Za poduk in kratek čas. Vransko. Tržaška velika ceata iz Maribora nad Slov. Bistrico, Konjice, Celje, Trojano, Podpe6 v LjubIjano bila je nekdaj ailno živabna. Brezštevilnih težkih Tozov je se po njej pomikalo no6 in dan. Ob cesti 8tanujo6i prebivalci so leto in zimo zaslužili mnogo denarjev, zlaati gostilničarjem godilo je io kaj dobro. Sedaj je to vae minnlo. Južna železniea potegnila jena-ae prevažanje blaga, velika tržaika cesta pa je eapuščena; le domači vozijo po njej, tujega voza6a ni videti na njej; prejšnje živabno žirljenje, bogati promet, vsakdanji zaslužek iginil je za Tselej. To vidimo po celej njenej dolgej črti, le od Celja naprej do Gomilskega je še nekaj prejšnjega življenja, ker ae mnogo blaga prevaža iz mesta za potrobe velikega gornjegrajskega okraja. Od Gomilskega naprej do Vranakega in krajnske meje rideti je znatno menje vozačev. Vkljub temu pa ostanemo na Vranskem, da ovi trg in jegov okraj svojim bralcem nekoliko popiaemo.v Vraneko je še le nekoliko let trg. Šteje 108 biš in 586 prebivalcev. V trgu je c. k. okrajna sodnija, pošta, c. k. notar, žandarmarijska štacija, vra6nik, okrajni zastop, podružnica kmetijske družbe štajerske in farna cerkev sv. Mihaela na Vranskem. Cela župnija irna 5 srenj: Vransko, Loči6, Prekop, sv. Jeronim in Tešoro z 2810 prebivalci. Podružnic je 6. Šola jc dvorazredna. Sejmi obhajajo se 4, namreč 3. marca, sredo po belej nedelji, 29. «epte»bra in 15. novembra. Ve6jidel eo sejmovi dobro obiskovani. S trgom združeni ste 2 okoliš6ui erenji Lo6i6 in Prekop, kar pa okoličanom ni po V6«m povoljno in »o marsikateri uže zglasili se za to, da bi se zopet razdružile, h 6emur je pa treba do^oljenja od itrani deželnega zbora štajerskega; 78« tri srenje skup merijo 3878 oralov [2229 bektar], žtejcjo 273 hiš in 1597 duS. Po trgu dobil je tudi celi okraj svoje ime, da ga naaivljajo : vranski okraj. Meri svojih 32.191 oralov [18.567 hektarj ter zapopada Volskin dol in nekaj Savinjske široke doline. Visoke planine stojijo mu lo na »cvero-aiapadnib in južnih mejah in toraj imajo prebivalci milejše podnebje nego oni v gornjegrajskem okraji. Vetrovi vle6ejo zvocinoma iz južno-zapadne proti severo-izhodnej strani. Deži rado in tudi nevihte niso preredke; toča prihruje skoraj gotovo vsako tretje leto. Obrobje visokih plauin proti severu in zapadu pouzro6uje mnogo 7iharjev, krči jcsen in razteza zimo, ki pogogto pri6ne uže ered novembra in traja do ared aprila. Na zimo računi se toraj 5 mesencev, na poletje 3, na spomlad in jesen akup 4. Goli6av in pustinj ne najdeš v celem okraji, pa tudi ne muž ali mo6virjev. Zemlja je po brdib in planinab peš6ena, deloma tudi ilovnata ali glinaata, lepo prstena in toraj rodovitna pa po Volskinem dolu. Pridelujejo po nižavah najve6 vsakovrstnega žita tudi koruze, 7 planinakih legah pa le bolj oves in krompir. Vinogradov je malo, vino iz njih slabo. Gojzdov je precej in lepih, proti severu je najve6 smerekovja, proti jugu pa bukovja. Ljudi štejemo v ce lem okraji 9715, ki ao vseakozi lepe, krepke raati in jasnega, živabnega duba. Železnice okraj nima nobene; najvažniaa za promet je stara tržaška velika cesta in okrajna steza iz Gomilskega nad Brašlovce v Mozirje. Slo^stvo. L. W. Berezinova knjiga: „111vatska, Slavonija, Dalmacija i vojaška Krajina" v ruskem jeziku je tako izvrstno delo, da po zagotovilu nObzora" (glej 132. list lanskega leta) ga mu ne v brvatskem, pa tudi v nobenem drugem jeziku ni para. Delo res zasluži ime ,,slave naroda brvatskega", kakor knjiga naaega Valvazorja oKranjski nEhre des Herzogthums Krain". Jako obširno delo, za katero je slavni Berezin, ve6 6asa v trojedni kraljevini bivajoč, s čuda neumornim trudom nabiral gradivo, popisuje navedene jugoalovanske dežele v zemljepisnem, zgodovinskem, statističnem, politiškem, liteiarnem, gospodarskem in trgovskem, v obče kulturnem oziru tako temeljito, da se z enakim delom menda ne Nemci, ne Francozi in drugi narodi ponašati ne morejo. — Delo tolike vrednosti je napotilo našega za slovanstvo neutrudljivo delavnega gosp. dr. Jordana, zdaj urednika nReforme", da je podpiran od preblagega jugoslovanskega rodoljuba, sklenil, iz ruš6ine v nemški jezik prestaviti to velikansko delo, ako vsaj 300 naročnikov na-nj dobi. Nam so doale 3 v poskušnjo izdane pole, ki nam kažejo, da bi res obžalovati bilo, ako ne bi krasno delo prišlo na svetlo. Zato toplo priporočamo rodoljubom posameznim in znanatvenim zavodom, naj žrtvujejo 5 gld.; ki jih bo stala ta knjiga. Gospod dr. Jordan ne zahteva prenumeracije (predplače), ampak le to, da, kdor žcli knjigo, mu po poatni listnici (Correspondenz-Karte) naznani subskripcijo na Dunaj (Wien VI. Kaunitzgasse 2). Podpirajmo tudi mi Slovenci prevoduika, da pride velike hvale vredna knjiga na svitlo; vsaj smo v najbližji dotiki z našimi brati jugoslovanskimi. Smešničar 4. Nemškutarski u6itelji na Kranjskem gorijo za nemščino in priporočajo v svojej ,,Scbulzeitungi" nemško-slovensko godlo. Šaljivi nBrencelj" jim ponuja v zgled sledečo nemškoslovensko nka5a-brein". rDer smrkelj und die muba se sre6ata auf der cesta iz den mesta. nWohin greš?" fragt der smrkelj die muha. — nIz der Stadt na die Bauein" — odgo^oii die muha. — ,,Jaz aber iz den kmeto7 7 die mesto" — sagt der smrkelj, — nzakaj greš du unter diekmete?" — nDie goapoda, wenu ich in die jed padem, nabode mich na Gabel, pa micb 7en 7iže, der kmet pa zajame 7ollen LSffel in me 7rže weg, dass ich ftlr ein cel teden Speise habe". — nBei mir je pa narobeu — sagt der smrkeij — der kmet wirft mich z 780 ailo ob tla, in der Stadt pa rae za7ijajo 7 SchnupftUcher, da sena ganz na warmem in se ne razmažem und micb nicht 7erktlhle." Za5nimo toraj tako pisati, bote videli, kako bo S7et strmel nad našim napredkom in kako lepo bomo go^orili, da nas bodo še angeljci poslušat bodili. ^Brencelj".