MOJCA BERTONCEL - ŠTEFAN PAVLI Romanska apsida v podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Godešiču Godešič bo leta 2006 praznoval tisočletnico prve pisne omembe. Ob pričakovan ju te obletnice potekajo številne priprave, med katere sodi tudi obnovitev notranjosti podružnične cerkve. Cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja v urbarju, leta 1501. Do nedavnega so bili zgodnejši stavbni elementi zakriti, čeprav je dr. Emilijan Cevc pra vokotni cerkveni ladji pripisoval romanski časj Zavetnik godeške podružnične cerkve je sv. Nikolaj iz Mire ali sv. Miklavž (ok. leta 280 —ok. 350), ki spada med naj starejše krščanske svetnike in zavetnike cerkva ter posredno že nakazuje starost cerkve, ki mu je posvečena.2 Ob izkopu za napeljavo elektrike, oktobra 2001. je bila v prezbiteriju odkrita polkrožna apsida (polmera 1.0 m), ki te domneve potrjuje.5 Romanika je bila prvi splošni umetnostni slon, ki je zajel vso Evropo in vse socialne plasti prebivalstva. S čistimi in preprostimi oblikami je romanika izražala duhovnost svojega časa. Burgundski menih. Radulf Glaber je veliko gradbeno dejavnost v tem obdobju ozna čil s prispodobo, tla se je vsa Evropa pomladila in okrasila z belim okrasjem cerkva. Temelji romanske apside v podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Godešiču. 155 /OSA"/ RAZGLEDI 4H Cerkve so bile odslej grajene predvsem iz kamna in ne več iz lesa. gradbena de javnost pa ni bila več omejena na velike stavbe, marveč so v velikem številu pričeli graditi manjše cerkve in kapele tudi na podeželju. To dokazujejo raziskave, ki potr jujejo domneve o romanskem nastanku številnih cerkva na področju nekdanjega loškega gospostva, Slednje, kljub oblikovnim značilnostim romanskega sloga, poz navalci umeščajo v preprostejšo stopnjo ljudske umetnosti.1 Lokacije romanskih cerkva niso tako nenavadne, kol se v posameznih primerih oh upoštevanju današnjih okoliščin zdi. ampak so nastale na pomembnih krajih. Zadnikar opozarja, da je pri tem treba upoštevati kontinuiteto starejših slovanskih ali predslovanskih naselbin, gradišč in morebitnih poganskih kulturnih središč. Ob številnih gomilah in domnevnem keltskem taborišču v godeški neposredni okolici, postajajo te povezave aktualne tudi /a godeški primer. 1 tankov ski kralj Oton II. je loško ozemlje in Sorsko polje v več daritvah podelil škotiji. s sedežem v Freisingu na bavarskem. Sorsko polje je bilo razdeljeno v tri praž.upnije: Staro Loko (973), Šmartin ter Saro. Godešič je. skupaj z drugimi vasmi današnje reteške župnije, do leta 1804 spadal pod prafaro Stara Loka. Tako kot številne romanske cerkve na se vernem obrobju loškega gospostva, tudi godeška podružnična cerkev spada v ob dobje med 11. in 13. stoletjem, ko je pod okriljem Ireisinških škofov na loškem go spostvu potekala intenzivna kolonizacija, ki jo je spremljala romanska arhitektura, z. značilno pravokotno ladjo in polkrož- nim apsidalnim zaključkom." Po mnenju dr. F. štukla lahko gradnjo romanskega dela godeške podružnice umestimo v to obdobje. Godeška cerkev je tako kot večina cerkva iz obdobja romanike enoladijska. s polkrožnim oltarnim prostorom - apsi- do. ki je biki navadno obokana s pol- kupolo, medtem ko je bila pravokotna ladja navadno neobokana. Gre za enega najstarejših stavbnih tipov cerkvenega stavbarstva, ki izvira iz rimske civilne arhitekture in se je ohranil ves zgodnji srednji vek ter bil razširjen po vsej Evro pi, v Srednji Hvropi. zlasti v jugovzhod nem nemškem prostoru in na Koroškem, pri nas pa na nekdanjem Kranjskem." Z močno kolonizacijo do tedaj dokaj red ko poseljenega loškega območja s Ko roške in Bavarske, se je spremenil njegov , , gospodarski, etnični in kulturni značaj. Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Gode- "... ,. , . , šiču (skico izdelata E. Križaj, udia) Kolonist, so prinesli s seboj zakorent- 156 A'(,M/.4.v\A.i APS1DA VPODMtSIl MCERKU M' MKOIAJA VI CiODESK. I njene poglede na cerkveno stavbarstvo. Utrditev cerkvene organizacije na loškem ozemlju je močno vplivala na začetke kamnite gradnje in uvajanje romanskih stavb nih posebnosti." Podobno kol drugod na Gorenjskem je tudi na Godešiču romansko polkrožno apsido zamenjal gotski prezbiterij, stara ladja pa je ostala. Cerkvice s polkrožno ap- sido so v arhitekturnem pogledu razmeroma skromne, vendar so pomembne z vidi ka umetnostne zgodovine. Kot celota in kot tipološka skupina so v ožjem ali širšem kulturnem prostoru značilno razporejene in s tem izdajajo svoja geografska in kul turna izhodišča.'' Eno izmed takih tipoloških skupin predstavljajo tudi številne ro manske cerkve na območju Sorskega polja (cerkev sv, Vida in sv. Nikolaja v Bitnjah, sv. Lenarta na lami. sv. Marije Magdalene v Prašah. sv. Tomaža v Zg. Bitnjah. cerkev sv. Martina v Stražišču. sv. Marjete na Šmarjetni gori. sv. Marije Magdalene na < )kroglem, sv. Janeza Krstnika v Sp. Besnici ter kapela sv. Petra na južnem pobočju šmarjetne gore), ki jih je raziskala Nika Leben. Po Zadnikarju pravokotne ladje teh cerkvic- navadno ne presegajo dolžine 9 do s m. čeprav \. Leben v svoji raziskavi romanskih cerkva z območja nekdanjega loškega gospostva omenja tudi daljše ladje, (iodeška, s svojimi 11,9 m se še vedno vključuje v romanska merila. Cerkev stoji sredi vasi in je pravilno orientirana proti vzhodu. Ladja obsega 1 1,9 \ 6,5 m velik pravokotnik. ki ima 90 cm ( odkrili tudi t. i. lesene okrog- lice. premera IS cm, ki so segale po vsej globini zidu. Služile so kol gradbeni oder. Danes so zazidane pod ometom, na fasadi pa so nakazane z valjasiimi vdolbinami. Poševna zaključka freske na podstrešju lope razodevala, da so bile stene ladje nekoč precej nižje od današnjih, visoke ok. 3,6 in. Ladja je bila nadzidana večkrat, prvič za I m. ko so prizidali gotski prezbiterij in drugič ob obokanju, verjetno leta 1S52. ko so prezbiterij in ladjo dvignili za 80 cm kamnitega zidu. ki je za 20 cm ožji od spodnjega zidu in meri 60 cm v širino. Ob naslednji nadzidavi so prezbite rij in ladjo dvignili še za dodatnih tO cm opečnatega zidu. V istih obdobjih so nadzi dali tudi lopo (180 cm kamnitega zidu in 40 cm opečnatega zidu), zgrajeno leta \~1(\ ki je imela do tedaj raven strop, kar dokazujejo ostanki štirih prečnih tramov, zazi dani v zidu. Nekatere nadzidave so na sedanji fasadi nakazane z barvnimi črtami. Ladja godeške podružnične cerkve je brez talnega zidca, kar je še ena od ro manskih značilnosti. Podobno kot nekdanja apsida, je zgrajena i/, prodnikov in lom- ljencev. torej kamna, ki ga v vasi ni bilo. Zanimivo je, da sta kapela sv. Frančiška ksaverija (zgrajena med leti 1738-1749), in zvonik (na novo zgrajen leta 1738). zidana i/ tabore." Pri odstranjevanju ometa, ob obnovi leta 1991. se je pokazalo, da je bila celotna južna fasada poslikana. Z raznimi prezidavami je bilo. po ocenah. okrog 90 % te poslikave uničene. Ob obnovi fasade se je pokazalo, da je bila le-ta do obnove ometana petkrat, sedanji omet je torej že šesti po vrsti. Celotna zidava ladje je prvotna. Fasada sprva ni bila ometana. pač pa so bile skale zafugirane. Drugi omet je glajen z žlico. V tej plasti so sledi saj. ki spominjajo na požar. Na tretji plasti ometa so bili najdeni fragmenti fresko poslikave (med njimi je najlepši, še ohranjen fragment obraza). Čez to plast je bil nanesen lino strukturiran in večkrat beljen omet. Zadnja dela na fasadi, pred obnovo leta 1991. so potekala leta 1S52.IJ Ob prenovi, leta 1991. je bilo na južni fasadi odkritih več oken iz različnih obdo bij. Romanska so se umaknila gotskim. Tem pa so bila kasneje dodana baročna ok na: okno na kom. eno v gotskem prezbiteriju. dve okni pa v južni steni ladje, lino izmed teh dveh je bilo vgrajeno v obstoječe gotsko okno (za oltarjem sv. Valentina) in najverjetneje leta IS52 zazidano, ko je cerkev dobila današnjo obliko oken in oboke. Gotska rebra v prezbiteriju (izde lek kamiške kamnoseške delavnice) so ob tej prenovi odstranili in so deloma ohranjena, deloma pa so jih uporabili kot gradbeni material pri prezidavi. Ob zadnji prezidavi so na južni steni vgradili dvoje oken s pol-okroglim zaključkom in eno v prezbiteriju. baročna okna pa so zazi dali z ostanki gotskili reber. Na južni strani ladje je bil odkrit starejši, romanski vhod. nad njim pa kvadratna niša z gotskim naslikanim okvirom. Južni vhod je bil zazidan in poslikan šele po Fragmenti fresk« poslikave, odkriti <>b pre- poslikavi ladje, kar razkrivajo drugi odten- novi, leta 1991. na južni fasadi ladje. ki ban in drugačna struktura ometa. 158 ROMASSKA l/'V/M r/'o/«//\/< M i:i-RK\l M MKOIA/A A,I (,()l)lSl< I Prvotni romanski vbod na južni strani cerkvene ladje. O bogatih poslikavah pričajo furlanske treske v lopi, freske Jerneja iz Loke, ohranjene v notranjosti prezbiterija, ter delno ohranjene treske na zunanji steni prezbiterija. Nedavno odkriti fragmenti freskoometov, najdeni pod drugim tlakom na zunanji strani temeljev romanske apside, dokazujejo, da zgoraj omenjene poslikave godeške cerkve niso najstarejše. Fragmente freskoometov si je ogledala tudi Nika Leben: »Sodeč po fragmentih freskoometov z dvema plastema poslikav, ki so bili najdeni poti drugim tlakom na zunanji strani temeljev romanske apside, je bila apsida poslikana. Na izvirnem romanskem ometu je ohranjena sled oksid- no rdeče barve, na drugi plasti ometa pa sled poslikave furlanskih mojstrov iz. ok. leta 1400. Podobne zdrobljene ostanke freskoometov so ob arheoloških raziskavah apside našli tudi v cerkvi sv. Marka \ Vrbi in cerkvi sv. Radegunde na Bregu pri Žirovnici.«11 Fragmenti freskoometov, najdeni na zunanji strani temeljev romanske apside. 159 LOŠKI RAZGLEDI 4X Opombe: Prim. F. Štukl, Sprehod po vaseh reteške župnije, v: Kronika Župnije Reteče, Župnijski urad Reteče, Reteče 2001, 33"5. JN. Leben, Romanska cerkvena arhitektura na seivrnem obrobju loškega gospostva, v. Kranjski zbornik /995. Mestna občina Kranj. Kranj 1995. 46. '/.upnik Štefan Pavli je o najdbi obvestil dr. I ram .1 Štukla, Alojzija Pavla 1'lorjančiea. Modesta Erbežnika, ter umetnostni zgodovinarki Ntko Leben in Damjano Pečnik, ki so si najdbo tudi ogledali. '1'rim. M, Zadnikar, Romanika v Sloveniji. DZS. Ljubljana 1982, 16-l~. 20.. Prim. M. Zadnikar. n. d., 21. 1'rim. V Leben. n. d,. 41-43. Prim. J, I lofler. Cerkvena umetnost na Slovenskem, v. Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba. Celje 1991. 104-406. '1'rim. N Leben. n. d., 43.; M. Zadnikar. n. d.. 194-195.. 5_5. \I. Zadnikar. Ars Sloveniae Romanska umetnost. MK. Ljubljana 197(1. 28-29.: P. Fister. I metnoststavbarstva na Slovenskem. CZ. Ljubljana 1986. -Prim. M. Zadnikar. n, d . 178-179.. «5. ''Prim. M. Zadnikar, n. d.. 196. '"Prim C,. Krajnik, Tehnično poročilo. Župnijski urad Reteče. 11 Prim. < i. Krajnik. Kratko poročilo o obnovi zunajščine cerkve sv. Miklavža na Godešiču, Župnijski arhiv Reteče. '-Video posnetek prenove podružnične cerkve sv. Nikolaja na Godešiču (posnel Andrej Jenko). "Video posnetek prenove podružnične cerkve sv, Nikolaja na Godešiču (posnel Andrej Jenko). "Avtorja se ge. Niki Leben najlepše zahvaljujeva /a strokovni pregled članka 160