POZD ZAHTEVA VELIKO DELA
Začelo se je 1956. leta kot obrtna delavnica zdajšnjega direktorja Antona Pečnikarja. Danes pa je to eden izmed velikih POZD, ki je 8. februarja slavil desetletnico obstoja. V začetku je bilo zaposlenih 10 ljudi, danes pa je v njetn 120 zaposlenih.
Z razvojem bodo nadaljevali. Tako načrtujejo vrsto novih programov in zato bodo pritegnili v svoje vrete nove strokovnjake.
POZD posluje skorajda enako kot enovita delovna organizacija. Običajno nastane z odločitvijo obrtnika, največkrat je to zdomec, da bo vložil svoja sred-stva. Le na to dobiva nadomestilo za gospodarjenje in odplačevanje vloženih sredstev. Običajno postane vlagatelj tudi direktor POZD. Pri vsem tem pa ve-liko vlogo igra inflacija in svoja sredstva praktično nikoli ne dobi povmjena. Najbiž je to eden izmed poglavitnih razlogov zakaj se obrtniki le neradi odlo-čajo za prehod v to obliko dela.
Povmimo se k Elektroservice. Lani so ustvarili 200 milijonov dinarjev bruto realizacije. Osebni dohodki so nad povprečjem panoge. Tako je znašal osebni dohodek na delavca 20.648 dinarjev. Seveda pa pri tem ne sraemo pozabiti, da imajo visoko kvalificirano strukturo zaposlenih. To so si zagotovili tudi s šti-pendiranjem. A tu se ne ustavljajo in sedaj iščejo delavce z ustrezno višje ali vi-sokošolskp izobrazbo, ki se bodo ukvarjali z inventivnim delom. Velik del za-poslenih je na terenu, drugi so v proizvodnji doma. Toda število zaposlenih terja tudi vse več administracije.
Dobro sodelujejo tudi v sestavljeni organizaciji združenega dela IMOS ka-
tere člani so. Znotraj nje vidijo tudi svojo hbodočo perspektivo, saj se zavedajo, da je nujen skupen nastop na trgu. SOZ^D je nekakšen »hrbet« za njihovo uspešno delo. Seveda pa se pri tem zavedajio, da bodo dobili le toliko kruha, kot si ga bodo sami priborili. Ni čudno, da so tebnično in kadrovsko nosilci razvoja svoje panoge znotraj sestavljene organizacije IMOS.
Znani pa niso le doma. V okviru Slovenijaiesa so delali na primerže v Sov-jetski zvezi v Moskvi. V okviru SOZD IMOS bodo delali v Egiptu. Za delo na tujem pa morajo biti delavci ne le dobn strokovnjaki, temveč tudi jezikovno podkovani. Zato so na primer razpisali anketo in 20 zaposlenih, predvsem mlajših, se je javilo za tečaj nemščine in angle&čine. Tudi olimpijsko Sarajevo je imelo v sebi vgrajeno del dela delavcev grosupeljskega Elektroser\ ica. Poleg tega, da so delaji že po vsej Sloveniiji, so njihovi izdelki in delo tudi Cb naši obali v marsikaterem turističnem objelktu. Paleta je pestra in je razpeta od stanovanjske do industrijske gradnje.
Pri uvozu imajo precej težav pri bakru. I Pri pogodbah imajo »fiksne« cene, materiai pa pride zadnji dan. Sicer pa pri pooslovanju glede plačil nimajo težav in so vsa opravljena znotraj rokov. Investicčije morajo namreč biti finančno po-krite že pred pričeikom del. Sicer pa vefelik del tovrstnega poslovanja pre-puščajo grosupeljskemu Partnerju. Pravijoo, da je hitreje, ceneje in sodobneje,
Zakl jučimo lahko z mislijo, da si POZD kkot je Elektroservice, lahko le še že-
limo.
I.B.