1 TTIE OLDEST AND MOSTAH POPULAR SLOVENIAN = NEWSPAPER § IN UNITED 1 STATES OF I AMERICA. FiUMMtumiuuimuiiiiMiiHiiiimimtimiuimfl v * j i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od t>oja do zmage! ŠTEV. (No.) 101. GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. | NAJSTAREJŠI I IN NAJBOLJ § | PRILJUBLJEN I i SLOVENSKI 1 LIST V | ZDRUŽENIH | DRŽAVAH I 1 AMERIŠKIH. I s :fi:tf!!!!i»llUUIIili:i!Hli!Ull!IJmilHUl!JiIIB11l.?. CHICAGO, ILL., TOREK, 30. JUNIJA — TUESDAY, JUNE, 30, 1925. LETNIK XXXIV. Slovenskemu narodu v Ameriki NAMEN NEWYORSKIH FRAKARJEV JE UDARITI PASTIRJA, DA BI SE RAZKROPILE NJEGOVE OVCE, To JE NJIHOV HUDIČEV NAMEN, KATEREGA GOJIJO V SVOJIH SRCIH. (Napisal Martin Kremesec. gl. porotnik K. S. K. J.) ! MISS HARRIET LOWDEN. Nerad priha- je bilo nas samo 7. Koliko smo nrr-ft* m. Jam na m ° J a m* ®e več duhovnik, ki j stara leta v jav- je bil z nami, vemo samo tisti,' nost, nerad se ki smo bili zraven. Z velikimi -* * *** spuščam v pole- žrtvami smo delovali od leta mike, a pred o- do leta in polagoma smo pri-1 čmi mi stoji sli do boljše lastne cerkve in Gre gor č i č e v danes imamo v Chicago že tu-j rek: "Ne samo, di lastno šolo, ki bo letos do-kar veleva mu vržena, ko bodo dozidali še' stan, kar mož more, to storiti drugo nadstropje in dvorano.) je dolžan!" Ta Gregorčičev Enako so delali po drugih na-poziv, ta njegova sveta zapo- selbinah, kakor pač so kje do-| ved mi KITAJSKA PRO- ŠIBA POTRESA. Kitajska vlada izdala tajna naročila vojaškim Oblastim, naj se pripravijo na vojno, naperjena proti Angliji. TI ANGLIJI. SUni potresni 8unki> ®tiri drža" ve prizadete. — Predor se je podsul, ves promet je u-stavljen. — Posebni vlak s zdravniki in strežniki na lice mesta. Iz Jugoslavije. ZANIMIVO POROČILO O POLITIČNEM POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI. — VSE PARLAMENTARNO DELO STOJI RADI PAŠIČEVE POLITIKE.—DRUGE RAZNE VESTI. Šanghaj. — Vznemirljiva vest kroži, da je pekingska vlada izdala povelja na vojaške Jackson, Wyo. — Silni po-jtresni sunki so povzročili, da se je velik del hriba "Sheep" odtrgal in zagrmel v dolino, oblasti, naj se pripravijo na ki je zajezilo spodaj ležečo re boj _ z Anglijo. Najbrže se bo Kitajska premislila in to ko, in sicer tri milje od prostora, kjer se je že pretečeni nameno opustila ter gledala teden podsula zemlja, nato, kako bi se mirnim potom ( Billings, Mont. — V soboto kriza odstranila, dasi ni zato i večer se je pričelo tresti in nikakega izgleda ker težkoče .ni ponehalo tri ure. Prizadeta so čez dalje večje. A prej ali so vsa mesta v zapadni Monta ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Miss Harriet Lowden, hčeri glej bod(? ]e mog]a Kitajska u- Iz Three Forks, Mont. po- ipoveduje, da priha- nuščale razmere. Pravim-, ko- bivšega illinoiškega guvernerja vjdeti, da njeni sedanji sveto- ročajo, da se je zemlja podsula jam kot sivolas pred slovensko liko smo trpeli in delali, od le- Frank G. Lowdena, ki je bila vajcj _ruski Zidi, jih peljejo na treh krajih na železniško javnost, da jo opozorim, pred ta do leta prispevali, kakor je smatrana kot najlepša dekle y p0gUbo. Med ruskimi delavci progo, kar je ustavilo ves pro-ra/.nimi hinavskimi klevetniki, kdo mogel, dajala je. desnica, države Illinois se je te dni po- jn ^i-notI se pobirajo prispevki met- Vlaki so vsi nabiti turi- za stavkajoče v Šanghaju, kar stov in dijakov vozečih se na je prav lepo, da se trpečim po- Počitnice. Hiše po mestih so , maga, ko bi le ta pomoč ne i- domalega vse spokane, veliko imela drugi namen, ki zna bi- Je Pa tudi porušenih. O člove kateri gazijo v blato poštenost, ne da bi vedela levica. resnico, pravico in vsako do- ~ . .. - Tako na polju naših fara. Nismo delali pa samo na polju Ni jo grše in bolj podle stva- naših fara, delali smo tudi na ri, kakor krasti svojemu bliž- polju naših podpornih organi- njemu bratu rojaku dobro ime|zacij. lTstanovili smo danes ročil; KRIŽEM SVETA Dr. Korošec o položaju. Ljubljana. — Načelnik Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske g a kluba dr. Anton Korošec je dno 7. junija takole izjavil o sedanjem političnem položaju v Jugoslaviji! Dr. Ant. Korošec # . . Narodni poslanec Najprej J e in voditelj Slo- treba razjasniti vencev. pojem sporazuma, ki se danes rabi na vseh koncih in krajih. Sporazum, se danes rabi z ozirom [absolutizem v naši državi! Tako poroča voditelj Slovencev o političnem položaju v Jugoslaviji. — N. S. Avtomobilska nezgoda. Šofer Janko Mehart je vozil v avtom v katerem je sedela njegova zaročenka in njena mati ter trije moški. Privozili so k prelazu Tržaške ceste v smeri na Brezovico baš ob času, ko bi moral privoziti tržaški brzovlak. Zatvornice so bile že spuščene preko prelaza. Šofer tega ni opazil. In tako je avtomobil zavozil z vso silo v zatvornice, jih upognil, zdrknil pod njimi naprej, se zaletel na nasprotni strani tira v obcestni kamen, ga odbil in se u- ških žrtvah še ni znano. Lom- Bayonne, N. J. — Pni -o- ' bard predor od Chicago, Mil- t. Tudi če bi že bila res-1 najstarejšo slovensko podpor- i poizkus spustiti se na zemljo ; Zračna poštna služba Chicago waukee in St. Paul železnice ti Kitajcem še v kvar. -o- niča, bi bilo grdo raznašati no organizacijo v Ameriki s padalno napravo iz vodljive-o svojemu bližnjemu grde Kranjsko Slovensko Katoliško ga balona se je posrečil Mar-stvari, a koliko boli je vred- Jed noto. Na tem polju smo de- mon H. Fordu, ki se je spustil no obsojanje to, če kdo o avo- rlal i vsi. Slovenski delavci, slo-j iz zračne ladje Shenandoah ko jem bližnjem trosi okrog laži. venski duhovniki smo stali ra- je krožila nad Bayonne. mu skuša jemati ugled in ga ma ob rami na tem polju. Sko- — Peking, Kitajsko. — An-pred javnostjo osramotiti in to ro ravno isti, kakor na polju gleški poslanik je izročil ura-z navadno umazano lažjo. Gr- naših fara. Koliko stopinj, ko- du zunanjega ministrstva no-do in neodpustljivo je to, če liko žrtvovanja je šlo tudi za to, v kateri se protestira proti kaj takega dela posameznik, naša katoliška društva, za na- surovemu napadu Kitajcev v Naravnost velik zločin pa je, šo katoliško jednoto. Tega ne Canton, kjer je izgubil neki Če kaj takega dela kak časopis, -na ceniti pravilno nihče ta- Francoz življenje, par Angle-ki potem take laži raznese med ko, kakor tisti, ki so bili zraven, zev pa je bilo ranjenih, tisoče ljudi po širnem svetu. so vse to polagali v zibel, — Berlin. — 4. julija po- kar je vse delo njih rok. stane pravomočna postava, ki Slovenci smo ubogi narod. izabranjuje uvoz na Poljsko iz Tn danes pravim, ko zrem L i New York. kakor s^M na razgovore med Pašičem in ; stavil šele ob brzojavnem dro-Radičevci, konštatiram, da to.gu. Vse osebe so bile močno ni sporazum, kakor si ga je za- ranjene, katere so odpeljali v mislil blok narodnega sporazu- bolnišnico, avtomobil je bil ves ma in ljudske demokracije in razbit, se je podsul, tako da je tudi za katerega so šle pri zadnjih ——o- S 1. julijem se bo odprla po- tukaj promet ustavljen. Poseb-štna zračna služba med Chica- ni vlak J*e odšel s zdravniki in go. 111 in New Yorkom, N. Y., strežniki proti kraju nesreče, j katera je velike važnosti po-(V Livingston se je pričelo tre-sebno za Chicago, kajti pošta, sti ob 6:30 zvečer in ni pone-ki se jo odda v Chicagi v to-.hal° do 10- ure. Podrobnosti zadevni predal zvečer,pride na-Ue niso znane. I slednjega dne zjutraj že v New York. Posebno velike važnosti je ta služba za banke in večja podjetja, katerim je čas denar, več ali manj bo pa tu- SMRTNA KOSA. Iz Indianapolis, Ind. se nam poroča, da je tamkaj u-' mrl nagle smrti rojak Anton1 di vsak posameznik imel od Mrvar Zadela ga je kap in bil tega kaj koristi. ■je takoj mrtev. Pokojni je bil Po novem močnem redu. bo jod zadnjej?a kat. shoda naš naročnik. Doma je iz vasi Škr-janle, fara Šmihel pri Novem t • v „ n w ^^n^d^io^kim'^ Določeni so delegati Nemčije [tozadevne predale ob 5. ali 6. tu na Dolenjskem, kjer se' kaj v Ameriko za ki ^S ^ in P^'ske' ki imajo zvečer (na *oštnem uraf le tudi rodil. V Ameriko je od-| ker domovina, ga nam m .iod-om ^ Ameiiki kajt srce g . mogoče poravnati., do 7:15 ure zvečer) prispela ' } mlad in se je nahajal v tej a rezati kot bi ga, kot |mi govori da ^ m trpelo n _^obe> Japonsko. _ Na v New York 11 ur prej nego deželi ok 20 let v stari doJ otr^om ^v, r ;; ^ ^ P^niku Garfield, Dollar Ste- po sedanji dnevni zračni pošti, movini zapušča stariše in več Smo navadni trpini, ki živimo .n aanes Pravim, « |Nemčije, ako se ne doseže medlpošta namenjena v New York j;;je iz vasi Skr- od dela svojih rok. Morali smo kot^sivolas na zadnjih minulih J ^^ ^^ sporazum.jin okolico, ki je bila oddana v 'L; z domačih tal, daleč čez mor da. Kd.no aeascino, „ .jo -g~ ■ ^-rjamship kompanije se je mor-|al. 8 ur n.trcje, KaKor z naj- bratov in sester. Tukaj zapu. nan-, dala n.smo nosi, cez mor- narodno deU. ki stoj, msoKo^ n i Mendelhall iz Piemont, .hitrejšim poštnim vlakom. L v Indianapolisu žalujočo; jo v to novo domoy.no v žepu PO— ^L ozZJZZ zz- Cal' tako Pon^recil pri dvi- Pristojbina je 10 centov za ,„ veJ otrok> brata in ampak nosil smo jO v svojih m se bo samo oznanjenalo za ganju neke |estve> da je na za_ vsako unčo in vozni red je sle-! 'nda eno se ki s0 jih a. m. v New York pa pride ob Z gospodarskega vidika smo so se dobU. ljudje k. so zace- ad]. jn ker sfi niso hote]j 6,00 uri zjutraj> vzhodni čas. sh herd nedolžen. bili in smo se ubog., a msmo bi- 'delat, med nara zgago, se EQ jih postrelili. Eden Iz New Yorka se pa vpošte- Chjca m_ _ ..Nedolžen li pa ubog. v dušnem >d banditev je bil ranjen in va sledeči red: Iz New Yorka^,, se je K,asila obsodba w. vsa j tist. ne, k, n.smo najdraz- k»tolicane , ^ankai ; drugi jo priiel vojakom živ v ob 9:30 p. m. vzhodni čas, Bel- D shepharda> ki je bil obdol- je slovenske svetinje sv. vere d^^^i z^njim ^ roke. [lefonte 11:50 p. m., Cleveland žeri> daP je svojemu sorodniku poteptali v blato. In ce je v — Po novi iznajdbi bo mo-|2:40 a. m., Bryan, O. 3:30 cen- ,Mccijntocku zavdal bacile le- ga v molitev. Vjših slovenskih župnij in naše človeku srce zadovoljno, potem ;katoliške jednote. To delo je, y en- minuti slati jo zadovoljno vse in dokler je vodil ze tedaj z nami nežna- tom kab]a 200Q ^ P slovensko srce verno in Bo*u cajm slovenski newyorski Sak-7 vest o toliko časa je tudi ve- sarjev časopis. Še ne dolgo te-selo in zadovoljno. To ni samo S* sem Saksarjevemu brezver-kako opevanje, ali kaka izmiš ljotina, ampak je gola resnica, kar sem jaz sam na sebi : daj se je poslalo le 450. Ime iznajditelja poročilo ne pove. -o- skemu listu odkrito povedal da je on kriv prvega razkola ° pozaru v Kan8as Mo' Kansas City, Mo. — V četrtek večer dne 25. junija je v mestu izbruhnil ogenj in nastala je eksplozija, ki je poru- sem da drugi mlajši niso, ker niso imeli prilike. Spominjam ^ se, kako smo začenjali naše župnije po slovenskih naselbinah. Malo je nas bilo, ko smo začenjali. Pred očmi mi stoji dogodek, ko smo začenjali slovensko župittjo v Chicago, kaka revščina je bila takrat v primeru današnjih dni. Pri prvi slovenski sv. maši v Chicago r uit* i pri naši katoliški jednoti na 70 čestokrat v življenju doži- ^ani coloradski. konvenciji. vel in videl enako tudi pri dru- Laznj.v.I.stm, m odgovoril n. odgovoril niti Saksar, ampak o- *~r| l' . ^li. u;,tonin iba sta ta očitek če tudi težko šila staro, nekdaj znamenito V svojem 40-letnembn.anju ^ z kma]u nlJ .„...„ ;„ v tej novi domovini AmeriKi J videl marsikaj, kar mor- davila pogolin.Ia ter z molkom priznala, da je resnica kar sem trdil. In te resnice, da je namreč ravno Saksarjev list odgovoren za prepire med nami, ponavljam zopet danes. Naj pridejo na dan, tisti, ki hočejo ugovarjati temu, da se pogledamo iz oči v oči in povedati jim hočem še več in sicer ta-i ceste. Moštvo je pridno na de-ko, da jim bo brnelo po uše- j lu, ki razkopuje razvaline in sjh! (K?nec prih.) išče trupla ponesrečenih. tJ* gledališče "The Old Gillis" in osem drugih poslopij. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa se še ne ve natanko, tako se sodi, da je našlo smrt okrog 6 oseb. V katerem poslopju je nastala eksplozija se ne more ugotoviti, sodi se, da v neki lekarni, kajti sprednja vrata lekarne so našli na drugi strani tralni čas in v Chicago pride ob 5:45 zjutraj. Ne samo za Chicago, temveč tudi za druga mesta po ce-lej Mississippi Valley je ta nočna služba velike važnosti. -o- Slepi spregledal. New York. — Benjamin Dobrowsky, katerega je skozi dve leti obdajala tema, kajti zgubil je pri neki bolezni vid, je zopet spregledal. Zadnji čas se je nahajal v Beth Israel bolnišnici, kjer so zdravhiki izvršili nad njim' zelo komplicirano operacijo, kajti možgani so pritiskali na očesne živce, kar je bilo vzrok, da "ni videl. Med operacijo je Dobrowsky nenadoma zavpil: "O jaz vidim, jaz vidim." In tako sedaj hvali Boga, da ve ločiti, noč od dneva. lir ' 'Wr'-V'-- fti garja, z namenom, da bi podedoval po njegovi smrti $1,000,-000. McKlintock je umrl. Prvotno je bilo rečeno, da je Shephard kriv njegove smrti, proces se je vlekel par mesecev, državni pravdnik Crowe je zahteval naj se ga obesi, a obdolženi je imel dobre advokate, ki so ga rešili vrvi in mu izvojevali prostost. Sedaj se pa prične boj za milijon, o-ziroma za oporoko, ker strnilo se je skupaj devet bratrancev in sestričen umrlega, ki hočejo oporoko ovreči. -o- — Managua, Nicaragua. — Tukajšne čete so bile poslane na mejo, katero so zastražili ker se je bati vpada Hondu-ran revolucijonarjev. Poročajo, da so uporniki dobili pomoč. ) illl'Ma L — volitvah s takim ognjem v boj Odkritj3 spominske plošče pes-vse opozicionalne stranke. Vse- ( niku Antonu Medvedu, bina sporazuma, o katerem se V nedeljo dne 7. junija so sedaj toliko govori, je popol- odkrili pesniku Antonu Medve-noma različna od vsebine spo- du njegovi rojaki na rojstni hi-razuma, ki ga je zapisala opo- ši v Kamniku, na Grabnu, kjer zicija na svoj program. Mi že- se je 19. maja rodil Pintarjev limo s porazil mom izvršiti ve- Tonček, spominsko ploščo. Na liko sanacijsko delo za naše slavnosti, katere so se udeležili državo, dati Hrvatom in Slo-,zastopniki državnih in avto-vencem na njihovih teritorijih nomnih oblastev številna dru-vse državljanske svobodščine stva iz kamniškega okraja, za-in pravice; urediti na temelju stopniki prosvetnih organiza-ravnopravnosti in najširše sa- ciJ\ šolska mladina in slavljen-mouprave vso državo za pri- čevi sorodniki, je govoril v jetno stanovanje vseh treh bra- proslavo pesnikovega spomina tov. Z našim sporazum bi bile njegov dolgoletni prijatelj pi-zasigurane državi jakost, mir .satelj Fr. Finžgar. in bodočnost; brez njega bo o- -o- stala naša država torišče med ; Smrtna kosa. seboj borečih se bratov, slaba j V sanatoriju v Gallspachu je v sedanjosti in nesigurna v bo- na Posledicah operacije umrla dočnosti. S centralizom se o- Prva žena izseljeniškega komi-sobito mi Slovenci in Hrvati ne.sarja Edbina Kristana — ga. bomo nikdar sprijaznili! j Ada Kristanova. Pred leti se je pokojnica živahno udeleževala Mi Slovenci smo se po nace- socialističnega gib a v SIo_ lu samodlocbe odločili za skup- veniji no življenje v eni državi s Hr- * , vati in Srbi, a smo od svojega V bolnišnici Regina Elena početka zahtevali, da se nam v Trstu so otvoril 7. maja ra. v skupni ustavi zasigura za diologični zavod. našo slovensko individualnost "J potrebna samostojnost. Na tej DENARNE P0SILJATVE zahtevi- vstrajamo naprej. v JUGOSLAVIJO, italijo. Zato bodi jasno povedano:; AVSTRIJO, ITD. da državno edinstvo sprejema- Na5,a ba.nka «"ma srojv lastne rr«* , j- i. - 1 s in zar'sljivimi bankami » mo, narodno edinstvo pa, ce starem ^^ in na5e ^u'^c so d> se pod tem razume, da moramo stavljene orejemniku na dom ali s* prenehati biti Slovenci, kratko-, malo odklanjamo. Hrvati Radičevci sicer so v pogovorih z Pasičem. Toda to nas ne moti, kajti mi vemo, da; Pašič ne želi sporazuma, ampak hoče razcepiti opozicional-ni blok, razcepiti tudi Hrvatsko Seljačko Stranko. Mi trdno upamo v zmago idej in prepričani smo, da ako se zgodi, česar ne želimo, da ne bo dolgo trajalo, pa se bomo zopet borili rama ob rami s Hrvati za svojo pravo v tej državi, ki bo pa zadnja borba v tej državi. Zato je tem bolj upravičena naša podvojena zahteva, da naša autonomistična misel dobi kri in meso. Vse parlamentarno delo stoji, ker ga Pašičeva politika zadržuje. To ni več parlament, ampak samo kulise za Pašičev zadnjo pošto točno in brez vsakes* odbitka. Na5e cene ra pošiljke v dinarjih In C rah »o bUe včeraj sledeče: Sknpno • poštnino: 500 — Din..................$ 9.40 1.000 — Din..................$ 18.45 2.500 — Din ................$ 46.00 5,000 — Din..................$ 91.50 10,000 — Din..................$182.00 100 — Lir ........ $ 4.80 200 — Lir ........ $ 9.25 500 — Lir ........ $ 22.25 1.000 — Lir ........ $43.25 Pri pošiljaivah nad lU.UOU D iad 2,000 Lir poseben popust. Ker se ccna denarja čestokrat .. nja. dostikrat docela nepričakora. ie absolntno nemogoče določiti eti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«, po cenali onega dne, ko mi sprejOD mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUL V JUGOSLAVIJO IN SICER Pv POSTI KAKOR TUDI BRZOJA^ NO. Vse poi'ljatve naslov'.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE. NEW YORK. CIl .. . ^ _L "AMERIKANSKJ SLOVENEC" IN "EDINOST" Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikaniki Slovcnec ustanovljen *tt 1891. Edinost let« 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper, in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, IIL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. karočnina: •ubscription: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ... ......$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ...,$2-50i Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, oorajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj lan in po! pred dnevom, ko izide list. Na dopisa brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-cspo. III., under the act of March 3rd 1870. Ozadje nemirov na Kitajskem. roženi avtomobili pa to rano še bolj zastrupljajo. Morebiti ni več daleč čas, ko bo moral oni, ki bo hotel trgovati s Kitajsko, potovati tja samo z zavojem vzorcev in prijateljskimi namerami ter se ne bo mogel več zanašati na tuje bajonete. Je torej v prvi vrsti v interesu samih tujcev, da se sedanji nemiri čim prej končajo brez temeljnih lekcij in sličnih receptov iz puškinega slovarja. V interesu miru na Daljnem vzhodu je, da se nemudoma sestane konferenca, ki fiaj uredi administracijo pogodbenih pristanišč, da se nova Kitajska ne bo več čutila zapostavljeno in razžaljeno. Zahteve študentov in odločna beseda pekingske vlade kaže več samozavesti, nego bi jo človek v sedanjem kaosu pričakoval. In ta samozavest ne bo pojemala, temveč naraščala. Poleg politične ne smemo pozabiti tudi na socijalno in gospodarsko plat tega konflikta. Tuji kapitalizem, ki ne čuti doma pod nogami trdnih tal, se zateka v Indijo in Kitajsko, kjer še ne poznajo modernih zakonov o zaščiti domačega delavstva. Mogotci, ki doma lamentirajo o brezposelnosti angleškega delavstva, so vedno pripravljeni ustanoviti v Indiji ali Kitajski tovarne ter s pomočjo cenenega domačega dela vzeti kruh iz ust nesrečnih kitajskih kulijev. Razmere v Šanghaju so take, kakor so bile v Lancashiru začetkom industrijske revolucije, ko je nedorastla deca delala pod bičem 12 do 14 ur na dan. Deca izpod 10" let je v šanghajskih tovarnah zaposlena vseh 7 dni v tednu in sicer 12 ur dnevno. V tem industrijskem kraju je zaposlenih 22,400 otrok, nesreče in smrtni slučaji so Chicago, 111. Naša šola sv. Štefana se dviga zopet za eno nadstropje. Z njo se dviga pa tudi naš e-dino pravi narodni dom to je farna dvorana. Tako se nam bo vendar uresničila dolga želja, katero smo tako dolgo pričakovali, namreč moderno urejena in prostorna dvorana. Dvorana pod cerkvijo ni več odgovarjala pri naših prireditvah. Marsikatero večjo igro je bilo treba opustiti, ali je pa bilo treba jo predrugačiti, ker je bil oder premajhen in ni bilo mogoče vprizoriti večjih iger. Ker bo pa nova dvorana kakor se čuje moderno opremljena v vseh ozirih, tako da bo mogoče predstavljati tudi največje igre, bi bilo dobro, da bi se chicaški dramatikarji, moški kakor ženske fantje in dekleta, ter sploh vsi, ki imajo veselje do dramatike združili in si ustanovili svoje dramatično na dnevnem redu, ker ni nobenih varnostnih naprav. Hoteli so sicer regulirati detsko delo, toda plemeniti priganjači medna- društvo in tako bili na razpo-k rodnega settlementa so bojkotirali zborovanje in tako je bila lago naselbini kakor tudi dru-nezadostna udeležba kriva, da angleška večina občinskega štvam v zimski sezoni z raz-I sveta ne da nobene inicijative za to prepotrebno reformo. nimi igrami. Zato dramatikarji Zunanja plat Kitajskih nemirov je zelo zanimiva. Je nam-! Miss Agata Harrison, ki zastopa v Šanghaju ameriško dru- na noge v skupno društvo!!! reč do pičice podobna dogodkom v industrijskih krajih Evrope, |štvo za pomoč siromašni deci, pripoveduje iz svoje prakse, ka- Če pogledamo po drugih kjer gospodarijo tujci in kjer tuji kapital pritiska na socijalno ko je našla v neki šanghajski oskrbovalnici tri razmesarjene o- naselbinah, da, skoro bi rekel slabe delavske sloje. Razlika plemen in krajevne razmere vodi- jo samo k večjemu številu žrtev v Aziji. V Šanghaju je bilo do- slej 21 ubitih. Simpatične demonstracije se vrše po drugih kitajskih mestih. Pokret je naperjen proti tujcem, proti tujemu imperializmu sploh, proti angleškemu in japonskemu pa še po- sebej. Nemiri so se začeli s stavko 40.000 delavcev v predilnici v Cingtao, ki je v japonskih rokah. Neki japonski delovodja je med stavko ubil kitajskega delavca. Kitajsko delavstvo je začelo proti temu nasilju demonstrirati^ Demonstrantom se je pridružilo tudi dijaštvo. Množice delavcev in študentov so metale po mestu letake s protestom proti izkoriščanju Kitajske od strani tujega imperializma. Inozemska policija jih je hotela razgnati. Demonstranti so se uprli in branili svoje voditelje. Policija je rabila orožje, 6 oseb je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Šanghajske strokovne organizacije so takoj odgovorile s protestno stavko. Sledili so novi izgredi in spopadi. Število žrtev je narastlo, z njim pa tudi ogorčenje kitajskega prebivalstva. Inozemski občinski svet je proglasil obsedno stanje, konzuli so zahtevali od svojih vlad, r ■ pošljejo po morju vojaško pomoč, vsi tujci so bili takoj mou iizirani in oboroženi, policija je dobila stroga navodila, naj strelja in pobije čim več demonstrantov. Oboroženi avt.;moh:Ij so drveli po mestu, skratka, Šang-haj je izgledal kakor *'deno mesto. Doslej niso tuje države niti s prstom ganile, da poravnajo spor mirnim potom. Nasprotno, tujci so pripravljeni rlati > 'tujcem pošteno lekcijo in naučiti jih, kako je treba ubogati. Ocividno je, da tiči za tem sklepom strah za bodočnost."Ni mogoče povedati, kako resna je nevarnost, v kateri so zdaj inozemski trgovinski interesi in živ- se niso pravočasno spametovali. troke. Med delom so jim stroji raztrgali roke. Tovarniške de- v najmanjši gorski vasi, tukaj lavke so polagalo dojenčke na razne odpadke, kjer je bil in v stari domovini se posta-zrak tako oku?cr. aa niso mogli dihati. Deca je delala tako dol- Ijajo z dramatičnimi društvi in go, dokler je t premagal spanec. Ni čuda, da so ljudje v takih vspehi. Naša Chicaga pa ki je neznosnih razmerah nezadovoljni. Fantastična je misel, da bi malo večja kakor gorska vas, moglo nasilje večno držati 400-milijonski narod v ponižujo- je pa v tem oziru najzadnja. čem robstvu. Neprimerno manjša Japonska nam je najlepši pri- Zakaj bi se pa tudi v Chica-mer. Tudi Kitajska dočaka svoj dan in tujcem bo zelo žal, da go ne pokazali kaj zmoremo, talentov in izvrstnih moči imamo več kot marsikje. Sramota bi bila za slovensko chicaško naselbino ako se v kratkem ne doseže dramatično društvo. Torej dramatikarji, kaj mislite o tem? Dobro bi bilo, da bi se še kateri oglasil, ter da čimprej skličemo ustanovno sejo in se tako pripravimo za bližajočo se sezono. Albin Zakrajšek. Chicažani nismo kar tako, se ne zadovoljimo z vsakim o-cvirkom, ki ni masten. Zahtevamo svojo državo in potem bomo one IUinoičane, ki bodo h nam prišli strigli, kakor se bo nam poljubilo. m * * Dobre novice iz Lawndale: — Glasom poročil iz vrhovnega urada so mislili baje te dni znižati redni asesment pri rdeči jednoti za 75 odstot. To so namreč samo mislili. — Druga depeša pa pravi, da so se kmalu nato premislili in nabili nove naklade na asesment. — Tretja depeša poroča, da je članstvo gromovito zaploskalo in pozdravilo majčkeno povišanje asesmenta s svote 5 dol. na 25 dol. — Diktatorji sicer sočustvujejo s članstvom in pravijo, da vse se prestane, samo privaditi se je treba. Ta prvi it, sedem- let je baje najhujše — potem pa že gre. * * * Žarkomet pravi, kdaj se bodo vsi oni oglasili v zagovor, ki so v dogodkih prizadeti. Naj prvo moram sicer povedati, da KTB. ni še vse objavil. Predno zaključiš, piši gotovo v Rock Springs za informacije o nekem dogodku, drugače tvoji dogodki ne bodo popolni, še manj pa pravični! Prispevano iz Cicero, 111. — Kunštna glava sem — si misli Molek! ,Jezdit muzo znam in uredniški stolček. i Ni ga petelina — ki b' pel kakor jaz! " Ne gora, ne dolina — ne premore, kar sem jaz! — F. S. * • * Pe-Terček je zadnje čase silno zmešan. Presneti pater Koverta in pa preklicani g. Grdina sta mu zadnje čase popolnoma zmešala glavo. N. pr. v štev. 147. svojega lažnjivega trobila se je revež zelo pomo-til in je dal naslov članku: "Gospod Grdina laže." — To pa ni resnično in še manj pravilno ; Pe-Terček se je pri tem "pomotil" gotovo "pozabivši" saj on je čisto "nedolžna" dušica in taka "nedolžna" dušica ne laže kot je "nedolžni" Pe-Terček. — On je mislil namreč zapisati takole: "Gospod Pe-Terček laže," pa ne, kakor je zapisal. Tako vidite je mis-j lil "nedolžni" Pe-Terček. To objavljam zato, da ne bo kjjo mislil, da se je "nedolžni" Pe-■ Terček zlagal. Jaz "nedolžnega" Pe-Terčka sam poznam in vem, da on se nikdar ne zlaze, če ga ni zraven . . . m * ♦ Javno vprašanje. — Tudi jaz bi rad znal, kaj je z onimi tisočaki, katere se je že pred več kot desetimi leti nabralo za "Slovensko Zavetišče?" — Koliko znaša glavnica z obrestmi vred ? Kje je ta denar naložen ? Morda mi bodo dali o tem kaj pojasnila Zeksarjev ata, ki so bili za predsednika v odboru za Slov. Zavetišče? — Radovednež iz Clevelanda. — Mr. Fr. Levk in njegova ljenje vseh tujcev" — brzojavlja poročevalec "Daily Newsa." Iz dosedanjih poročil ni razvidno, kakšno vlogo igra pri ^ ,, , 11. • i H j « j ,t ,T , ^ - , . . . i.-i . soproga Mary sta obhajala 10. teh dogodkih Moskva. Dolze m obsojajo ruske boljsevike — to ^ je za enkrat vse. Na mase kitajskega delavstva so boljševiške i-deje doslej zelo malo vplivale, pač pa se je komunizem zelo razširil in utrdil med kitajskim dijaštvom. Študenti so namreč fak-tični voditelji tega najnovejšega pokreta proti tujcem. Angleški listi so glede kitajskih zadev zelo previdni in molčeči. Redko se je pripetilo, da bi se ta ali oni list zmenil za delovanje komunistov v Kantonu. Zato so pa ameriški listi bolj zgovorni in postrežljivi. Menda že vedo zakaj. Angleži imajo v tem delu sveta ogromne trgovinske in politične interese. V njihovih rokah je sicer Honkong, otok, ki ga ščiti angleška mornarica, toda razmeroma največji del zunanje trgovine s Kitajsko gre skozi šanghajsko pristanišče. Leta 1923. je znašala kitajska zunanja trgovina 1,701,551.336 taelov (1 tael ali kitajski tsien je 38.246 gr.), od tega je šlo 694708.685 taelov sko- Sv. Jurij v So. Chicago. ! — Nekaj novega je bilo 28. — Kot v vsaki naselbini ta- junija za našo naselbino. Naša ko se vrstijo tudi pri nas sedaj mladež j« takrat prvič priredi-veseli sedaj žalostni dogodki. iia v cerkveni dvorani ob 7:30 — Dna 15. maja je bila dru-1 zvečer zabavo. V slovenskem žina Bakše bogato obdarovana jn v angleškem jeziku so naši z družinsko srečo. Prejela je mali nastopili ter vprizorili I-!80 nas tfko «Uudno sprejeli in družina malo Jozefino in male-'gro in peli v angleškem i v slo- PostretfH časa našega biva-ga Tončka v 6skrbo. 'venskem jeziku. i nja v Chica&i, Lemont in Joliet. Bridgeport, Ohio. Zahvala) — Podpisani si štejemo v dolžnost, da se tem potom javno zahvalimo vsem, ki — Priprave- za katoliški ?«?dvsem se iskreno zahvalju-shod, ki se ima vršiti meseca Jemo d- «' Kazimiru Zakrajšek junija 25-letnico poroke. Lepo septembra, so v lepem poteku. in asovim sorodnikom, ki so je bilo, ko je cela družina naj _ Mrs. Ana Primožič na nas tako gostoljubno sprejeli, ta slovesni dan pristopila k sv. 9537 Ewing Ave., ki je že da- VOBtregh ln skrbeh za nas sko-Obhajilu. j 1 je časa doma hudo bolehala, fel P™f«na zahvala Mr. — Smo letos kot se kaže v je odšla v bolnišnico iskat po-H0™ Jencu' kl Je nas Prišel ča" samih 25-letnicah. Dne 24. ju- meči. Blagi ženi želimo, da seikatl na PostaJ° in preskrbel ni j a sta slovesno obhajala 25-'že skoraj pozdravi in da bo ?am stanovanje, ter navzlic ve-letnico svoje poroke Mr. Lov- še dalje skrbno vodila svojo do-;i,kl zaPOsljenosti, nam povsod renc Samotorčan in njegova bro vzgojeno družino. Ise'nf ™ko Lepa hvala osob-Mrs. Jozefina. I — Žalost je legla te dni na tiskarne Edinost, osobito Mr. n -.....„,rJnašo naselbino. Kar naenkrat ^ Zakrajšek in Miss Ur- — Dne 7. junija je priredila . v. sula Zakrajšek za prijazen odrasla mladina društva Carni- stirJe mrhci v ma'hm "aselbini-1 P JaZen ola Club v zi Šanghaj, dočim je šlo skozi največje bližnje pristanišče 182,- prišel s svojim posetom počasti-, ! ■ I ti gospod Milivoj M. Naumovič,|mmul John , . ' ........ Dne 21. junija je umrl Ignacij Lepo zahvalo smo do-1 cerkveni dvorani ^ J > unfrl Fr. ,»« dobri družini Andy Mirosla- svoj zabavni večer. Navzoče Je;Mohaj. 4* ™»JV1Č» kl so nas sprejeli na stano- 000.000 taelov. Od te šanghajske trgovine je pripadlo Angležem (Hongkongu) 423 milijonov 879.705 taelov, Japoncem pa malo ne ves ostanek. Kitajska ni tuja kolonija in Kitajska se probuja k narodni samozavesti. — Zato čuti Kitajska vse pravno stanje tako-i^ zastopani v lepem številu, ke-zvanih pogodbenih pristanišč kot globoko rano v svojem orga- ^ar 90 bile pomembne priredit-nizmu. Tuja policija, tuja administracija, tuje vojaštvo in obo-'ve v Lemontu. jugoslovanski podkonzul Chicago. — Že trikrat smo od nas bi Dne 22. junija je pre . Povše. Se istegaJein. skazovah vso uljud-Jnost. Prisrčno se zahvaljujemo " č. g. Winkler ju z South Chica-ge, ki so nas tako gostoljubno sprejeli, pokazali njih krasno • zldne je došlo telefonično poro čilo, da je umrl Mr. John Ku-čič v Danville, III, kjer se je zdravil. Naj počivajo v miru ! , , . . Naselbina, ako bo tako SIo Imov in lepo urejeno dvorano, naprej, kajbosteboj? I1" nas voa'" P° raznih zna- Poročevalec. menitih delih mesta Chicage. Prav lepa hvala tudi Mr. Kosmač Jr. ki je nas vozil po mestu. Iskreno zahvalo izrekamo vsem č. gg. duhovnikom v Lemont pred vsem pa č. g. Hugo 'Bren in Father Johnu za nad jvse uljuden sprejem in postrežbo, lepa hvala tudi vsem ostalim Fratrom za uljudnost, ki so jo nam povsod skazovali. Še enkrat prav iskrena hvala vsem skupaj, s katerim smo imeli priliko se seznaniti, tako tudi Mr. Progarju z Sheboygana in sinčku Mike za prijazno tovariši jo. Naj ljubi Bog povrne, vsakemu, kar je za nas storil. Naše bivanje med Vami nam ostane vedno v prijaznem spominu. Na tem mestu se tudi prisrčno zahvaljujemo našim dragim sorodnikom v Joliet, 111. Mr. John Papesh in ženi Ani. Mr. Frank Papesh in ženi Mary ter n^jih hčerki, Mr. John Gregorčič, Mr. Štefan Smrekar in ženi Ivani za nad vse prijazen sprejem in gostoljubno postrežbo za časa našega bivanja med njimi. Prav lepa hvala tudi njih družinam za uljudnost in spoštovanje, ki so ga nam skazovali .Prisrčno zahvalo izrekamo Mr. Jos. Zalarju gl. tajniku K. S. K. J. za pravi bratski sprejem v gl. uradu in za uslugo, da je nam razkazal Jednot- ,no hišo in poslovanje. Prav ve-'seli smo bili, da imamo tako u-ljudnega in prijaznega gl. u-radnika. Prav lepo zahvalo izrekamo tudi Mrs. Rogel in njenem sinu za lep sprejem in u-slugo, da so nas brezplačno vozili po mestu Joliet in pri odhodu na postajo. Iskrena zahvala vsem, ki ste nas na postajo spremili, ter sploh vsem skupaj, s katerimi smo se seznanili, za lepo uljudnost. Tako prisrčnega sprejema in lepe postrežbe nismo pričakovali od Vas. Težko smo se ločili od Vas. Vssa prijaznost in gostoljubnost nam ostane v spominu za vedno. Bo» Vas živi in ohrani zdrave, Vas in Vaše družine. Še en prisrčen pozdrav, vsem na-jšim sorodnikom, prijateljem in znancem v Chicago, Lemont in Johet-u! Bridgeport, Ohio, dne 20. junija 1925. Michael Hochevar, Josephina Hochevar, Mary Hoge, Edward Hoge. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peler M. Černigoj. Ko človek poskuša kako stvar je najslabše to, da ne vidi kak konec bo iz stvari. "To mi laska," je odgovorila Tua hladno, "toda ustreči ti vendar ne morem. Med svojim- lastnim preprostim ljudstvom imam ženina in poročila se bom z njim ali z nikomer." "Ženina imaš! Tedaj mi utaji njegovo ime, drugače bom ravnal z njim kakor Set z Osirisom, raztrgal ga bom na kose. Od-kimavaš, gotovo ker veš, da j« mož mogočen, pa vendar ti pravim, da ga bom premagal in ga raztrgal na kose za zločin, ki ga vrši, ko se daje ljubiti od tebe. Cuj me! Hotel bi, da postaneš moja kraljica, a bodisi že kraljica ali ne, moja boš, ker si v moji oblasti. Siliti te nočem, dal ti bom časa. Toda če se boš v jutru tretjega dne od te ure še vedno branila deliti z menoj moj prestol, tedaj boš sedela ob mojem podnožju." Tua je v srdu odgrnila svoj pajčolan) in mu pogledala naravnost v oči. "Ti meniš, da sem mogočna gospa," je rekla, "in resnično, prav imaš, zakaj naj sem že kateregakoli stanu, z menoj gredo moji bogovi in v njih moči je moja nedolžnost mogočna. Pusti me, ubogi kra-Ijič, drugače zakličem v nebo in pozovem nate jezo svojih bogov." "Pozvala si že, gospa name jezo boginje, tiste Hathore, o kateri sem govoril, in drugega se ničesar ne bojim. Naj store, kar se jim poljubi. Prisegam ti, da boš tretji dan od tenure moja ali kot kraljica, ali kot sužnja. Tale ženska, ki jo imenuješ svojo mater, bodi priča moje prisege in nje izvršitve." N "Ah, kralj," ga je prekinila Asti, "priča bom, toda kako boš prisego izvršil, tega še ne vem. Ali hočeš zvedeti? Pri nas doma so ljudje mislili, da imam nekaj malo čarovniškega daru. Včasi mi pride, ne vem od kod, in je zelo negotovo — včasi mi služi, včasi pa ne morem storiti ničesar. A zaradi tebe hočem poskusiti. Ali bi te veselilo pogledati, Jtako se bo končal poskus, da prisiliš tole dekle, naj ti bo kraljica ali ljubimka?" j ce "Zakaj ne," je odgovoril Janees, si kaj spretna, pokaži, kaj znaš!" "Tako bodi, kralj; toda dal si mi seveda besedo, da ne boš hud, če se poskus slučajno ne obnese tako, kakor bi ti želel — svojo kraljevsko besedo. Ostani torej tamkaj in glej v vodo, jaz pa bom prosila naše bogove, bogove naše dežele, naj ti blagovoljno pokažejo, kaj bo s teboj ob tej uri čez tri dni, ko praviš in upaš, da bo tvoja poročna noč. Zapoj, hči moja, za-poj tisto staro in sveto pesem, ki sem te jo naučila. Krajšala nam bo dolgčas med čakanjem, dokler se bogovi ne razodenejo, če je taka njih volja." Nato je Asti pokleknila ob jezercu, sklonila glavo in iztegnila roke nad vodo, Tua pa je segla v strune svoje harfe in jela peti zelo slovesno v neznanem jeziku. Besede pesmi so bile počasne in sladke in vendar se je zdelo Janeesu, da padajo kakor led na njegovo kri, tako da mu zmr-zuje v žilah. Najprej je nepremično vpiral oči v njeno lepoto, toda sčasoma mu je nekaj pritegnilo pogled doli k vodi hotanje. Glej! Na temni površini se je zbirala megla. Razpršila se je, površje se je zjas- nilo in tedaj je zagledala v vodi sliko kakor v ogledalu. Videl je samega sebe, slečenega in mrtvega, ubogo nago telo s široko odprtimi očmi, ki so strmele v nebo, s prerezanim vratom in ranjenimi prsi, iz katerih je tekla kri na marmornata tla njegove velike dvorane, uničene po ognju, v kateri so osmojeni stebri kakor velikanski prsti štrleli proti mesecu. Sam je ležal tamkaj in ob njem je stal pes, njegov lastni pes, ki je dvigal glavo in lajal. Zadnje besede Tuine pesmi so zamrle in z njimi je izginila tudi slika. Janees je odskočil od roba kotanje, strmeč v Asto. "Čarovnica!" je vzkliknil, "če bi ne bila moj gost in če bi se ne imenovala mater tiste, ki bo moja kraljica, prisegam ti, da bi umrla še nocoj y mukah za to svoje bedasto glumaštvo." "Kaj se hoče," je odgovorila Asti, "mislim, da ne bom umrla, ker se tisti, ki kličejo bogove, ne smejo prepirati z njih prerokbami. Saj niti ne vem, kaj si videl, in morda ni nič drugega, nego domišljija tvojih ali mojih možgan. Pojdimo počivat, prosim te, o kralj, ker midve sva trudni, in pustimo bodočnosti nje skrivnost. V treh dneh jih bomo itak spoznali." Tedaj se je Janees brez besede obrnil in odšel. "Kaj je bilo na vodi, dojilja?" je vprašala Tua. "Jaz nisem ničesar videla." "Senca mi tvega moža, menim," je odgovorila Asti mračno. "Neki ljubosumni bog je pogledal tega ubogega kralja, čigar zločin je, da te želi, in zato mora umreti. Tvojim ljubimcem, o Amenova zvezda, se prav za prav slabo godi in včasi sem radovedna, ali bo tisti, ki mi je ljub, z boljšo srečo stopil pred tvoje oči. Ce se tudi njemu primeri nezgoda, mislim, da se te bom slednjič naučila sovražiti, ki sem te od prvega dne ljubila." Ob misli, da bi mogla sama Ramesu prinesti smrt, so se Tui jele zbirati solze in glas ji je zastajal v grlu. "Nikar ne govori takih zloslutnih besed," je jecljala, "ker dobro veš, da bom morala, če mi vzamejo tistega, zaradi katerega prenašam vse to, slediti mu do konca sveta in dalj. Krivična si. Ali sem jaz ubila princa iz Kesa ali kdo drugi?" "Nekdo drugi, kraljipa^ toda zaradi te De. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Tvoj nedeljski tovariš, TEDENSKI KOLEDAR. 4. po bink--O velikem ribjem lovu. Laik. 5. 28 Nedelja — Leon, Benig- 29 Pondeljek — Sv. Peter in Pavel. 30 Torek — Spomin Sv. Paula apostola. 1 Sreda — Presveta Kri Jezusova. 2 Četrtek — Marijino Obiskovanje. 3 Petek — Leo. IL 4 Sobota — Berta. Progi. A. Neodvisnosti. peta nedelja po BINKO-Stih. Pojdi in spravi najprej a svojim bratom. Mat. 5, 24. da mu jo vravna. Če si zade-remo kak iver, treščico v prst, takoj je izderemo, da se ne bi gnojilo, ker bi sicer še bolj bolelo, ne pustimo iverja celi teden v prstu. Tak iver, taka treščica je krivica, razžalitev, ki se je nam prigodila. Čim dalje jo pustim v srcu, toliko bolj boli, zato ven z njo! Tu imamo priložnost, da se ravnamo po besedah apostolovih: "Solnce naj ne zapade nad vašo jezo" (Efež. 4, 26). To pomeni v naših domačih besedah: Če vas kedaj kedo razjezi, ne puščajte te jeze v vašem srcu čez noč, spravite se, predno solnce zaide. Kako ginljivo je, če si predstavljamo, kako je zahajalo solnce na gori Kalvariji. Umi. ral je tam na križu Sin božji. Judje so ga na križ pribili, niso zadoščali štirje žreblji in ko oglašala v njihovih srcih, kakor se v naših, toda svetniki so jezo potlačili, niso se dali od nje premagati: Glejte sv. Štefana, kako je molil za svoje sovražnike, ko so ga kamenjali! | Prijatelji,_kar so mogli svetniki, to moremo tudi mi. Učili so se v šoli svojega Gospoda. "Učite se od mene, ker sem krotak in ponižen" (Mat. 11, 29). Svetniki so lahko odpuščali, ker so se trudili za to, in tudi ti boš lahko odpuščal, če se boš potrudil za to. Da moramo odpustiti, da je to za zveličanje neizogibno potrebno, nam je Gospod pokazal v priliki o neusmiljenem hlapcu. Znana vam je ta prilika, in je ne bom dalje razkladal. Kaj je rekel Gospod neusmiljenemu uhlapcu, ki mu je odpustil dolg, sam pa ni hotel odpu- 2e preveč, kar ti je storil, kar je o tebi rekla, tega bi jaz že ne trpel."--"Glej, to imaš za zahvalo za tvoje dobrote, ti šepeta v drugo. "--in spet pride in pravi: Ko bi bilo to kaj drugega, bi mu že odpustil toda sedaj pa to nikakor ne gre." Toda oglasi se takoj drug glas, in ta ti pravi: "Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, blagoslavljajte jih, ki vas kolnejo, moli-te za nje, ki vas obrekujejo in preganjajo." (Mat. 5, 44). Sv. Frančišek Šaleški je rekel: "Ko bi mi sovražnik izdrl desno oko, bi z levim za njega prijazno pogledal." Nam še ni nikdo izdrl očesa, in s kako jezo gledamo na bližnjega, če urednikova pošta. — Indianapolis, Ind. — J. G. in M. Č. prejel pisma od obeh. Je res slučaj, ki da veliko misliti. Hvala za poročilo! — Springfield, IIh — Poročevalec: — Prejel poslani dopis a prepozno. List je bil že v tisku in ker se vsa vsebina nanašale na tisti čas nima važnosti za poznejšo objavo. Za zadnjo številko v tednu moramo prejeti rokopis vsaj do srede popoldne. Oglasite se zopet kmalu! — Brooklyn, N. Y. — Knaj- povec: — Le pošljite samo resnično mora biti, kar boste poslali. Z lažjo in potvarjanjem se naj ukvarjajo le cortlandt-ski frakarji. To jim radi preje nas razžalil. Iztrgajmo to puSčamo! oko, ki gleda polno sovraštva ~~ Ely' Minn- — Eden iz E" na bližnjega, iztrgajmo ta je- lya : — Prejeli smo poslano, a zik, ki blati čast našega bliž- ni za obiavo- Pustite prismoje-njega, pometajmo najprej predinega Pleharia P" miru. Kdo Današnji evangelij trka vsakemu izmed nas na srce in nas trnjeva krona": še poJnihovali vprašuje: Ali ne živiš tudi ti so Se mu, norčevali se iz nje-s kom v sovraštvu ? Vprašajmo ga> in to posmehovanje so bili svojo vest, m ce najdemo tam novi udarci za Izveličarja. Sin UR) owlll vC II kako sov^štvo kako jezo, ka- i božji pa je trpel in molčal. E- odpustite iz srca vsak svojemu stiti sohlap. ? "Hudobni hlapec, ves dolg sem ti odpustil, ker svojim pragom. "Vsaj sva bra- "aJ se z norci si me prosil. Ali nisi bil dolžan; ta," je rekel Abraham Lotu, ko jSkoda_Prostora. je hotel nastati med njima prepir. Smo bratje, prijatelji, in pregovarja! usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se jaz usmilil tebe?" in razsrjen ga je izročil rabljem, dokler ne poplača vsega dolga. In Kristus Gospod je dostavil: "Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, če ne — Bridgeport, O. — M. H.: — Prejeli poslano. Objavljeno po smrti bomo ležali drug zra- bo ta tede^ Hvala in večkrat ven drugega, vsi bomo hoteli se priti v nebesa, zato odpuščaj-mo. Ni tako velikega veselja, ta NOVA NAREDBA. Mestnemu svetu je bila pred- ko nevoščljivost, odložimo rož ni pustili storjeno krivico. "Ne štejem jim tega v greh," je molil sv. Štefan, in po njegovem na sama beseda bi bila zadošča- bratu" (Mat 18 28) To se venec ali molitveno knjigo iz ia, in zemija bi bila požrla bo- pravi': Bog bo nam odpustil narok m hitimo najprej k sovraz. gokletneže--on je molčal. še grehe, če bomo mi odpustili niKu, da se sprawmo z njim. Ena sama beseda, in legijoni svojemu bližnjemu. Če ne bom zgledu ravnajmo mi! tej sPravi> ° odpuščanju ho-jangelov bi mu bili prišli na odpustil jaz, Bog tudi meni ne Prijatelji moji, ali nimate pomoč, a on je molčal. Ko je bo odpustil. nobenega sovražnika, ki vam solnce zatemnelo, ko je začel Da bi na to ne pozabili, je je storil kako krivico, ki ke radosti, kakor če smo od_ ^žena po komisarju javnih na čemo danes premišljevati. Kaj pomeni spraviti se? — Mislim, da mi ni treba tega na dolgo in široko razkladati. Spraviti se pomeni, odpusti iz srca temu, ki me je razžalil. In to odpuščanje se javlja na razen način. Na primer: Nekdo me je razžalil, jaz skušam to pozabiti, nikomur ne tožim o tem, ne govorim dalje o tem govorim z razžaljiteljem, kakor bi se ne bilo ničesar prigo-dilo, pozdravljam ga, če ga srečam. So seveda slučaji, da mora Človek braniti svojo čast, svoje dobro ime, morda celo pred sodiščem. Nisem na primer dolžan odpustiti deset dolar- ljudi pod križem i . je vas razžalil ? Molite s sv. Ste-Gospod, ne štej mu pretresati Kristus vložil to v našo vsak strah in groza; tu je Sin bož- danjo molitev: "Odpusti uam.fanom: ji odprl srce in vzel v okirlje naše dolge, kakor tudi mi odpu- tega v greh !" Dan za dnevom te, ki so ga križali, te ki so se »čamo našim dolžnikom. "Ve- potrebujemo mnogovrstnih mi mu posmehovali. "Oče, odpu- ste, kaj ta prošnja obsega? losti, potrebujemo božjega us- sti jim, vsaj ne vedo, kaj de- Predstavite si človeka, ki je bil miljenja. Potrebujemo ga, če lajo" (Luk. 23, 34.) Takd je razžaljen! On ne govori več s hočemo dobiti odpuščanje svo-molil, in solnce je zašlo. Glej- svojim sovražnikom, ga ne po- jih grehov, če hočemo srečno te, prijatelji moji : "Solnce naj zdravlja, ko ga sreča, mu ško- umreti. Če pa kdo misli, da bo ne zaide nad vašo jezo." duje, kjer mu le more, kjer ga lahko shajal brez tega božje-Pa mi morda kdo poreče: le more očrniti, ga očrni. Po- ga usmiljenja, dobro, naj živi prav A. A. Sprague nova na-redba nanašujoč se na merjenje vode v mestu Chicago, ki odgovarja zahtevam Zdr. držav. Zvezna vlada je odredila, da se mora mesto Chicago pokoriti in uvesti splošno merjenje vode še pred 7. septembrom 1925, sicer bo mesto prikrajšano množine vode, katero je dovolil vojni department, da se jo sme izvleči iz michiganskega jezera. Nova naredba določa popol- mesta do trideset let, in mesto, da bi se denar porabil za novo sesalno napravo, je bolje, da se prične takoj s zidavo poslopja, kjer bi se voda filtrirala, da bi imelo mesto čisto in zdravo pitno vodo. Pod nameravano naredbo za merjenje vode, bi bila prizadeta velika industrijska podjetja, ki porabijo velike množine vode. Stroški za vodo, ki je porabi povprečni prebivalec bi bili isti kakor so sedaj, dočim bi mali posestniki in navadne družine plačale manj kakor pa plačajo sedaj. Proračun, ki so ga napravili inženirji vodnega departmenta pokazuje, da plača povrečno vsaka družina sedaj ko se voda ne meri za leto $11.60. Ko bi se voda merila bi se plačala ista svota za 169 galon vode dnevno, .kdor bi jo to množino ne porabil, bi pa seveda plačal manj. Največ koristi bi sicer po izjavi Col. Sprague ne imeli glede stroškov, ko bi se voda merila, temveč boljo postrežbo in zdravejšo ter čistejšo vodo. Z omejenjem potrate z vodo bi se dosegel močnejši pritisk, tako bi vsi prebivalci mesta ob vsakem času imeli zadosti vode, najsibo v vročini ali zimi. Dokler se voda ne bo filtrirala, je vedno nevarnost, da se raz članica po $1.00 za smrtnin-ski sklad, ker je, kakor Vam znano umrla nam zopet ena so-sestra. Prosim, da to vsi upoštevajo in to svojo dolžnost store čimpreje. Bratski pozdrav. Anton Stonich, tajnik. ŠIRITE "A. 9. ta EDINOST* IŠČE se služkinja sobarica, Slovenka, ki vsaj za silo razume angleško. Dobra plača. DR. LANGORIO 417 Roscoe St. CHICAGO, ILL. ROJAKOM PREKMURSKIM SLOVENCEM naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Andrew Glavach, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in vse drugo, ki je v zvezi z našim listom. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliški list. Uprava Amer. SI. & Edinost. NA PRODAJ HIŠA zidana s štirimi stanovanji po 4 sobe in brivnico. Poleg hiše je lota, proda se vse skupaj ali vsako posebej. Prostor se H^Pi^^H H H H nahaja na 22. cesti med Lin- vl'ade|Širi ePidemiJ'a legarja, ker z j coin in Wood. Cena je za vse 1 kemikaliji ni sigurno, da bi bi- skupaj $14.000, hiša brez lo-la voda, ki jo vživamo dovolj te pa 12.000. Za nadaljna po-razkužena. jasnila se obrnite na ——o--joseph zupancich-a NAZNANILO. prodajalca zemljišč -na -1824 Chicago, 111. 22nd Place- Chicago, III. Tem potom se uradno nazna-1 Phone* CANAL 7130. nja, da se vrši prihodnja redna ' mesečna seja Slovenske podporne družbe sv. Mohorja pri-no merjenje vode v mestu Chi- hodnjo sredo dne 1. julija ob cago za dobo 10 let, da se s pol 8. uri zvečer v navadnih j • ! . , , . i, v, . • , , , u tem prepreči nepotrebno trate- prostorih. Vsi člani in članice duje, kjer mu le more, kjer ga lahko shajal brez tega božje- j » • ^ L« j , J nje vode. Ko bo omejeno trate- so vabljeni, da se te seje prav nje vode, bo potreba nasesati gotovo udeleže, ker je za re- pa bodimo usmiljeni našim sovražnikom in jim odpustimo! Res lep zgled, nam je znan, jtem Pa Pride v cerkev, poklek-1 v sovraštvu! Mi pa potrebuje-toda po tem zgledu ravnati se ne» vzame rožni venec iz žepa mo božjega usmiljenja, zato je težko. To so lahko delali in moli: Odpusti nam naše svetniki, bere se to lepo v nji- dol2e» kakor tudi mi odpušča-hovih življenjepisih, toda mi mo svoJim dolžnikom! To se tega ne moremo storiti. Dobro, Pravi: BoS' Prosim te, ne od-primem vas za besedo: Svetni-j Puščaj mi, vsaj vidiš, da tudi svojemu le polovico te množine vode, šiti več jako važnih stvari, katera se mora sedaj. To po- Obenem apeliram tudi na meni, da bo sedanja sesalna vse članstvo, da je treba sedaj naprava zadostovala zahtevam zopet plačati t. j. vsak član in jev, ki mi jih je ukradel,"tako'ki so to lahko storili> oni ni- i« ™čem odpustiti tudi nisem dolžan molčati, če so maščevali, so odpuščali, mo- mi kdo krade čast in dobro i-me. Treba se braniti, pravim, dostavljam pa takoj, ne iz maščevanja, kakor se to običajno godi, marveč radi potrebe: Vrni mi, kar si mi dolžan, pa bova zopet dobra prijatelja. Tako se je branil božji Izveličar. lili za te, ki so jih razžalili, po-vračali hudo z dobrim. "Če je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; če &a žeja, daj mu piti, če mu namreč to storiš, mu denes žrjavico na glavo" (Rim. 12, 20.) Tako so delali svetniki. Mislite, da jim je bilo to rlahko? Ali so imeli svetniki sr- Prijatelji, ste tu pri sv. maši. Na altar hočete položiti dar, vzvišen dar, Jezusa Kri- «... . ,stusa samega, v podobah kru- razzaljivcu, zakaj bi ti meni j A super-refined castor oil made for medicinal use. Not flavored. Strength and purity unchanged. Tasteless and odorleas. Insist on Kcllogft's. bottled and labelled at the Laboratories. At ail druggists. Ko ga je v noči na Veliki če ^HIM trtek hlapec velikega duhov- ce..lz d™*ega mesa ko vi? Ne, na udaril v obraz, Kristus Gospod ni molčal, ampak je rekel: "Čemu me biješ?" (Jan. 18, 23). Sicer mu je pa odpustil iz srca. In zato se gre: Odpustiti, ne maščevati se, hitro pozabiti. To je sprava, to je odpuščanje. S tem pa ne smemo odlašati. Če si nekdo izvije ali zlomi nogo, gre takoj k zdravniku, odpuščal? Odpusti mi tako ka kor jaz odpuščam. "S kakorš-no mero boste merili, z isto bo merjeno vam" (Luk. 6, 38). Pojdi k spovedi k samemu papežu, če nisi odpustil sovražniku, če javno tega ne pokažeš, da si mu v resnici odpustil, zastonj so tvoje spovedi. Zato pa ne čakajmo do spovedi. in vina. Predno pa to storite, I odgovorite mi glasno: "Odpuščajte iz srca vsem, ki vas raz- KNJIGE, ki se dobe v knjigarni A. S. & Edinost žalijo?" pravim: odpustil men. — — Hvala vam in "Tako bo tudi Bog vam vaše grehe." A- LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega' ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. Obsojen Orjunaš. Sodišče v Bjelovaru je ob-njftiovo srce je bilo ravno tako Plenimo takoj iz našega srca sodilo Orjunaša Radančeviča, občutljivo, kakor je nrfše, raz- duha «>vraitva in jeze. Hudič,ker je napadel in težko ranil žalitev jih je ravno tako bole- PrihaJa Pa ti šepeta: "To je pa,trgovca Žhčarja v Koprivnici la, kakor boli nas, jeza, želja po maščevanju se je ravno ta- KRITJE STREHE. 3 __ popravila na strehi garantirarf delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci. J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. PRODA SE BRIYNICA s hišo vred, ali pa odda v najem v slovenski naselbini. Za natančna pojasnila sa o-brnite na__* Zanimiva dejstva iz kraljestva zelišč. Najstarejša živeča stvar na svetu danes, tako pravijo, je ne- ka cipresa v cerkvenem dvorcu v Santa Ana, Meksiko. To drevo je nad 5,000 let staro, je še vedno zdravo in raste. — Vse primesi slavne želodčne tonike, Trinerjevega zdravilno grenkega vina, spadajo v kraljestvo zeljišč: cascara sagrada, ki je californijsko drevo, in razna druga zelišča, kakor tudi rdeče californijsko vino, pravilno starano, ki je najmanj tri leta staro, predno se rabi za izdelovanje Trinerjevega zdravilno grenkega vina. To zdravilo iz-čisti želodec in čreva, pomaga prebavi, daje zdrav tek in poži- vi ves sistem. Vsak je zadovoljen s tem zdravilom po prvi rabi. Mr. Ernest F. Krieger nam je pisal iz Majvern, Ohio, 25. maja: "Prvo steklenico, ki ste mi jo poslali pred nekaj tedni, je čudovito pomagala meni in moji soprogi. Mnogim- svojim prijateljem sem priporočil Tri-nerjevo zdravilno grenko vino." Vaša skušnja bo ista, poskusite ga! Če bi ga ne imel vaš lekarnar ali trgovec, pišite na Trineu Company, Chi- JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIH IN EMBALMKS V CHICAGI. Ns razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili zs pogrebe. krste in žeaitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phones; CANAL 5903 in 5666. Chicago. Kako naj se list imenuje v bodoče? '»WWW! www w GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? "AMER1KANSKI SLOVENEC" ALI - "EDINOST." (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Ime Naslov Mesto in država: svoje IGRE. Perzijski šal, šalo igra v 1. dejanju .................... Precijoza, igrokaz v 4. dejanjih........................... Peterčkove sanje, Božična povest, v 4. dejanjih.. Poljub, prosto narodna o-pera v dveh dejanjih .. Potopljeni zvon, dramska bajka v 5. dejanjih .... Puščavnikov zvonček, komična opera v 3. dejanjih.............................. Povodni mož in Božična pravljica, otroški igri .. Strahomir, romantična i-gra v 5. dejanjih in Mlada Zora v 3. dejanjih ...........................- Sen, kresne noči (Shakespeare) ........................75 Srenja, drama v 4. dejanjih ..............................65 Testament, ljudska drama v 4. dejanjih .................60 Umetnost in narava, veselo igra v 4. dejanjih.....50 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. « 2. snopič: Vedeževalka — Kmet — Herod — Župan sardamski — Jeza nad petelinom in kes ...............................30 7. in 8. snopič: Sinovo maščevanje — Za letovišče — Občinski tepček — Dve materi — Nežika z Bleda — Najdena hči .. .60 9. snopič: Na Betlehem-skih poljanah — Kszes ne izostane — Očetova kletev — Čašica kave .. .30 10. snopič: za moške vloge, Fernando strah Avstrije, ali spreobrnjenje roparja — Rdeči nosovi — Zdaj gre sem, zdaj pa tje — Poštna skrivnost ali začarano pi-.15 smo. Za ženske vloge: Strahovi .................... .15 11. snopič: za ženske vloge : Večna mladost in večna lepota. Za moške vloge: Repoštev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec — Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda..........................30 16. snopič: Za moške vloge : Mojstra Križnika božični večer, za ženske vloge: Svojeglavna Minka ..........................30 17. snopič: Za moške vloge : Dimež, strah Kranjske dežele. Za ženske vloge : Oh, ta Polona ! — Prisiljen stan je zaničevan ........................30 20. snopič: Za moške vloge : Sveti Just. Za ženske vloge: Ljubezen Marijinega otroka.........30 Županova Micika, igra v dveh dejanjih in Veseli dan v 5. dejanjih . ... 25 .60 .50 .20 .75 .25 .35 .35 NABOŽNE KNJIGE. Pastirski Listi .................. - Premišljevanje o božjem Srcu J............................... .30 Red za Ljudi živeče med svetom ..........................35 Slov. Goffine, kratka zgodovina cerkvenega leta meh. vez....................... 1.50 Spolnuj zapovedi, 2 knjigi a 50c....................... 1.00 Sv. Evangelij in dejanje apostolov..................... 1.00 Sv. Vincencij, trdo vez......75 Skrivnost Presv. R. T......50 Temelji Krščanstva .........50 Umetnost v BogoČastni službo . ..........._,............ 1.00 Večeri ob Lemanu..............65 Vodnik Marijanski...........75 Vzorniki I. sv. Obhajila .. 1.00 Življenje svetnikov I. in II. del trdo vez........... 5.00 Cerkev........................2.50 Dr. Angelicus .................. Sv. Tomaž Akvinski.........75 Jezusovo trpljenje mehko vez.................... Kam? ....................... Kristusovo življenje smrt ............................. Krščanski nauk za prvence ........................... Letopis ljubljanske škofije ................................. .75 Duhovne Vaje za Duhovnike, Urban Nežman, trdo vezane.................$1.00 Jedro Katoliškega nauka, trdo vez........................95 Kratka zgodovina K. Cerkve ..............................75 Lurški čudeži.....................75 Ludovika Blozija .............35 Mesija Jeglič ...................35 Na poti v večnost.............75 Na Noge v Sveti boj.........35 Nebeška Krona .................45 Od Blagoslovil .................75 Pamet in Vera .................45 in .45 .95 .75 .35 .............................. 1.50 Mesto na gori .................. 1.25 Mala Cvetka, Blažena Terezija Leteta Jezusa .. .50 Novi zakon ...................... 1.00 Ob skrivnih virih .............60 Pridige ............................ 1.00 Pri najboljšem prijatelju 1.00 Veliki katoliški katekizem ..............................75 Velike zgodbe sv. Pisma Kociper ....................... 1.00 Vstajenje duše ................ 1.00 Za Resnico ......................50 Življenje svetnikov meh. vezano............................ 1.50 PRI NAVEDENIH CENAH JE svoto POŠTNMA ŽE VŠTETA. i mone' naročilu je pridjatj po- "AMERIKANSKI SU)VENEC" IN »EDINOST* Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —-Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Vkljub temu je z njim računala in je bila prepričana, da bo tribun voljno, pokorno orožje v njenih rokah —. Vstala je in se oblekla, malomarno, hladno in mirno kakor po navadi. Toda Mirina jo je dobro poznala. Opazila je rdeče lise na njenih licih, in enkrat se je njena gospodarica — stresla, kakor da bi bil hud mraz, čeravno je solnce že toplo sijalo —. In Julij Placid je prejel tisto jutro pismo, ki ga je navdalo z nepopisnim zadovoljstvom. Jasneje ko kedaj se je lesketal njegov pozlačeni voz v solnčnih žarkih, beli konji so ko blisk dirjali po ulicah, zlati Auto-medontovi kodri so valovali po zraku in do-brovoljno se je nasmihal tribun na mehkih blazinah. Njegov obraz je izgubil nekoliko svoje zlobnosti, pa njegov pogled je bil še vedno pogled tigra, toda tigra, ki je nasičen in zadovoljen. In ta pogled ga je spremljal ves dan, na forum k trgovskim poslom, v telovadnico k rokoborbi, v kopališče — in je bil posebno izrazit, ko je prišel čas večerje in je sedel z odličnimi vojskovodji, državniki, senatorji, požeruhi in pijanci k mizi Cezarjevi. Pripraviti pojedino za Vitelija ni bila lahka in priprosta stvar. Dolge milje in ure na suhem in na morju je bilo treba prehoditi in prebresti, preden je bilo poskrbljeno le samo okrasje za Cezarjevo mizo. Trdo je moral delati zagoreli ribič v dolgih nočeh na nemirnem morju, da je ulovil velikansko ribo, ki je na zlatem krožniku krasila bogato obloženo mizo. Valoviti griči, polni bujnega zelenja in hrastovja so odmevali od hrupnega krika in razburjenega lajanja lovskih psov, preden je pustil kak divji merjasec svoje trdo življenje ob močvirju in je bilo njegovo orjaško trplo spravljeno domov, kjer je imelo edini namen, da je razveseljevalo oko razvajenih gostov. - Celo v lastnem perju pečeni pav je bil prenavaden užitek za sladkosnedne epiku-rejce, ki so proučavali proizvode kuharske umetnosti na Cezarjevem dvoru. Tisoče in tisoče slavčkov so polovili in pobili za eno samo večerjo, toda le možgani in jezički so prišli na mizo —. Kaka dvanajstorica gostov je bila zbrana krog slonokoščene mize, ležali so tako, da so bile njihove glave obrnjene proti Cezarju. — \ Qezar sam je slonel na svojem ležišču v vsej svoji slavi. Venec belih rož je obdajal njegov bledi, zabuhli obraz in še povečal njegovo nezdravo barvo. Nekdaj je bil ta obraz pravilen in nežen, bistroumnost je kazal in krepko voljo in duhovitost. Toda sedaj so bile njegove oči upadle, otekle, lice zabuhlo, polna čutnosti, brezdušnosti —. Le tedaj se mu je razjasnilo, kadar se je prikazala nova, priljubljena jed, ali pa kadar je prišlo na mizo izbrano, plemenito vino/ Trenutno je bil ves zaposlen s svojo gladno požrešnostjo. Okorno je naslanjal svoje v široko belo obleko odeto telo nat levico in si z desnico polnil usta in želodec z ostrimi salatami, slanimi ribami in sličnimi jedili, ki imajo namen, da dražijo želodec in ga vzdramijo k novemu delu. Od časa do časa so potovale njegove oči po blesteči dvorani, mimo marmornatih stebrov in škrlatnih zaves, po omarah, polnih vrčev in čaš ter srebrnih in zlatih posod, kakor bi se bal, da bo zdajpazdaj kdo planil nanj —. Toda njegovo nemirno oko se je kmalu spet vrnilo k mizi in se nanovo zatopilo v izbrane kuharske nasladnosti —. Prvi za Cezarjem' je slonel gledališki i- gralec Parid. Njegov dekliški obraz je gorel od vina, temne, smejoče se oči so mu v pijani veselosti zrle od enega gosta do drugega. Pretirano je bil oblečen in biserni o-vratnik je nosil, darilo cesaričino, ki bi si bil z njim lahko kupil celo kraljestvo —. Živahno se je razgovarjal s človekom robatih lic, svojim sosedom, ki mu je godr-njavo odgovarjal, ,ki pa se je v njegovih mežikajočih očeh skrival cel zaklad bistroumne zbadljivosti in iz čigar debelih, čutnih ustnic je od časa do časa izšla bodeča šala in drugo jutro so jo gotovo ponavljali po vseh obednicah celega Rima. Montan mu je bilo ime. Nadarjen državnik je sicer bil in izurjen diplomat in njegovo mnenje je mnogo zaleglo v senatu, toda stari nasladnež je kmalu spoznal, da pod Cezarji niso varni tisti, ki se preveč odlikujejo v senatu — zato je rajši posvetil svojo bistroumnost kuharskim študijam in proizvajanju žarskih zabavljic, kar mu je pridobilo imperatorjevo naklonjenost in zanesljivo povabilo k vsaki pojedini —. Poleg njega je imel svoj prostor Licinij. Njegovo možato lice in plemenito obnašanje je bilo v živem nasprotju z vso njegovo okolico, vsi, tudi cezar, so mu v občevanju izkazovali odlično, izbrano spoštljivost. Vkljub temu je bilo staremu vojščaku videti, da se dolgočasi. Sovražil je taka dolga zasedanja, niso se ujemala z njegovim pri-prostim življenjem in na dnu svojega srca je imel za vso to družbo dobrovoljno, pa odločno preziranje. Sedel je pri pojedini, kakor vojščak vzdrži na težavni in naporni predw st razi, — dolgočasno je bilo, neprijetno, ničesar ni pridobil s takim -posedanjem, pa dolžnost mu je to nalagala in biti je moralo. Ves drugačen v svoji brihtni veselosti, ki si jo je znal tako dobro nadeti, je bil Julij Placid. Ravnokar je s krepko zasoljeno šalo odgovarjal cezarju na njegovo s polnimi usti stavljeno vprašanje, vse se je režalo krog njega, celo Vitelij se je nasmehnil. Narediti se priljubljenega pri vsem in si pridobiti zaupanje tudi Cezarjevo, to je bil tribunov glavni cilj, tega je povsod zasledoval. Pri tem mu je poleg drugih njegovih lastnosti veliko pomagala njegova bistroumnost, in vedno za odgovor pripravljena duhovitost. Brez vsakršnega obotavljanja in ne da bi le najmanj izpremenil lice je znal u-stvarjati najboljše šale in zabavijice. Razen tega se je izvrstno umel na kuhinjsko umetnost, v pitju je spravil — izvzemsi morebiti Montana — vsakogar pod mizo, pa sam ni trpel pri tem ne na možganih, ne na želodcu niti najmanjše škode. T udi eunuh Spadon je bil tu med gosti. Dober, nadarjen šaljivec je bil, imel je posebno zmožnost za robate in praktične šale, ki so zabavale Vitelija, kadar je bil njegov duh že preveč omračen od vina, da bi znal ceniti finejše duhovitosti. Pa danes je bil Spadon izredno slabe volje in molčeč. Slonel je pri mizi z glavo naslonjen na roko in je kolikor mogoče skrival svoje lice, ki mu je bilo na eni strani vse zatečeno in zasinelo. S težavo je jedel in požiral, pa videlo se mu je, da si vkljub temu noče odreči nobenega izmed ponujenih u-žitkov. Par drugih manj znanih oseb je še bilo pri mizi, — nekaj senatorjev, poveljnik pretorianske straže s svojim zlatim prsnim oklepom, ki ga tudi pri mizi ni odložil, in trije, štirje nepoznani klienti, "sence" so jih imenovali v Rimu, ker je bilo vse njihovo življenje odvisno od patrona, ki so ga morali povsod spremljati. f^) ZA DRUŠTVA . -v wit* ^aftfs NO. M j cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, stampil je in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pORrebnika ae spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. Jf CLEVELAND. OHIO T pr>mite za bližnji telefon in po-& kličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro< čila premoga, katerega pripe I j am na dom. Prevažam pobi« »Ivi ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Kosevelt 8221. __ • Krvav dogodek v drž. tiskarni v Belgradu. 18 letna delavka državne tiskarne v Belgradu Jelisaveta Hebič je z nožem- napadla strojnika Mihalja Kapraleviča, s JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sera rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila ~ WahčičeTe Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in fcosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se j*. Walicicu lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule. turove, srbečo kožo, prahute na Rlavi, zoper sive lase. revmatizem, kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHGIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. katerim je imela že več mesecev nedovoljeno razmerje, dasi je Kapralevič oženjen. Nato je Jlebičeva izpila večjo količino kamene sode, ostanek pa zlila že ranjenemu strojniku v obraz. Kapralevičeve poškodbe niso smrtnonevarne, stanje Rebičeve pa je zelo težko. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGftAFIST NenrečeK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! SVOJ POKLIC VRSl ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar V Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogTcb^, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. VSA.'.................v ...............................................,.■,■•.■•,.•.,•.. Še nekaj, ker smo pri Glasu jvost ... to so bile vsem sve Sv., dasi zadene tudi druge tin je. Leta 1890. smo imeli slo "opičarje," seve samo slovenske, saj Darwin sam pravi, da človek ni od opice, za njim g. Brisbane (Prosveta — — se bomo že pomenili, potrpite —) tudi Scopes, katerega bodo po srednjeveškem' muštru v Tennessee na meh odrli . . . tudi rabinec Mann imenuje le an-tropoidne, in se hoče s tem po židovski maniri lepo izviti po reku: Wasch mir mein Pelz und mach mich nicht nass . . . toraj, ker smo pri slovenskih opičarjih, bi jaz še tole hotel pripomniti. G. urednik Gl. Sv., Vi pravite, da imamo odgovornost — na čem bi bila pri Vas zidana, je zame iz božanske dobe za venski abiturienti in sedmo-šolci sestanek v Ljubljani, prvi in zadnji te vrste. Nasprot-stva med liberalizmom in kle-rikalizmom še niso bila prehuda, sestanek se je omogočil, a bil je prvi in zadnji. Pri slavnostnih zborovanjih je še šlo, dasi je bliskalo, a pri komersu je začelo treskati. Česar nikoli prej med Nemci in protestanti, sem prvič slišal na lastna ušesa goli materializem, razgaljen ateizem, živalizem, ofnizem... naj me ubije pri priči, če je... Na lastne oči sem videl razliko med Nemci in Slovenci, in ta razlika je ostala ista do danes ter se kaže v naravnost strastni luči tu, kjer vsakdo svobo- jr / t 0 t t + t + / / * + t S + + + + t + t Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domdve opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. § i _.rv-- Vedo, da se kupi naj- M X 1 ^^V- 4 ^ boljšo vsakovrstno že- H s__'' jI ^^r leznino, ki se jo potre- a ^ buje bodisi pri grajo- x --'' ^ "'- 'nju domov, garaž ali § i BEN J. EIGHHOLZER | @ Trgovec z vsakovrstno železnino H 527 — Main Street. Forest City, Pa. @ KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HlS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA ' 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Phone CANAL 7130 _ ,, v. do, krasno svobodo lahko iz- gonetka--napram našim ' . . - - ; . . < .. - rablja, kakor mu drago. Ni se bratom in sestram, toraj blo- . - , rdečkarji, v;se zgubljeno, a s strasno br- vencem. Vi in vsi komunisti . . . črpate svojo- zino drvimo po dilci navzdol, iz nemških in I Glas Svob" govori ° °dg0V0,N duševno hrano ................., _ , . čifutskih virov. Brez teh virov :»ostl »fPram bratom Zavedaj-bi v vaših možganih kmalu ite se £ odgovornosti, kakor nastala - suša, ste samo plan- *e Je Nemci. od katerih jem- karji. Pri tem ste prepošteni in ->ete cdl"°'e ~ *™P- N,ekaJ preneumni. Prepošteni, ker ™sa se ljudem ta strup dopa- ..j a. a.- de, pijejo ga, hvalijo vas m menite, da morate požreti vsa- • v' ' fe ' .. , . ji i - • __vaše časnike, da jim prižigate ko godlo, ki jo v nemsko-cifut- , v ' ' . ' " . , - . , , ___________• luc ... da so pnsh do resm- skih virih najdete, preneumni , . , , i . * ' i . _ ji 'ce ... m vam bodo taka hva-pat ker vi prodajate to godlo , , . lisanja sladak med za vaša priprotitemu, neukemu sloven- J . skemu narodu, ki v svoji po_j™zruvana srca . pa shsijo štenosti enako vse veruje, kar tudi glasovi, da vas prekh- vidi črno na belem. Kje je na- ' ko Jim ^ * /GSmCa rod, ki bi imel tako bogoklet- pnne^a mofa,lčni !n cafni ~__- - „ j jrm. Omenil sem ze, da sem ne časopise, pisane ne morda ; . . , , ' . „. za kake vsaj napol znanstveni-:bl] ^ nad let ™?d social|; ke, temveč za priproste ljudi z'stK To sol blle d"s.ice . Prot.1 namenom, da se podere in raz.|vam, posebno nemški socialisti. dere vse, kar dru*i, veliki in ma"J sove genski Pa sem močni narodi smatrajo za ne imel Pretresljive slučaje, ko obhodno podlago narodnega K88 Jjudje nek,akc> bili .za na" obstanka, kakor je n. pr. vera celaJ da so se dali od socialistov na Boga, in to podlago ščiti- |ZY?d,tlI t "§Pacna jo, dasi morda v sredstvih ne pota" Ampak je bila tam ko- zadenejo vedno prave poti!? "laj1.sčnca te*a' kar vidim tu' > Ne opozarjam vas na stare pa- Zlvl>enJe ™ tako kakršnega si gane. omenim samo, da je pred V1 Predstavljate. Vi pišete, kratkim mormonski senator tlska*e - \' in dobite Plačo ' '' King iz Utah to povdaril z vso pa ld,te'. kako1: mi farji ' " • resnostjo za Ameriko. Vi bo- ^oramo ltj vsaJ v mnogih slu-ste seve morda rekli, to je im-jcaj,h' Poglejte v du»e ljudem perializem, vero hočejo , da °S°dnjh trenutkih ... in nas lažje derejo. Vederemo. stavim' da se vi ne boste Vi boste s svojo golo nevero,, . „ J neprimernem bogokletskim pi lstrasno Podirate. Sicer sanjem slovenski narod rešili režali, kakor zdaj, ko tako boste, zopet rekli, da fajmošter že eksistence, ne pa imperializ-1 " / \e mašlte si ušesa' ma, ker narod se bo ugonobil, kljub !retje 111 četrte -dobe: bo~ kakor se ugonobi posameznik, iSte 8nkrat morali zreti v ako zavrže vse podlage last. re' katere ste V1 napravili za nega obstanka. --duševne razvaline. Nemec, 2id za svoj narod le namigava, spiše kako knjigo, ki pride v roke malo ljudi, boji se, da narodu ne bi bilo v škodo; Slovenec se dere ko sraka, upije, tiska v liste za Gospodu Moleku je njegov žarkomet več ko sv. pismo. Pravi, da sv. pismo ničesar ne ve o Indijancih in Ameriki. Kako pa, da g. Molek ničesar desne ne more razločevati in 'rešuje" narod robstva, duševnih spon za pogin. Ko narod priprosti narod, ki niti leve od|!ie Ve ° severnem tečaju? Potegne naj se za slavno ime, bo prekosil Amundsena! On gotovo še ni videl Indijanca, še drvi v pogin," se pa isti rešite- m°ra1' kaj ° nJih lji pritožujejo, (Enakoprav- . Na prvi P°^led je vsakemu nost, Gl. Svob. Prosveta Pro- Jasno' da 80 ^dijanci mongol-letarec. Gl. Nar ) da je skega PokolJenja in če gre g. med narodom samo zavist jMolek odrivat severni tečaj spodrivanje, kruhoborstva. e-!?^ek° Alaske' bo videl, kako goizem . . . razdrtija . , tanje za tujci ... in podjet- lahko so mongolci dospeli v A-meriko. Če so bili v Noetovi nosti, napredka ... z eno besedo polno narodne negativnosti a prav nobene pozitivnosti. Kaj pa hočete? Veter sejete že desetletja, kakršnega ne seje noben narod, ki šteje na milijone, pa se pritožujete da se prikazuje vihar, ki bo to peščico v kratkem pome-L" del . . .?? Jaz sem študiral med Nemci. Slovencev ni bilo niti odstotek, kakih 20 odstot. je bilo protestantov. Radi svetovnih nazorov je prišlo med nami pogostoma do ostrih spopadov in prerekanj. A, da bi ne bilo Boga, ne hudiča in ne bri-ča ... da bi bila vera samo hokuspokus, vse sama trapari-ja . . . o tem nihče ni zinil pri najhujši kontroversi. Bog, duša, odgovornost, neumrlji- JB__U.____..........I . barki? Saj ste dosti "kšajt." Odgovorite na moje vprašanje: Kje pa ste Vi bili, preden ste zagledali luč sveta ? ? ? Kdor preveč vprašuje, kaže, da ničesar ne ve. POZOR SLOVENSKI DUHOVNIKI! Škofijski urad mi je naročil naj dobim vrlega, mladega slovenskega duhovnika, ki želi vstopiti v Clevelandsko škofijo. Pripravljen mora biti sprejeti službo med Slovenci, ki mu jo bo škof določil. Kdor misli na to, naj se zglasi na sledeči naslov : REV. VITUS HRIBAR, 15519 — Holmes Ave. CLEVELAND, OHIO. _