i
i
“2-4-Repovs-Razgovor” — 2010/5/6 — 10:04 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 2 (1974/1975)
Številka 4
Strani 172–174
Dušan Repovš:
RAZGOVOR S PROFESORJEM KLADNIKOM
Ključne besede: razgovori.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Repovs-Kladnik.pdf
c© 1975 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
101 POGOVORI
RAZGOVOR S PROF. KLADNIKOM
Profesor Ivan Š t a l ec n am j e p r a vi l , d a ste bi li nje gov d i jak
in to ede n najboljših. Nekoč nam je v šali de j a l , da j e on " kriv" ,
da ste se usmeri li na študi j fizi ke: nekoč vas je poslal na t ek -
movanje iz fiz ike , kje r vas j e zmaga tako spodbudila , da ste po -
stali navdušen fizik. Ali ste res spremenili svoje z animanje ta-
korekoč v hipu ali pa ste s e za fizi k o zanimali že prej in vam je
bila t o samo nova spodbuda?
V p rvem r a z r e d u višj e g i mna z i j e sem bil navd ušen slavis t in
pri jatelj slovenske bes ede . Ka j kmalu sem s po z n a l, da lahko dobro
pi š e š le , č e tudi ve š o čem p i s a t i . Moje zan imanje j e zajadralo
v n aravos l ovje . V z ačetku sem se zanimal predvs em za k emijo. Po
vojni so p r i nas o bjavljali ve liko poljudno znanst vene l iterature,
naj več v s rbohrvaš čini. Bral s em vse po vr s ti. Sko z i po l j udno li-
t eraturo sem prišel do fi zike. Na gimn az i j i v Trbovljah j e t eda j
učil mat ematiko in fi z i ko p rof. I . Št a l e c . Bi l j e z a gn a n učite lj
mat e mati k e , fiziko pa je uč i l nerad. Fiz i ko smo s pre jemal i kot
z birko f ormul, z ako no v in p r o b l e mo v , ki se jih j e ~ač b i l o treba
nauč i t i . Sl u t i l sem , d a se z a zak oni in f ormul a mi s kri va o gromno
z nan je o poj avi h v svetu in ve solju , znan j e, k i bi ga bilo dobro
osvo jiti . Toda fi zika s e mi je zde l a težka. Bal sem se , da n e bi
zmo gel študija fizik e, č etudi me je privlačeval . Prof . š t a l e c nas
j e pe lj a l v Lj ubl j a no n a tekmovanj e i z mate ma t ike . Ti k pred zač et ­
kom me je po r i ni l v sobo , k je r so tekmo vali fiziki . Ni s em se s l a -
bo o drezal . Tak o j e odpadel z adn j i pomislek .
Ali st e i mel i k o t gimn a z i j e c š e kakšn e druge konjičke - astro -
no mijo , me t eorol o gij o ? Ali s t e ime li na v aši šo li krožek?
Gim na zijc i v p rvih po vo j n i h letih nismo imeli možnosti, da bi
delal i p o s kus e a li va j e . Na šo l i s mo na l a s tno inici a t i vo usta-
no vili fi zik a lni k rožek. Pomaga l i smo d r ug dru ge mu in o r ga n i z i -
/
ral i nekaj e kskurzij . Po leg študija sem se zanimal le za šah i n
planine.
Katere knjige ste dosLej že napisaLi za srednješoLce? Katera
preda vanja ste že imeLi i n kaj še nameravate pripraviti za mLadi
svet? Kaj vas je napeLjaLo k temu, da ste se posvetiLi pedagoš -
kemu pokLicu - študentom in da niste raje odšLi na kakšen inšti -
tut? ALi najdete tudi na fakuLteti čas za znanstveno deLo?
Za srednj e šolsko mladino sem doslej nap isal učbenike fizi ke za
prvi razred srednj ih tehni š kih šo l . Konč uj e m učbenik z a d r ugi raz-
r e d. V t eh d veh stavkih so zaj e t a t r i l eta intenzivne ga i skanja,
p isan j a , po p r a v l j an j a i t d. Ze lo t ež k o j e p i s a t i za š o l o . V ečkrat
hoče pero teči , se razpisati ob kakšni zanimivi t e mi . Pa n e s me ,
ker b i b i l učbenik preobširen ali nezanimiv z a večino b r a lce v .
Komp romis i so s t a l n i spremlj e valci pisanja učbenikov. Pi s e c uč be ­
nika mora imeti zare s močan pedagoš ki č ut , da i ma stalno p re d oč ­
mi potre be uč encev , ki j i m je učbenik namenjen .
Svo j o pot v fizik i sem začel na razi s ko valnem institutu "Jo žef
Stefan", kjer sem več kot des et l et akti vno de la l na področju re -
aktorske fizike . Večletno razi skovalno de lo na ozkem razi s koval -
ne m področju s icer gomili z nanstvene č l anke i n afirmira č love ka
v mednarodnem s t r oko vnem svetu, a o b enem zapel je v oz ko s peciali-
z a c i j o . Ni sem že le l i z g ub i t i s t ika s fiziko, pa tudi p e d a goš ka ži -
l i c a mi n i dala mi r u . Večletno asistentsko delo, predavanja in p i -
sanje univerznih učbenikov s o s t esali i z mene fakult e t n e ga peda-
goga . Na fakulteti je vedno p r i l ika za raziskovalno delo . Ra z i s -
kovalno de lo črpam večinoma iz pedago ških probl emov . Le čas a pri-
manjkuje.
Vsako Leto se zeLo maLo dijakov vpiše na pedagoško smer mate -
matike aLi fizike . Čemu tako nezanimanje? ALi imate kakšen pred-
Log , kako mLade navdušiti tudi za ta študij?
Zaniman je al i nezanimanje za pedagoški pok l ic je v veliki meri
pos ledica do b r e ga a l i s l abe ga vtisa , k i ga učitelji dajejo dija-
kom . Sr e dn j eš o l s k a mlad ina s e z gleduje na svo j ih učitelj ih ; ze lo
je občutljiva in dobro zazna vsako malenkost v uč i t e l j e vem odno -
su do s troke . Učite lj , ki je svo j i s trok i predan , ki z veseljem
i n ljub e z nij o poučuje mladino, lahko navduš i mlade za pedago ški
poklic. Bit i pedagog fizike , mat e matike a l i drugih naravoslovnih
ved , se pravi, vse živ l jenj e p po u č e vat i naravn e po jave i n skriv-
no sti ter s e o njih r a z gova rj a t i z mlad im i ; r a do ve dn i mi možgani .
Kater i d r ug pok l ic j e tako bo gat?
173
Kaj menite o tekmovanjih iz fizike in matematike? Kaj b i vi
predlagali poleg tekmovanj in kviza znanja?
Dosedanj e izkuš nj e k a ž e j o , da t ekmova nja bi s tveno n e po vecuJe-
j o z an imanja za š t u d i j matematike ali fi z i k e. Mo rda j e tekmovan je
iz ma t e ma t ike še smiselno , i z fizi ke pr a v go t ovo ni . Tekmovanj a
pripelj~ jo do drugačnih c i lj ev , kot jih ž e l imo doseči pri pouku
n aravoslovnih p r e dmet o v . Tekmovan ja al i kvi z e bi bilo umestno na -
do me stiti z l etn i mi š o lami , tabo r j en j i , da l jš irn i e ksku rz i jami,
kje r bi s e ses ta jal i in se n e formalno raz govarjali s t a r ej š i fi -
z i k i ter mladi , potencial ni fi z iki.
Kaj menite o delu fizikalnih krožkov in kako bi po vašem mne-
nju povečali zanimanje dijakov za to dejavnost? Kaj bi lahko pri
krožku delali?
Fizika l n i k rožk i s o v šolah z e lo ko r ist ni in pot rebni. Venda r
mora n jihov nas tanek in nj i h o vo de lo iz vi rati iz di jaških pobud.
Uč ite l j ne more bit i n a dzornik de la v k r o ž k i h . Predvsem so krožki
idealna priložnost za medsebo jno pomoč dijakov pri razumevanju uč ­
ne snovi. Sku pn o p rebi ranje z anim ive ga čtiva (t udi zgodovinske
teme i n z nans tve no fant a s t i ko ), skupno izvrševan je po skus o v , eks -
kurzij e v naravo, razgovori s pov ab l j e n imi znanimi f i ziki (ne pre-
davanja ! ), so lah ko zelo vz po dbudni .
Ali se spomnite kakšne anekdote iz fizikalnega ali matematič­
nega sveta , kakšne šaljive pomote z izpita, kakšnega zabavnega
dogodka?
Po p rve m l e t n i ku študija fiz ike s e m s e potepal po Kamnišk ih
p l an ina h . V Ro b a no ve m k o tu sem n a lete l n a s t a r e ga pasti rja, ki
j e tam same val s k r avami . Be seda j e da l a be sedo . Kma l u s em mu v
začet ni š k em navdušenju p r i po ve do v a l o čudovitih prednos t ih atom-
ske energij e , o a vtomatizaciji , kako bo živl jen j e o la jšano i t d .
Mo žaka r me je z zanimanjem, anekam hudomušno poslušal . Ko s e m
končno z a j e l sapo , me je potrepljal po rami in reke l nekako ta-
ko le : " Mo r da bo vs e res, k a r pripove dujete . Tod a , z apomn i te si,
i
vse to b o t r e b a pl ač at i . Kol ikor večja udobnost, to l iko več je
tre ba p lačati . Narava j e v r a vn o ve sj u. ~e ji na en i stran i ne k aj
vzame te , d a si o la jšate ži vl j en je , vam t o na drugi strani škod i .
Vs a k a spre memba r odi p r o t i s pr e membo . . . " Tudi on se je razgovori l.
Pomi s l i t e, možakar je poznal zakon o ohra n i t v i energi je , zakon
o o hranitvi gibalne ko lič ine, zakon o meds ebo jnem učinkovanju!
Njego vo "predavanje " me je sp reml jalo v s a k a s ne j š a leta .
Hvala !
Razgovor pripravil Dušan Repovš
174