to našo zavest samo okrepili. Naša zavest v tem smislu ni ogro`ena s strani Bruslja, se pa je tam tudi ne da naroèiti — to se mora zgoditi doma. Tudi štorklja ne nosi iz Bruslja, ampak mora prileteti od nekje drugje. Smo pa še, po mojem mnenju, v na- stajanju in dozorevanju kot nacija. Se vam zdi, da bi potrebovali še kakšen slo- venski narodni program? Kaj bi vanj zapisali? Mislim, da še. S tem ko se bo okvir dr`av- nega v Evropski zvezi nekoliko relativiziral oz. stopil v nove okvire. Koncept nacionalne dr- `ave seveda pozna teritorij, mejo itd. Vse to bo še ostalo, ampak na mejah ne bomo veè stali, ne bo to veè tako obrambno postavljeno, kakor je pri teh dr`avah bilo. Mi nedvomno potrebujemo še skupne imenovalce v duhu narodnega programa. Narodno je nekaterim malce tuje ali nepotrebno, jaz pa mislim, da v teh novih okolišèinah prihaja nekako skozi novo dioptrijo - vidimo lahko celo projekt Ze- dinjene Slovenije. Ne kot poskus politiènega poenotenja vseh Slovencev, ampak bolj v tem kulturnem smislu. Mi, èe hoèemo kot Sloven- ci - kot narod `iveti bolj skupaj, bomo imeli za to zdaj vse mo`nosti oz. drugaène mo`nosti. Èe hoèemo, lahko skupaj kaj naredimo in tudi razvijamo neko skupno vizijo.