N a J v e M i «1 o venski dnevnik v Zdmicnih državah. Velja za vse leto......... $6 00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki- The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. SS" 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903t at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON : 4687 CORTLANDT. NO. 291. — ŠTEV. 291. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 13. 1921. — TOREK, 13. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PREMOGARJI ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO ZAHTEVE BODO SESTAVLJENE NA KONVENCIJI ANTRA-CITNIH PREMOG/. KJEV. KI SE BO PRIČELA DNE 17. JANUARJA. — KONVENCIJA BO ZAHTEVALA "CLOSED SHOP" STAVLJENE BODO PREDLOGE, TIKAJOČE SE DELAVNEGA ČASA TER DRUGIH IZPREMEMB. Splošna ameri'ka .javnost bo prvikrat < rast-.jnni trije distrikti an-t' acitnili premogarjev. Konven-< ,;a k>> bo scKtala dne 17. januarji v Shamrkij. Pa. 1'ri tej prilik' hod-, sestavljene v a lit«-v«* prerr ar:ev plače i:» delavskih pogoj v. Sklepi te konvencije s- IhhIo tikali vseh I reinotrovnikov antracita v celi lYimsylvaniji. Delegati, k» zestopajo več kot 12. ».000 antraeitnih premogarjev. so bili pozvani na konvencijo. I 'nijski vodil * Iji ,Izjavljajo. fLa se bo v glavnem razpravljalo o zahtevah za višjo plačo, za krajši delavni ( predidnik skega skladatelja M-usogor^kega. Lje Valera. minister za domače za-V gla^ii ulogi je nastO!>il Fedor|deve Austin Slack in obrambni Saljapin. minister Charles Burgess. Predstavitev tega zanimivega dela je bila popolna, v kolikor pride pri tem vpoštev Predsednik Valera je izdal naslednje ugotovilo: — V javnem časopisju ste vi- VELIK IZBRUH PREDLCGE PROTI PREDRZEN BEG IZ ~ > i v v ' v 1 — v javnem časopisju ste v OGNJENIKA1 PRISELJEVANJU CIKASKE JECE'S^S ^^^JS^T^C^Z __kriljeval vse, pa je bil — Fedor , / R .c ,. ------I .. . m - so v o v polovici leta izkrca- ta v zrak dva aeroplana. da ugotovita obseg izbruha. Letalca sta se vrnila ter spo- ■inec, kojega karijera bi se mora-ko!i dostuje ime Šaljapina in to spominja že vnaprej dovršenost. Dovršenost v predstavljanju in petju Sr- ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNXV-KTK V ZDR. DRŽAVAH Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kroaah fcnvrtajej* p« aiskl ccol, manrsljiv« In hitr*. VtenJ m bile nafte tend Mete: Jugoslavija: RsifoUji M Mfr-Jr pilite In hplrtoje "Rr. pofttni iekoml and" In "Jmdnrntkm bankn" v I 300 k-on.....$ 1.45 1.000 kron . . $ 4.50 4(X/ kron ...... $ 1.95 5,000 kron ...... $22.00 500 kTon ...... $ 2.40 10;000 kron . .. $43.00 G1*mo nnr?4h« ntatatrtra u pošt« fal brzojav v JuRost:vljl J« Md»J 0«eo(e Urt nskuarsti sneske ^tam po^.e edinole t dinarjih; u t tate ittri krm ka fatpiafes en iinar; razmerje med dinarj+m In krano aetaae UraJ ■etepreneojmo. lWi)a in andi?} osemlja: Razaaillja aa tadajc »atte in Uplateje ^Jadranska banka" v roeila, tla sta eula močno bobnenje v notranjosti žrela in la teče lava na vse strani. Svarilna i znamenja so bila poslana vsem krajem, nahajajoeim se v bližini ognjenika, a poročila, ki so ])i-išla I v glavno mesto, so pokazala, da i so ti mali kraji že več tednov zapuščeni. Tekom zadnjih par mesecev se je že večkrat poročalo o delova-!nju tega ognjenika, a vsak I-c p»ista- V eeb m pride lahko vsaho b to >.~ ."».O« H) priseljencev. (,'e'irav je rečeno, da boj > stavili veliko število raznovrstnih predlog, so dobro poučeni krogi r.aziranja, da bo mogoče podalj-. > veljavnost sedan;1 pe dovršenost v poje pobegnil iz ječe ter viel se- stavi in umetni^kem prednaša-boj tri druge. Sedaj ga išče po-'llJu_ To je bilo maistreko delo> — Smatram za svojo dolžnost informirati vas neposredno, da ne ,, . ...... ....... .morem 'priporočiti sprejema te tKljirb majhni mdispoztciri, ki ic- ,, ...... 1 .... 1 J ' pogodbe niti irskemu republikan- skemu parlamentu, niti narodu kot takemu. V tem stališču me podpirata ministra za domače zadeve In obrambo. lieija pa vseh špelunkah, kjer .1-;VsPričo katerega mora stopiti vse flt?Ve ? > imel navado zahajati v svojih v oza(jje I — Javna seja parlamenta je b irostih dneh. . Qpera je bila razprodalia do»a sklicana za sredo ob enajstih O Connor je znan med svojimi zadjljoga k(>tiC.kat kljub po^šani ZJutriiJ- tovariši kot Lucky Tommy .'(((1]1- kajti najcenejši prostor je - Narod prosim, da naj vzdrži Njegov posrečeni beg tudi priča stal Vsi navzoči na poniž J tekom tega intervala Isto disc i pli- o pravilnosti tega priimka. Rav-;Jlih galerijah in "pieiimtvo" ce-|no kot posedaj. Člani kabineta, 00 se je nahajal na dvorišču in defe v lcžah je z mmim navdu. čoprav razdeljenega mnenja, so ';e prehajal z drugimi tovariši. ^^ nazdravlja!o u^ct^u'pripravljeni ^iti javno službo S pomočjo treh nadaljnih jetni- k(>t ^ ^ viisnja za nas gati se tri nadaljne paznike. Ce-' 1 pr pr strani neki avtomobil, kojega ferju so zapretili z revolverjem. O'Connor in dva njegova tovariša sta a* resnici všla, četrti si . . „ . t -i i-i t-pitala. ros*tenost zmaguje vedno je pa zlomil nogo, ko je plezal : . . . tean oziru in čista umetnost nima nobenega stika z mednarodnimi spori.) KONEC TRPLJENJA. preko zida. Kot je izjavil neki jetniški uradnik, niso bili stražniki obro-/.eni. Neki John Jensen je pozne-ie povedal policiji, da so ga po- $20C0 NA MESEC ZA STANO VANJE PREVEČ ZA PRINCA. *ili v avtomobilu. Avtomobil se San Francisco, Ca!.. 12. dee. — polomil, ko je prišel en blok j Pariz, Francija. 10. decembra. Pri n<-ki tukajšnji avtomobilski! P1"0^ °d jetnišniee. Zločinci so se • tovariša Gorkega Ln vseh -poštenihj"a^311^ kabineta ljudi v Rusiji, ki se hočejo opro-j V2-le(l narod, stiti kontrole mednarodnega ka-i. KlT,alu za ugotovilnm dp VaJere je prišlo tudi ugotovilo Griffitha, načelnika sinnfčuiske delegacije v Londonu: — Jaz sem podpisal pogodbo med Irsko in Anglijo. Prepričan sem, da bo ta pogodba položila temelj za mir in prijateljstvo med ^He-nia narodoma. Kar sem podpisal, pri tem bonu tudi vstrajal, v t prepričanju, da se bliža konec vec dirki je zlomil Jimy Murphy dosedanji svetoM'.i rekord, ko je vo-t I s svojim avtomobilom več kot sto milj na uro. Pot. k: je znašala j zatem razpršili na različne stran5. 50 lir 100 lir 300 li" 500 lir 1000 lir t24.00 348.00 S 2.80 S 5.20 SI 5.00 Nem2k* Avstrija: ■adnj* pmtU in npU^Je -AirUttseb« Bank" um Dan*)«. 1,000 Dem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nem -avstr. kron $5.00 6,000 nem.-avitr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00 Ti i M trt draarjn tedaj nI ataina, menja m rtOtr** neprtCak*-tmo* ix Up razloca mb nI mpli podati natantee cene vnaprej. Ml ■ ■ r uiin—n pa ceni Istega dne kot naai P—lani denar dospe s roka. Vadranake Banke" ln njenih podrui-Izranredno ngodue pogoje, Id bodo velike ka-fcl se fta ali as kede peoluieraU nafte banke. Je poolatl najbolj pe Donertk Money Order. aH pa po Nw Tat Bank Draft rSANK BAKER STATE BANK, 82 Csrtlandt St., New York rtotl Ko je O'Connor všel, so tesarji ravne postavljali visliee. na katerih naj bi v četrtek visel. Trenton, X. -T.. 10. decembra, sto nulj na uro. fot. k: je znašala Nft smrt je bn obsojen? ker je T<. je konee. Nimam nikograr na dvesto peUlqsrt milj j.' napravil lleKe^a polieista, ko je je stalo zapisano j v dveh urah. petnajstih nrnutah j poi;ci ja obkolila njegovo stanovanje. ter se na ta način rešil. svetu. Tčik. j na nekem listku. ka*eresra s<» na-ji« enajstih sekundah j šli v žepu moža. ki se ,i«» registri-j I - - - - - ■ ' • POČAŠČEN POSLANIK. Oficijelna zanikanja pritožb ame- Stoletij trajajočega konflikta, riških tui isto v, da se jih je na ne- | __ K;ir hočemo^, je Irska, prosta sramen način izkoriščalo ali vsaj Irska, ki lahko izdela svojo lastno skušalo izkoriščati v francoskih hotelih, so dobila hud udarec, ko je persijski prestolonaslednik izjavil, da se j j zahtevalo od njega rešitev. ('uprav ni mogoče zatajiti resnosti spora v kabinetu radi te pogodbe. je vendar jasno, da so kaj r.alotili v Rt. Paul. Policijski na-Rim, Italija. 10. decembra. — čelnik Fitzmorris pravi, da bo i ral kot Geonr? Reeker v nekem I hotelu v York. Pa. in katerega so j našli poznefs zastrupljenega M riegovi sobi j Italjansko-anif riški zavod je pri-1 suspendiral )z službe vsakega po- Tiije eenti so predstavljali ves|~dil zabavo na čast ameriškemu |li<-ista. ki bo skušal ujeti tega kapital, katerega je imel pri sebi.1 poslaniku rhild in njegovi ženi v|.«a živega. To pomenja. da P ' klubov in prostorih v palači gai_BOcerizkirati življenja nobenega ( nuifol ii)p(ra nnltf>iv1n V NEMČIJI PFEVLADUJE I via ti. Prireditve se je vdelezila ce-PESIMIZEM. J la ameriška kolonija ^ družbi od- --i ličnih Italjamv. med katerimi je 'Jerlin. 12. dee. -- Drugi veliki bil tudi senator Furrini. Po deli deželi so izkali tega,r"ke,n hoteiu v Nancy, kjer je drznega zloeinea ter ga končno stanoval en mesc. NAJNOVEJŠA VEST. bančni bankerot v Nemčiji v teku. enega tedna je vzbudil velik pesi-j mizem v tukajšnjih finančnih kro-j gih. Banka, imenovana Allgemei- V Italijo je odpotoval največji ner Hankverein v Diisseklorfu je junak, kar ^a je kdaj rodila zem-zaprla svoja vrata, ker je izgubila ]ja. italjanski seneral Diaz, ki jej 1 približno 200 miljonov nemških prevzel zavoženo kočijo italjanske mark tekom špekulacij z marka- vojne umetnosti po strašnem po-inL ray.11. katerega so druži vel i italjan- nadaljnega policista. — Dobiti hočem mrtvega, ne pa živega. — je rekel Fitzmorris. ki misli, da so ga najbrže nalašč izpustili. To je bila zarota in manjkalo je le še. da mu niso dali denarja in zemljevida čikaškega mesta. PAMETNA UREDBA. Kot poroča Scientific American obiskuje motorni avtomobil, o-piemljen kot zdravriška in zo- Tukaj je opaziti pre<*ej vzne- ski junaki pri Kobaridu. Po Ame- , mir jen ja radi" pomanjkanja pre- viki je strašil dolgo časa ter je bil bozdravniska klinika oddaljene moga. kajti Iterlin ima na ra^po- zadnji čas, da se je vniil v krog! mdijanske rodove v Californiji, v lago le zalogo za pet dni in pri- svojih junakov ter boriteljev za1 spremstvu enega ?dra\-nika in tisnilo je mrzlo vreme. .oproseenje malili narodov. enega dentista. Med posameznimi točkami računa je bila tudi svota .^"200 za eno samo steklenico konjaka. (Princ naj pride v Ameriko, kjer bo dobil konjak veiiko cenejše od butlegarjev.) Francosko časopisje rahteva, da naj se tega nesramnega birt.i občutno kaznuje. / V1LJEMINA BO DOBIUl VEČ DENARJA. dva tisoč dolarjev za par sob v takega pričakovali celo oni. ki so podpisali pogodbo. De Valera ima mogočen glas v celi zadevi in njegovo stališče, posebno če ga bo podpiralo več drugih ministrov, bo našlo precej odmeva. Kljub i emu pa se trdovratno vzdržuje naziranje, da bo irski republikanski kabinet kot zastopnik in iilas celega naroda odobril pogodbo kljub ugovorom, katere se je dvignilo sedaj in kakorhitro bo večina glasovala za pogodbso !)» tudi sprejelo odločitev republikanskega parlamenta kot voljo irskega naroda. ; Holandska. 12. dec. — Kraljica Viljemina pravi, da ne nrore še nadalje vladati svojim podanikom za bomo svoto 600,000 goldinarjev na leto. Raditega je ljudski parlament, kateremu pravijo na Holandskem t;general-staaten" podvojil t«j rvoto. Tudi njena mati. ki je dobivala doseči aj po 15O.W0 goldinarjev, ie dobila povišanje plače. VELIKANSKI PRIMANJKLJAJ Washington, I). C, 12. dee. — Zvezni ladijski urad, ki posluje vedno z deficitom, je izdal v preteklem letu 82 miljonov dolarjev več kot je pa prejel. To je pripisovati • v glavnem zmanjšanju oceanskih pristojbin. i i nt as Naroda, i s. dec. 1021 "GLAS NARODA" j 1 (LOV EMAM OAILV Mriwi and Publish*« Mr IMTIM1Q rUBI.ISHINti COMPANY i/m aar»*raUM) OTtANK MMKR, LOUIS BEN EDIK, Traafeirar Plac* 0« m CartUnat atrwt. tli« Corporation and Addrooooo if Abovo Offlclors: of Manhattan, Maw York City, N. Y. -ai4M Mlaio vaakl «an Imamil nod«IJ In paunlk««. Za rate »«*• »»tj« Hot u Amerllc* Z« Now Yorfc 1* ea»a lota b r.anaOo MdtS u pol tot« Sa pvl lota N.OOZi Inozomvtvo za oftlo loto Za t«*rt tot« HJI M po« tot« *7JX L A • NAKOPA (Vole or ill« Poopto) Oay »itcBPt Scndaya on« ■olMav«* AMi^lMffitnti on AGTftCTntUta o.-.iroma zapisali lepo svoto denar-^ved njo, da sebe spravljajo v siiž-ja. zdaj pa ni alalia ne duha, ko-'uost in svoji* otroke, čeprav se liko se je nabralo. Nekateri smo imenujejo stoodstotne_ Amerikan-darovali oziroma zapisali $50,'ee. Tudi nekaj farmerjev dela, ki $700, $200 in celo eden se $300,'še ni«» delali v jami. kar sem jaz drugi pa nič. Veljavo pa imamo j tukaj, to je že 7 let. Iz tega se vi-vsi enako. Če kdo kaj vpraša do- d i. da so dobro plačani, ker dru-brega župnika o stvari mu zabru- gaee bi ostal: doma, kakor so dru--i: Vas. ne briga nič. Vi imate za'ga leta. Za malo plačo bi ne o-kolektati šajo, •lar. K one račune vse brap t>o4p*a» ta lOjlnLjll mm m* prlobfajcjo. £>*nar naj oo NatwoK ■Uatt po Honor Ortlor. Ttl «pPvm«Bbl tamja narotnftor »rnolatt. da «* i 1» Mtrtl« D'Jdemo nnUrnillU. Cortlandt GLAS NARODA 0or«u«n Of Manhattan. Now Yorte, N. V. IVaphona: Cortlandt 2870 ZVEZA VELESIL. Peter Zgaga Božič se bliža... Božič se bliža ... Brez paradiža bodo na svetu ljudje. V dobi pasjona trn jeva krona jim je obdalr srce. Bajka o mira bo le prepiru temelj zadala močan. Žvižgaj — <> hočeš — joči — če jočeš — težko je biti kristjan. Temni so dnevi, tuli z volkovi, da boš na varnem ostal, fesi ponižen, boš pa ostrižen. v jarku ves nag zmrzoval. * * * Zgodba o državljanstva. Imam prijatelja, l:i zna komaj citati in pisati po naše in zna sa-| plačal, kar je tukaj. Lahko ga ni.(smatra za upornike. Ako bi mi ta-j rno proklinjat; po angleški. Nje- Dobrj far an i ne vpra- pravljali tako sramotnega dela. am dene dober župnik de-1Šerifi stoje na vsakem vogalu in ioneem leta boste že našli, spremlja jo stavkokaze od rova do redu. Stroški bodo"cestne železnice kot roparje. Slo-mrsee v koverti venca v teh treh rovih ni. da bi ■ dohodki pa v bnsinessu . Šole,'delal kot stavkokaz. Sliši se pa, katero so župnik >likali vred z na- da v Frontenaeu so Slovenci med rodno dvorano, še ni in je ne bo. prvimi. Rojaki, moje mnenje je, Oni. na katere je veliko zidal, po-jda bi dali imena vseh teh propa-lugoma omahujejo. Nekateri že lic v časopise, da bodo znali vsi imajo trgovine izven naselbine,"roja'ki po Amerik: zanje. Mi se drugi mu pa tudi hrbet kažejo, j borimo za odpravo iudustrijalne-Nekaj jih je že pristopilo k dru- ■ ga sodišča, zaradi katerega je giiii župnijam, kjer jim ni trebaliviš predsednik in podpredsednik >a«« H ifugoslntiartBka Ustanovljena 1. 1898 SCatnl. 3teikturfa Inkoroorirar-a 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. plačevati za krste, poroke, pogrebe po $30 do $100 ali kak "Talk-tin g machine" dati na račun. v ječi v Columbusu, Kansas, ze od :-J0. septembra. Zdaj smo v.ila nad \se uspešna. Saj je vendai "Naša najdalekosežnejša upanja so s< To je torej konee konferenci, ki je imela namen Posestvo na 22. cesti ima prav mo-jko drža.li z organizacijo kakor j g ova obrt: žg:*nje prodaja. Že derno opremljeno, Časopisi stane-drži Lewis, ki je dobro plačan, da j jet je v Združenih državah. 1'iskajo lil liazdrav-.j,, denar: ni nič čudno, da je več bi moral držati ž njo. bi jo že; Ji;1 ima mu]o pojma 0 na~ih •dolga kot ga je bilo pred 3. leti.jdavno premogarski 'baroni rekel sam predsednik Harding: — To je dober trgovec! Mi danes'mctli v p^*. 1'pam. rezzieno bi-zojaviio postajo. :ieto vam želi Posledi<-e tega obroževanja niso izostale. Tudi Ja-j ponska je nbroževala na suliem in na morju. Pacifik je ]>ostal pozoriščr Amperijalističnega tek movanja. Edino vprašanje je bilo, kdaj bo izbinilmila 'v Vašem lista o tnkajšm ji stavki | savinjski^dolini, krvava borba za kontrolo Azije. Japonska se pa kljub svojemu angleškemu zavez-j Stavka nadaljuje klj.ui, lilku 111 posebno dobro poeiltda. . \.m pisanju, da večina dela. Res-( je Velika Britanija.'idea je, da so začeli trije rovi 0-1 "P"'i postavah in zakonih. Najbrže nt smatra prodaje žganja za nobeno j pregreho. Zadnjič so <_r;-. pa izsledili in ira S odvedli pred sodišče Sodnik je zaslišal priče Icr izročil rojaku papir, na katerem sta bila ura in (b:n, kdaj se mora znova javiti. — Kaj so t« storili? — so ga vprašali zna ne i Winterquarters, Utah, t — bi mi storili ' Za držav-Dne decembra se je tu ustre-j1,ne napra^li. Id rojak Frank Turk, star okoli! Njegov odgovor .1" mogoče na "JO let. doma u4 E. Mesa Avenue, Puei.lo, Colo. ANTON CEL ARC 700 Ms>rifot Stn»et, Waukegan, 111. - Jednotino uradno g!..silo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev k.ikor tudi denarne iwSi!ju-tvo naj se pdšiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota s«> prii>oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi i«>sta1i član te organizacije, naj se zgladi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. J. Bernik. Mesto New York kot pogostitelj. Statistike n;:; rs i k da,i niso le su- ... , f -vi 1 • 4 u„ „ . m • -1 1 be številke, marveč vplivajo do- r___________ _________ Strel iz lovske j mislil, da je treba v Ameriki clo- j t!k t - domisl'i'o kot V-\ jpremogm jev. sem se namenil jaz;,^-^ nm ^ tai;o razmesaril gla-| \ eka najprej ;:astran butlegarije j ^V ''v^/1'10 V" V malo opisati položaj. |vo p0 preteku par ur umrl; zapreti, da inu je zajamčeno' Amerika j»* veliko bližja vse~ina izkrvavl jen ju. 1511 je šele ne-ako eno leto ežeujen. Pripadal Ameriške ladje lahko veliko ]»rej losežejo lepo japonsko bratovati, v katerih pa dela le od' ■ P do 10 starih premogarjev, ki soj otočje, kot pa angleške. , Sklicana j.' bila torej razorožit vena koiiferema. Xa,HowaJ;>vi -^ražniki Te/ -»a ]<, ..... '.,..„, . . , f propalfce nuslno. da s tem delajo ijcilje z zeno razoroževanje m bilo misliti. Femeljm pogoj te ^|5kodo Howata, tega se pa oe at- terenee jo bil: na kak način bi bilo mog'oee razkosati: ____— Azijo, da 1»1 med mesarji ne prišlo do nobenega spora, j (Jospodjr so \r<\ nekaj prezrli. Prezrli si se celit ameriški cestni ropar sramoval. jj-ov. je potem pobegnil, te dni pa ^ n^tvarda novo albansko \ipra-V zadnjem trenutku je prihitela Amerika obupane-:je prise! v Zagreb ter se sam ja-:^an«,e' ki nas d:uies vznemirja. mu Kitajou na pomoč. Sklicala je konfereneco, da 11a- vil tamkajšnjemu sodišču, češ, da t _ . ... • • r • ; ie si[^aj a-1 ie zagrebško sodišče! Albanske znamke v Jugoslaviji u<*i Japonca niivnire. . |-,e s* zagreo&jto s^uiwce neveljavne Kar se jc pa vresnici zgodilo, smo ravnokar tloži-j,,ajbIažje Sedaj ie v zaponu J Jz Beograda poročajo, da al-veli. Združene države so se zvezale / Japonsko in A11- Industrijska kriza v Bosni. jbam.ke poštne znamke vseli vrst iilij«i ter od obisk od — f 250.000 do 300000 ljudi, in vso to Bog ve, kaj bi počel italjan- j ogrom. množico treba na kak na- ve, Kaj ski kralj, če bi bil za par inčev večji l rane (neplačan^). Zvezdogledi pravijo, da ne bo jv.iboilnje leto nobenega luninega J - rka. Xo. če ne bo mrkala. bo pa trkala. Industrijska kriza v Bosni. . Iz Sarajeva javljajo: Večina' teh plemenit 111 kov. .industrijskih podjetij v Bosni mi- Zadnj«* poročilo iz Wash ingt ona se je glasilo: — m je. Rudnik mangana v Duboš-**Kitajsko vprašanje bo zaenkrat še nerešeno ostalo, niči in rudnik bakra v Kamenici Administi acijski krogi so mnenja, da je boljše Kitajsko počivata že precej ča-sa. Premo- naznotraj utrditi ter ji dati stabilno vlado. Potem' bn-!»ovnik v Bukinji, katerega otvo- panika na vlaku, lilo dali Kitajski veliko posojilo ter ji bomo v vseli'"teV JP T . Je zaprL Ko se je zagorski vlak odpeljal ozirih na strani J Premogo\-nik v Majevici s premo-. iz pcdsnseda, zapazili so potniki, . . . ...................................... zii 111 na . 1 rani. *om zelo dobre kakvosti se zaipre, da ^ streha spredlliejJ-a (>seb. dovala kot naj.redujr zadnji Čas. j* na obisk v New York, dobiva Kitajska je torej preslaba, da b. se sklicevala na premogovnik v Kreki dela z ome-' a vaeona Med iiki ki s0 tala vala drairocena stvar ^ vtis o veličini te zemlje. Out veli- resničnen. prizarju je vsebo- čin preskrbovati, j Največje mesto ru« svetu ima ! seveda tudi največje in najpopolnejše hotele. ISden izmed njih i-: ma 2200 sob in je največ ji hotel ! na svetu. Vsek veliki hotel ima povjirečno loOO uslužl;encev. En j hotel ima bajt 12"> kuharjev in le ' Ittni stroški ra nove kozarce in i krožnike cenijo v n jem na stoti-f seč dolarjev. vana najplemciiite,jša hvala. ; TnbR yellK|1 m.^nizaciJ(. m * 'diplomacije za [Kigostitev vseh bo proh'bicijn tuko napre-' tch Anu rikanec, ki priim- ka k< > pomoč. Ijeuim obratom. Soline v STimam ,e nahaiali v gorečem vagonu, je < etverozveza ji nudi roko. Skoda, da je ta roka na- i?*1.^0' v Kr.ek3 pa dela,jo z 'nastala panika. Ker zavora za slu- perjena proti njenemu grlu. j j it vi jo. T vomica sode v Lukovcu nevarn0Bti ni ftmkcijonirala, Dopisi bi ter žagi v Petrovem selil in Zavi-doviču ne obratujejo. To stanje je povzročilo veliko brezposelnost. 'lanie. Lep /.a- jso začeli vojaki, ki so se nahajali rv onem vagonu, streljati s puškami. da «e ustavi vlak. Končno se ■ mo tin j je vlak ustavil blizu Čmomerca ^in potniki so poskakali iz vagona. Near East" pi- ki je bil že v plamenu. Vagon je Jše o albanskem vprašanju z ozi- zgorel, poškodovan ni bil nihče. Jugoslavija in Albanija. Londonski list Chicago. III. Kukoi povsod, o tudi tukaj v ecte.< -r*hicagi delavske razmere precej I^alj *lain . Plače del;ivet»m — nižajo,zve/.j. Njen namen je prakti-|slovansko-albanski meji in pravi,! Izvoz žita iz Jugoslavije, dnevno, zraven -.<• p;: še stavke na <•« " goče 10.000 jih je zunaj. J'1 IO.O00 ga pa lomi. tako da h< tukaj zgubljeno. V društvenih o/.irih pa ,'o stala nekaj nad $20.000, ^ ako bi se dosegla med obema puje za češki račun, poleg tega pa slabim delavskim razmeram: '""i slovenske cerkve. V nji bo državama brez tujih posredovanj se je tudi direktno za češki račun »rem ii.ipi-.-iku. Veselice in rgovoia. j in intrig. Albanija ima danes za'nakupilo več vagonov moke na 'tičiie pr.td-.tav« v jm.! pi»-dcic j4* bil pokazal pri seboj Italijo, zato je popolnoma Hrvatskem, posebno v Osijeku. prodajajo, in kupujejo domo- samo po sebi razumljivo, da bi'njih tržašeih. Zlasti Av-strija v tudi jv«'- liabstistis? primorski Slo- bila rešitev raznih razmejitvenih zadnjem času mnogo povprašuje , ."iee. -i gradi Inadstropno hišo vprašanj najbrže in najnaravnej- po žitu iz Jugoslavije. Dunaj ku- no do le x 1 .ru dstave pt 1 iiranijo den *a Silve>'r<» druitvo Z vi ♦ predstavo ta p rt ki ba ma Ju n-';i eet i-, h m ti >e pri« v. Štefana, ka- razumljivo, daje ves evropski tisk j n i, «l.i si,lore ;.upnik je Rev. Kazimir. Do poln propagande in agitacije proti| Izvoz ovac in ovnov. j prv.' p« 'loviee leta je nekaj Lzgle-j Jugoslaviji. Toda ako se stvar do-! Tz Beograda poročajo: Pol^g •ti" pnred; rra <{al<». ovac in o\*nov za izvoz v r .ie vstopnina 'tli srn /.idnji dan v! aavduševal s... in župnik nas je'zakaj si želi Jugoslavija močnih1 inozemstvo je gospodarsko-finanč- I Kolekta ^e je začela.'strategičnih mej, ker živeti v so- ni komite odobril, da se more iz-knje velike vde-|>re>e a aprila je pi-rbil bivši mež [sedstvu z narodom, kot so Aiban-«voz'ti v inozemstA*o Še nadaljnih za-to. k^r gre nar ('. na čelo cerkve neko plan-"ei, nobena država, ki si želi miru,|l5.MOO oxtiov in 5000 ovae. . tuili dmeim-ko. na kater: bi'e številke odjne more. ako nima'zavarovalnihj m j«- tudi v«>i-; m ood do 100,000. To je pomenilojmej. Jugoslavija ne stavlja nobe-i Popravilo pokvarjenih vagonov ie. in na planki je bil obris nib teritoriiali.di zahtev, ona ne! in lokomotiv. dolai zadnje tudi -ole. punce in fanta, katerima je zahteva nobenih bogatih krajeV Jugoslovansko prometno mini- v Dalmaciji. določila, ki prepovedujejo vstajo po.000, je Mr. C nehal, šavale v albansko vprašanje, hi lokomotiv, ki s? v prometu. Po-'ske meje v Prevesil aretirana dva I j,-, ki so bili glavni kolovodje starosti od 16 do 60 ietpr«»ti mali ;'ant in punca sta .nehala, iplanka 'ostale molče meje, ki jih je že leta k varjeni vagoni in lokomotive' i tal janska fa-šista. Prignali so jujstavke. Vlada bo postopala tud odškodnini ~>0f mesečno $6.00 te-lpade dol, s planko .ie pa padlo tu- 1918 odločila vrhovna vojaška ko-ipridejo v popravilo deloma doma,! v Šibenik in zaprli. IT ved ena je|proti drugim železničarjem, ki v Ameriki. Neka naš« nravi: Možki naj narodna poroči šefe tedaj, ko prid? v zre1 a leta. Naj-r.rej naj se znori. To je vse lepo in pošteno. Le t škoda, da začne vsak možki. ko se poroči, noreti. L čast ven osti ga obvlada. al; tudi 'čut osamljenosti. New Y<-rk. v modrost i svo.i' ogromni veličini, nima ča-sji .j(1/za simpatije in obzirnost napram poedincu. Te lastnosti moremo najti le v manjših mestih. Carinska kontrola z Roentgeno-vitm žarki. Hrvaški pregovo!- pravi: Po-ladio i oženio se — opametio sc — i obesio se. Danzadnem1 dobivam čestitke iz Nemški lisi i poročajo, da so — Eoentgenovi žarki izvrstno sred-! sivo pri carinski kontroli. Znano je dejstvo, da tihotapci prenašajo drage kamene in zlato najra.j-še v ženskih čevljih Kontrola je bila dosedaj f.težkočcna, ker bi se različnih strani. Zal je, da čestil- morali čevlji razdreti. Nemške ei pozabijo prid jati vsaki čestitki j carinske oblasti pa imajo sedaj par kranjskih klobas. Roentgenov aparat, na katerega No. pa kaj sc hoče. V preveli- j mora stopiti dama. Aparat posve-kem navdušenju Človek marsikaj | ti in pogosto se vidijo silhuete na-pozabi. Sicer pa vseeno — hvala! Poneveril 100,000 kron. Uslužbenec zagrebške tovarne >:a steklo Franjo Eiserle je v šrko- 1 poleondorov in biserov. Do sedaj jo dobila na ta način državna bla-! gajna 120 milijonov mark. to je (desetkrat večjo vsoto, ki jo je morala dati za nabavo aparata. vi on, škoduje uporabi alkohola kot kuriva, a pomaga produkciji mleka, kajti koruzo, ki predstavlja edini materijal za domačo produkcijo alkohola, se nujno potrebuje za krmljenje goveje živine. Solnograški 3ovci postavljajo tihotapcu spomenik. V mali obmejni vasi Martzol na Salzburškem so pred kratkim z veliko svečanostjo odkrili spomenik lovcu - tihotapcu Feliksu Silnerju, ki je bil pred kratkim na meji ustreljen zaradi tihotapstva. Številni lovci z godbo na čelu so prisostvovali odkritju spo menika. Prisilno delo v Bo?garski. Iz Sofije potočajo. da je vlada izdala ukaz vsem ok?-ožnim inženirjem. da morajo sestaviti natančne podatke o vseh onih, ki niso izpolnili svoji dolžnosti napram državi /, desetdnevnim prisilnim delom. t D' Annnnzio predsednik prostovoljcev Iz Milana poročajo, da je zveza prostovoljcev izvolila D' An-nunzia za svoj -ga predsednika. Češkoslovaška in boljševiki. Iz Moskve javljajo: Češkoslovaška je na meji ustavila drugi tiansport madžarskih komunistov ki je bil na potu v Rusijo in ga poslala nazaj na Madžarsko. — Čičerin je naročil sovjetskemu zastopniku v "ragi. naj vloži pri češkoslovaški vladi zaradi tega protest, naj zahteva, da se transport takoj pusti preko Ceško*-slovaške in naj obvesti češkoslovaško vlado, da smatra njeno postopanje kot očiten neprijateliski ■ kerak. d-Miške podpore. Ob v ustanovitvi je'di tistih $35,000. Mi smo darovali m and a. zavezniške vojske kot edi- deloma v inozemstvu. % proti njima preiskava. se udeležili stavke. Odvetniki v Bolgarski ne smejo biti narodni poslanci. Bc!garsko narodno sobranje je konstatiralo inkompei ibilnost — med odvetniškim poklicem in narodnim zastopstvom. Večina odvetnikov - poslancev se je odločila za narodno zastopstvo in se 'zbrisala iz od\etniške liste. Starejši odvetniki, ki so večinoma zastopniki bank. delniških družb itd., pa so se seveda raje odrekli svojim mandatom. w GLAS NARODA. 13. DTI O. 1121 Romanca brooklynske samotarke. Poroča Prosper Buranelli. Kaj takega se !••• »nor.- ztroditi. Življenj«' ne trpi takih ]>retira va*ij. Premoženje v .nusku četr* miljona dolarji v, razkrito v stari hiii. To j«- že samo m m bi dosti * i.^treinno, a še L»olj čudne so stran-rtrj okoliščin«* Kdo Ti Ml ko pwcdttl I® povest Nobeiieva ni več živca. ki bi mogel -t ».iti to in vsled te«?a je motreče le ugibati. Pre-Vf* bizarno jc vse to celo za izmišljeno povesr. a tukaj so iinena. h'-'na številka in Ictii'ce. Na št. 90 Putn.M-i Aveuue v Broklvnu stoji trinad.stropna leseni hiša. ki H'.si v»e znake ilolg«»>_'a zanemarjanja, r. obetu m tudi znake ravršene arhitekture. Cesta je utnaz na, po.ra revnih ljudi in . I' - ev. a minioido''t. ki ]n>zna New York in izprcnicinbe. ki se ne-»r# tano vr> v nievi, bo takoj »-poznal v tem starem poslopju pre-i sta nek iz dni. ku %.» v d"ti«'-ni oiiei stanovali i>o»;.ti i;ii vsaj premožni ljudje Pred nedavnim ei.scm pt je prišla smrt na obisk k zadnjemu j»rehivalct» te znnemarjtne hiše. V hiši je umrla i . kh stara ženska. Cmrla j' tako kot je živela, ;H>:«»lnoma sama. Sk »/'. s<*dein 1 ni stopila preko svojega lastnega praga in -koz: seder i i»*t tudi ni r.oben obiskovalec prekoračil praga 'e hiše. Žensko iz skednjih his so včasih opazi vale skozi oknu v jrritJieju samotarko oblečeno v starinsko obleko. Debeli nemški cer z druge strai.- ceste jo je videl po dvakrat na teden, ko ji je prinesel zemlje in .«tlcko. katero pa je moral izročiti skozi najnd odprto okno. Nikdar ni svetila nobena luč v gorenjih nadstropjih hiše, a v pritličju v o ponoči ljudje pogosto zapazili gorečo svečo. Kdo je bila ta žtnskaf Bila je neka Mrs. Margareta Eastman. L'ta 1014 j - umr! njen mož in najbrž iz žalosti se je starka odlo-{j... ~ , - NEVAREI" DOŽIVUAJ. Ameriški submarin £—48 je vprizoril poskusno vožnio ter se pri Bridgeport, Conn., precej globoko potopil. Kljub vsemu prizadevanju ga ni bilo mogoče spraviti dvanajst ur n? površje. Posadka, sestoječa iz 41 mož je že zrla smrti v oči. V zadnjem trenutku se je posrečilo poveljniku dvigniti en konec submarina nad površino, nakar so mornarji splezali skozi odprtine za torpede na varno. čila od celega sveta. 7.e preje p,- je stla stara hiša osamljena, prava »lika za pu se en os t». To je bilo edino, kar je b;'c znanega v dotič-ni okolici na Putnam Ave., čeprav so govorila tradii'ije, prihajajoče od roda do roda kako je nekoč ta hiša blestela, vsa razsvetljena in kak > je ta st.ira snmotarka kraljevala tam, mlada in lepa. med | elegantnim svetom orega časa. Tri tedne pred njeno smrtjo se je Mrs. Eastman pritožila, da je bolna ter poklicala k sc.ii zdravnika. Prišel je in ona ga je spustila v pritličje svoje hiše. Dal j« je zdravila, a tekom več nadalj- 1-i so pripovedovali na svoj način o tragični romanci življenja. Na stenah knjižnice in sprejem-w;ee je viselo več knjig v italjan-nih obiskov je spoznal, da posta-1 skein renesančnem fclogu, začr-ia slabša in slabša ter ji predpi- nelih od časa in zanemarjanja, a s d druga zd.-avila. Nato pa je še vedno dobrih. Te slike so pri-sl ozi en teden ni nikdo videl ali šle iz Florence. Ime Florence se slišal o njej. Orocer, ki je prinesel zemlje in mleko, je trkal na out a, a ni dobil nobenega odgovora. Konečno je postal vznemir- ponavljaN s skoro simbolično značilnostjo v številnih predmetih te zapuščene hišo. Mož samotarke je bil neki jen ter udri skozi okno. V našlo- James M. Eastman, pred davnimi njači v pritli'ju je sedela Mrs. .leti tajnik ene izmed nevvorških Eastman, — mrtva. zavarovalnic za življenje. Le ma- 1 'mrla je tekom noči, sedeča| |.j se je izvedelo o njem iz listih v svoji naslonjači, v kateri je pre-1 čista in pripravljena, da jo | obleče na dar.«- znamenje. Enkrat v letu so jo videli ljudje oblečeno v starodavno krinolino, sedečo poleg okna v pritličju. Tako je sedela v svoji poročni obleki pri oknu ter čakala na povratek svojega moža, na povratek dni. k » je njena hčerka še živela, — na povratek /«* davno izginule iTeče Usoda jetnikov - ruda rjev iz Labinja v Istriji. (Iz zapiskov rudarja). Ker sem bil navzoč pri rudarski stavki v Labinju, s: dovoljujem našim sodrugoin nap sati nekaj vrstic. Opisal bom najvažnejše dogodke. ki so jih rudar.fi morali prestati v tej stavki. Pomlad je prišla, zaželjena spomlad, ali nje beli cveti so bili poškropljeni s krvjo nedožnih žrtev in njeni z-'eni listi so oroseni od stoterih in stoterih solz. Nekdaj tako veseli obrazi ste danes ža-Tako je živela kot samotarka, j loslni in potrti ; istila in likala obleko mrtvega j Y ruda*-ski koloniji Štrmac. o kateri se je toliko pisalo moža. mrtve hčere, oblačila samo m govorilo. Dogorkl. ki jih opišem, so se zgodili dne S. aprila, t. j. sebe v poročno obleko, — ter ča- tn^rat. ko je vojaštvo zasedlo rudnik. kala. Njen duh je umrl s hčerjo j Ti, sodru-r Maks. nekdaj pevajoč lepe pesmi in stremeč v sreč-\ red leta 1877, a ona je ostala na nejšo bodočnost, k j-, si danes? Tam v svežem grobu spiš večno spn- nip. Kakšna, je bila tvoja smrt ? Ko mislim na to mi telo drhteče in groza me obhaja. Vidim, kako grozne smrti si umrl popolnoma po nedolžnem. Kakšna je bila tv >;a duša Kaj je čutilo tvoje srce v onih groznih in strašnih tremmili. ko so živi stroji s pomočjo puškinih kopit razbivali tvoje telo, da si pod težkimi udarci na zemljo padel. Zadejali so ti dvajsetero ran, iz ksterih je tekla tvoja nedolžna kri.. sanjala toliko svojih samotnih let. Na neki mizi v bližini je ležal re-i 'pt zdravnika. Ni se toliko pobrigala. da bi dala napraviti z;lra \ila. Nikakih živil ni bilo v hiši in očividno ni že teden dni zavži-la niti najmanjše stvari. N?ke-i»l človeku ie rekla nedolgo časa poprej. da njen str.ri dom raz-| ; tla in da je prišel zanjo čas, da umre. Nato je prišel zdravnik, da o-pravi svoje resno dele in poklica-uih je bilo par žensk iz bližine, d:, se brigajo mrtvo žensko. V I.'bo je bil poklican javni administrator. da pregleda hišo in vsebino, a oil njegovega dela se ni piičakovalo n «esar senzacijonal-n« ga. Mrs. Eastman je živela v ekrajni bedi in nikdo ni pričakoval. da bo v hiši kaj drugega kot prepereli spomini iz srečnejših časov. Po celi hiši je ležal prah številnih let, za pol inča visoko na masivnem starinskem pohištvu, na mizah, stolih in omarah in izvedence bi lahko ugotovil, da se i:i že petdeset let dotaknila nobena metla tal teh nekoč sijajnih sob. Nekoč krasno pohištvo je bilo napol razpadlo in težak duh jo starosti »n razpadu je polnil melanholične sobe. Vse je kazalo, de se je neko"? sijajen dom namenoma izročilo propadu ter zobu časa. r m • Tedaj pa je prišlo na dan nekaj povsem nepričakovanega. V predalu neke mize so našli pregledniki kup težkega starodavnega nakita, ki je predstavljal vrednost številnih tisočev v dragoce-i.ih kovinah in kamenih in v bli-ž ni tega nakita se je nahajal cel sklad bančnih knjižic, ki so kazale depozite, znašajoče več kot en četrt miljo na dolarjev. To premoženje je zraslo iz starih depozitov, ko jih noben ni bil dotak-njen v teku zadnjih petdesetih lftt. Vspričo teh zakladov se je pomen razpadle in zanemarjene hiše takoj izpremenil. Cela sosed-šeina se je pričela zanimati za stvar in listi ko pričeli priobčati dolge povesti o mrtvi samotarki na Putnam Avenue. Kakšna je bila njena povest? Edini odgovor, dan na to vprašanje, je prišel od »kupinu nemili predmetov, ;n pisem, katera so našli pregled-j še neko drugo, niki v kovčeirih in predalih, a to-' liko je gotovo, da je v svoji mladosti živel v Florenci. v V nekem kovčegu so našli tudi veliko dekln :e obleke in izvedelo se je. da st:» imela Eastman in njegova žena dva otroka. Eden t"c~ih spominih. dokler ni dosegi a skoro starosti osemdeset:h let. Med listinam' v hiši so našli tudi pismo, kattro je pisala Mrs. liastnianj neka nečakinja, pred več kot dvanajstimi leti. Oblasti so pričele iskati to nečakinjo in Med tem časom sta že skoro porabili na svojo staro teto. kajti ona n*. odgovorila na pismo. Sedaj pa sta podedovali celo njeno premoženje ki znaša več kot č"trt miljona dolarjev ter tudi vso drugo posest. Ioni ji na Strmcu, vržene iz rol-fašistov med spavajoče delavski družine. Zavladala sta strah in gioza. Nekateri so ostali hladni, drugi so pobegnili na prosto, ii tretji so se skrivali pod posteljo boječ se fašistov, koji smejo ubijati. požgati in okrasti, sploh vse siabo napraviti siromašnemu ljudstvu. Po preteku ene ure so prikorakali vojaki in orožniki in kakih 15 fašistov. Pričel se je pogon. — Večino delavstva so pognali pod milo nebo. Izmed vseh delavcev so fašisti izbrali 12 mož: tiste, ki smo se bili vrnili tz rovinjske ječe in nismo še bili zaposleni, rekoč : Vi ste metali bombe! Fašiste je bolelo, da smo bili oproščeni, zato so nas zopet z zvijačo vrgli v ječo. Tako smo bili zapeljani zopet med štiri stene, v smrd ljivc zaduhle celice med razno colazen. Vržen: smo zopet v to - -toni 0 nemškem železnem trgu. Povpraševanje po vseh železnih produktih, tudi onih, ki še doslej niso mojrli b'ti udeleženi pri tro-spodarski povzdigi, je slej ko prej i jako živahno. Število neizvreenili Očividno so ji dali :o ime v sj»o-Tjiin na ono teskansko mesto, ki očtira vsakega, ki stopi vanj in v spomin i.a dežela romantike, v kateri je cče preživel svoja mlada leta. V svoji hčerki sta videla stariša vrtove t'1oren*inskih palač, zasenčene od cipres. V času. ko je živela družina v hiši na Putnam Avenue, je bil njen dom dom "veselja ter zbirališče aristokracije z Long Islanda. Nato pa je leta 1877 Florence umrla in onega dne se je tudi pričelo opustošenje preje tako veselega doma. Htarišev ni bilo več videti na zabavah in plesih in nikdar več sc nista smej-da. L'moknila sta se v samoto ter napravila iz svojega življenja žalostno vig lijo v molku in zapušč«. r.osti njih doma. Apatično sta gledala, kako je pričela preje tako elegantna okolica propadati ter se umikati umazanim domovom revnih in apatično sta tudi videla, krfko je njiju last-i i dom razpaJal, postajal zaprašen in trhel. Konečno je mož umrl. 4 * * * V eni izmed zadohldi omar v hiši je visela možka obleka starinskega kroja. Ta obieka je bila skrbno izlikana in očedena. prav kot da čaka na svojega gospodarja, da pride ter se obleče. "Vsled nekega čudnega razpoloženja du-La je držala stara samotarka o-bleko pripravljeno za moža, ki je ži ležal v grobu, očividno v pričakovanju. da se bo vrnil vsako uro domov. V drugih omarah so visele tudi njene lastne obleke iz časov njenih mladih let ln poleg drugih tudi njena poročna oble- naročil je pri mnogih podjetjih tako naraslo, da morajo podjetja. ki so zaposlena za več mesecev naprej| zaenkrat nova naročila odklanjati. Ncizvršena naročila omogočujejo polno izkoriščanje produkcijskih možnosti do pozne pomladi prihodnjega leta. — Podjetja odklanjajo sprejemanje dolgoročnih naročil z ozirom na to, da je nemogoče preračun iti lastne stroške za daljšo dobo v na prej. ker se surovine trajno dra-že in se še vedno pojavljajo mezdna gibanja delavcev in nameščencev. Izprememba v tržnem položaju meseca oktobra se kaže v toliko, da te je izvoz zmanjšal. — Vzrok temu na. ni toliko zmanjša no jx>vpraševanje iz inozemstva po nemškem železu, nego okolnost da se podjetja, ki so z nemškimi naročali zadostno zaposlena, \ne trudijo na izvoz, tem manj. ker je med inozemskimi in domačimi cenami le mala razlika. Glede cen je opomniti, da se plačuje železo v palicah povprečno 3300 mark r.a tono; pri nujnih dobavah se cene zvišajo na kakih 3450 mark. Za fino pločevino so bili v zadnjem času storjeni sklepi, ki presegajo ceno 4000 mark za tono; si šest krogel v prs.. . Maks. umrl si Prašne muče:uške smrti, in zadnjo minuto tvojega življenja ti ni bilo dano. da bi samo en poirlcd še povesil svoji ljubljeni materi, da bi samo še enkrat videl svoje drage ^ate^ in^se-j ^^ ^ ^ ^^ tyojih sa. aja istina: preganjani, zaničevani teptani* Mati narava! Ali nismo tvoji pravi sinovi vs; enaki? Ali brate in se stre in niti tvojih prijateljev ti r.i bilo dano videt:, ki so.....|dov? Je-li samo za nas ta zdihu- bližini. v eA j« joča in prokleta solzna dolina? Tri dni je tvoj, truplo ležal, na zelem trat. Pozneje so te de- ; ^ , tej tr iali na kmečki voz, o .peljali te na pokopališče m te tako vrgli v iz- . ^ ^^ kopano jamo brez r,kve kot rn^grso mrhovino. - ' fU ci vzamem življe- Vsako oko. ki Te je poznalo, je bilo solzne, in vsa srca so oila ginjena. ko se je slišalo o tvoji smrti. Povej svojemn bratu Čehu. ker prepoštena ki je bil umorjen enako tebi. da tud; njega obžalujemo in njegova ^ bj ^^ pre siromašna žena, brez denarja 1 ~ " brez obleke, z dvema malima, nedol-jm . . v . , - - - I velika ie moja east, da bi jo os- zniraa otrokoma, te if vse noči objokovala. Od svr.jega moza ni ime- L mil lv src* la.drugega snomina, kot kupček črne strjene krvf, katero je polju-1 v' bovala, da si je s te:n gasila strašne srčne bolečine. In zakaj je bil« vajina smrt tako grozna? ^ato. ker sta se ob rami svojih sodrugov borila z apravico in svobodo da si skupno priborite in izboljšate bedni položaj, da si izbojujete in trdo priborite kruha za onf uladne matere, ki svoje novorojenčke pritiskajo na svoje suhe grudi, da pijejo zadnje kapl.i« krvi iz vzdihajoče matere. Umrla sta ..» zapustila neizbrisen pečar, ki kriči po maščevanju. &e isti dan je hdo več rudarjev od vojašt\a pretepenih in kakih trideset -iretiranih: neka.i dni pozneje še kakih trideset. Tako smo bili odvedeni v ječo v Labir.j. potem v Puli in pozneje v Rovinj Tako so tekli dnevi in tedni — redno v velikih upih, da bomo v kratkem zopet svobodni. mi nikakor ne do pušča, da bi se pogreznil v valo ve hinavščine. krivice in umazanega življenja. . . Bodica v 4,Napreju". Ekstravagance bivšega cesarja Karola, ziatega solnca. In skozi zamreženo-okno se oziramo po valujočem morju, po lepih gozdovih in prekrasnih gričih okolice. Poslušamo šumenje in vrvenje tain zunaj se nahajajočih ljudi, veselih življenja in radujočih s<- krasne pri-r<*de. In naj še kdo reče. da nismo srečni! Pomislimo samo na to. da je na tisoče naših bratov brez strehe. "Matin" priobčuje zanimive slike iz Karlovega življenja, ki pričajo o njegovem nestalnem značaju. Madžarski politiki so Mad-ati rapada male antant«*. toda Karel je raje ubogal vzgojiteljico svojih otrok, ki jo je naročila Cita v Budimpešti. Ta ženska mu je pra-\ila. da govorijo v Budimpešti vsi hišniki o svojem kralju. Tudi ni hotel verovati \ možnost — jugoslovanske in češkoslovaške mobilizacije, ker so mu to zatrdili kavarniški strategi. Ko so mu rekli, da je antanta proti njemu je odgovoril; Potem pa prekinem * . • j svoje odnošajc z antanto! Ko je Minuli so ,ledni in meseci, a mi bilo že vse izgubljeno, je še ved- V rovinjski ječi Jetniki smo tudi srečni ljudje, res je, da smo zaprti kot ptički j mu naravnost povedali, da Ma v kletki, v mračni sobi. v zatohlem zraku, izročeni kruti usodi poni jiarska radi njega noče riskir* žanja in trpljenja. aH vendar smo pod streho in postrežem s kruhom in vodo. Ležimo in spimo na slamnjačah brezbr žno kot debeli bogataš na svilenih blazinah. Vsak dan hodimo po eno uro na dvor, r h. kako je tam krasno ; gledamo —------- v modro nebo. srkamo sveži zrak ljubljene žene in otroke, ki tara in se grejemo ob toplih žarkih daleč zdihujejo vse noči. Neprestano se vije iz naših src želja: Svoboda, pridi svoboda! —. To hrepenenje je stokrat močnejšo kot hrepenenje mlade deklice. ki pričakuje prvih žarkov ljubezni. Tudi cene za debelo pločevino so ; brez kruha, nagih in bosih, tiso-se zvišale na 2800 do 2900 mark. j če. ki ne vidijo svetlobe solnčnih ,Za eksportne kupčije je merodaj- žarkov, tisoče, ki ne slišijo glasov r.o gibanje tujih deviz. Z ozirom svojih dragih in t-soče onih. ki se na zadnje močno padanje marke jvijejo trpljenja od svojih bolečin se more eene za tekoče pogodbe j a nimajo človeka, dn jim ponndi označiti za ugodne, ^ove kupči- kozarec hladne vode. je pa zadene pritisk na cene, — kvaren za nemško konkurenco zla sti vsled ponudb iz tujih dežel, ki smo še vedno v preiskovalnem zaporu. 1) ovrha poln kelih duševnih bolečin in zato smo rekli, vsi za-jedno: Smrt gladu ali svobodo! Že četrti dan nismo sprejeli nobene hrane. Strašna je borba proti gladu, toda šele takrat, ko silijo jesti. Zmagali smo. Kdo more reči. da nismo sreč- Peti dan so nas sedem sod runi ? Vi. bratje tam zunaj, veruj- j gov spustili na svobodo. Pozneje te. da smo tudi mi ljudje s srcem sc 23. Z veseljem smo stopili pod milo nebo. Zopet svobodni! . . . Ali še nismo v polnem nasrkali imajo železno industrijo. Tako v | in dušo kot vi. Da. in vse one mi-l.rogih industrije kakor trgovine sli sladke sreče, ki nam je dana se smatraj da bo val draginje, ki i tukaj, to je samo trdna fronta. sem povzroči lv kratkem oviganje r.a železnem trgu. ' nedolžne žrtve mislimo na svoje aprila 1921 zagrmele bombe v ko- \ no veroval neki ameriški bolniški strežnici, ki mu je rekla, da j«: antanta na njegovi strani. Visoka duhovščina sra je prepričata, da je on izvoljenec božji, ki se mora boriti proti boljševizmu. — Zato se je morala vršiti služba božja med vožnjo na železnici. — Karel in Cita sta klečala med tračnicami in molila skupno z vojaki. Ker veruje v božje poslanstvo zato sf> ne raorj odreči svojim vladarskim pravicam ; Storite z menoj khr hočete, toda jaz nimam pravice odločevati o svoji dinastiji! Niti madžarski pri-r.ias kardinal Czernoh ga ni mo-več pregovoriti. Neizrabljeni zakladi. Da hrani Jugoslavija v sebi o-gronr.ie množine najrnziurvrstnej-Ših prirodnih bogastev in zakladov. beremo in čujemo sto in sto-;rat. 0 velikem rudnem bogastvu, j silnih aurikulturnih sposobnostih, o predpogojih za industrializacijo in naposled o sijajni prometni legi, ve danes že vsakdo povedati precej dolge zjr- dbe. Toda vsakdo pa ve tudi pristaviti, da so vse io zu nas zaenkrat še — neizrabljeni lakladi, zakopani talenti. Med njimi pa nam je imenovati, ie na zadnjem niKu, našr morje. Ne toliko radi prometa, trgovine ter ribištva. xot radi pome na za zdravje. Morje kot najprimernejše kopališče, letov išče, prezimovališče ter klimatično zdravi-■išče je za nas neizčrpen vir dohodkov. Premislimo le. koliko j»* mala v- zadnjih letih Avstrija spvaviti z svojegaa razmeroma uialeg rimorja. Velika kopališča v '.Jra-ležu, v Portorose. na Brionih, v >patiji, Lov ran i in še na mnogih Irugth manjših mestih - koliko so privabila zadnja leta gostov k seji! In to niso bila morda stara, lobro vpeljana Ln razkričana ko-»ališča, temveč po večini pove tvorbe. Jugoslavija ima danes več Kot Štirikrat toliko morja, i m?, naj trasnejso rivijero za vse načine •azveclrila, bivanja in zdravljenja. Jugoslavija sicer ne tiudi toliko zaledja kot nekdanja avstrijska monarhija, toda to ni bistvena »vira, k"r se da odpraviti s primerno politiko in reklamo. Ziupad-le polovice Evrope res da ne bono privabili k sebi. zato pa si lah-vO pridobimo obiskovalcev med vojimi sosedi na severo. zhodu. Da Ivvejo Če3ioal >vuki prihajati c nam, je ]K>kazala že najbližja .»reteklofst in sedanjost ; mogli bi pritegniti na našo rivijero tujski promet iz ostalt-ga slovanskega ip /. ne^.loCanskoga sveta. Za to je reba napraviti najboljšo rekla-no, ki je: kakovost kopališč. To pa j<' treba povečini šele u-•t varit i. Cela Dalmacija je bila loslej ta k o rekoč zaprta svetovnemu prometu, zato seveda tudi tujskemu prometu; manjka ji tedaj »rimernih institucij. Toda dani so -si naravni predpogoji. Severni del n;iše obale, to je ivvarner s svojim obrežjem in z o-oki (Hrvatsko PHmorje, Krk in r?ab ) je prikladen za spomlad, po-.etje in rano jesen za kopališča in etovišča. Jeseni nastoj)i prezgo-laj burja in tudi zima je minogo preldadna, tako da ta predel za prežim ne j»ri«le v poštev. Zato pa maujo zif prezimovališča najlepše predpogoje v južni Dalmaciji iu la južnih otokili. Naj opozoriuio le na Dubrovnik! Ta dragulj na--e obale iuia srednjo toploto decembra C, srednjo toq>lino jamarja 0.3° ( (Ljubljana 2.50° C) n srednjo toplino februarja n.S° Vizija. V rodnost teh navedb bono mogli presoditi, ako navedeno za primero temperaturo Niz-'.e: tam je v decembru C, v januarju 8.2 in v februarju 8.0° 'elzija. Celo svetovno znana in nodra Nizza ima za celo stopnjo leugodnejšo zimo, nego naš Du-irovr.ik! Se lepšo zimo ima Er-•egno^ v vnanjem delu Boke Ko-orskt, kjer zore pomaranče ka-cor v Grčiji. Dalje naj navedemo sijajno zimsko podnebje za-jadne obali polotoka Reljašca Orebic» in otokov Hvara, Viza io dr. Krasno lego ima tudi tako-imenovana rivijera sedmerih gra-lov 'Kastelov). med Splitom in Trogirom, ki je en sani vrt vinogradov in oljčnih nasadovr. Poet je je sicer v južni Dalmaciji ickoliko prevroče, toda zimske emperatnre pa so kakor nalašč '.a prezimovališča, in tople jeseni in pomladi bodo brez dvoma privabile na tisoče tujcev. Predpogoj so seveda železnice in to dobre železniške zveze. Ko dobimo to, se bo začelo na naši obali novo življenje. Naši podjetniki bodo napravili dobro, ako se bodo pravočasno brigali za zakopane zaklade in jih rpomagali izrabljati v pravem času, sebi in drugim v korist. ("Jutro.") SsmI BSSD Bo\jŠeviki zapuščajo fronto ob Dnjestru. • Poročila iz Besarabije pravijo, da sovjetske čete zapuščajo fronto ob Dnjestru. Njihov umik jo povzročila vstaja med ukrajinskim prebivalstvom. A nlas NARODA. n D©r\ i<*2i Ob francoskem Renu. w s» Prof. dr. Pavel V. Breznik. Versaillski mir je vrnil Fran- ! pod nemško vlado. Poleg nem-cozom Alzacij.* in Loreno, deželi, ; vkih šol je francoski komisarijat ki ko jih bili ugrabili Nemci po n tanovil francoske šole. v prvi nesrečni vojni leta lt<70— 71. — vrsti za otroke častnikov, voja-Danes tvorijo tri departemente: kov in uradnikov, ki so prišli z Ilaut - Rhin, Has Rhin in Moselle ] družinami v re kraje; obiskuje Razen tega so pa francoske in j h pa tudi prostovoljno velika zavezniške čet * zasedle še precej- naiožina domačinov. Ustanovilo š- n del pnrenskega ozemlja po se je 131 ljudskih Šol, ki imajo določilih ver-alllskega miru. Ta 2(»C0 učencev, v Mainzu sta liee- zasedba se je izvršila kot garan- ;ja zn oba spola, ki štejeta nad _ c:ja, da izpolnijo Nemci vse. kar 500 učencev, v drugih večjih mejim nalaga mir. K» bo Nemčija j stih so zelo obiskovani srednješolski kurzi. Razen tega obstojajo tri visoke Š. le: poljedelska šola Armada pri Frauensteinu. vi-trgovska akademija v Main-zu in pravniška fakulteta v Mainzu. hčerka nove francoske univerze v Strasbonrgu. To je francosko mirovno delo v po renskih zasedenih provincah. Nemško prebivalstvo tako pola-•-"»ma spoznava, da so Francozi \endarle drugačen narod, kakor so ga slihali pruski militarists — Prijateljski »tdii med obema narodoma v teh krajih so že tako laleč. da so utilitaristični krogi v rajhu resn< vznemirjeni. poplačalav so vojno odškodnino i:i zadostila vsem določbam mirovne pogodbe, se okupaeija dvigne. To začasno zasedeno ozemlje je razdelj.-no v štiri pasove: belgijski pas, ki obsega pokrajino okoli Aaehcna in Crefelda; angleški pas, mesto in okolico Kel-ir.orajna 'nem. Coeln; fr. Colocr-r.e) ; amerikapski |»as. mesto in ofcoliea Ooblenza in francoski pas. ki obs< ga Mainz (fr. May en -ee). Wiesbaden, Trier. Bonn. Speier, Ludwigghafen in T.andau \ lada v teh krajih je izročena civilnemu organizmu, ki se imenu-ji' Haute Commission Interalliee (lis Territories Rhenan-v Zasedeno •>/.mlj.* nima prav nič simpatičnemu na sebi. Menim pa. da bi zaman iskali v zgodovini vojaške okupacije, ki bi bila bol močna in usp-sna. a zaeno bolj diskretna in elegantna, kakor je medzavezniška, predvsem pa francoska zasedba ob bregovih Rena. Moštvo biva v vojašnicah, ki so bil-1 prej n<*m"ke. častniki, štabi in njih spremstvo pa je porazdelj-ro tako, da tujski I)a seznanijo prebivalce zasedenega ozemlja s francosko umetnostjo, so priredili Franeozi v Wieshadenu razstavo, ki je bila otvorjena od junija do konca avgusta. Množice Francozov so izrabile priliko, ogledati si krasne renske province pod zavezniško vlado. Železniške zveze iz Pariza so bile zelo ugodne; kakor na vseh velikih francoskih progah sta vozila dnevno dva brzovlaka e.Ien nočni in eden dnevni. Ako •'■omet ni ov, an. V jastvo je go- s„ je izdalo več voznih listkov ka-to naseljeno po vnem ozemlju, a |i-or j0 sedežev v vlaku, se je vlak podvojil, potvnjil, da. celo v šti- nevidno. Medza vezniška komisija mala s svoji spretnostjo ii pra- enoi ideb K t V dre , ki let i deu t jo pridobit vanje vseh sami N I špo sloj-emei. i*dov ali modern inu prik koi im. flikt. rn posebno sli ki so, reš«' r«-ga delav posebno I živi v naj h zavezniško voj ravo in mnogo bi se nikdar pruski jarem. p;.ngerrnanisti« p« kroge, ki ki glo jezo in n« drugega, kak novo prelivanj Ni prvič, d: zastava ob I' monarh i ja j • vpliv, pozneje slala sem svoj germanske fev načela svobod fran< onod d«*la ra prusk»'«ra • ga zakona. •tovan,»e m nrebival- >iil ne-sta vk. •m na-•om se mase. uristie-onrsiji *ab'ine. Prebivalstvo Ijsih odnošajih z med-rojašico in civilno up go jih je. ki želijo, da r več ne vrnili pod izvzemši sevala — ne In militaristič-uhajo njo onerao-mislijo na ničesar >r na levanšo, na - krvi i \ dn i .incoska ' Ti i i. Že francoska tu pokazal« svoj je revolucija JMl-e armade, v nered dalnostj so prinesle in 'dealizem, ki sta čast Fravije. Va pol eon je vedel ohraniti tradieije narodnega (»življenja \ Porcnju. Procvit teh krajev je bil takrat na višku in kak«ir pri nas in -ploh v Napoleonovi Iliriji, tako je tudi v If h krajih zapustila francoska uprava slaven sjhuii n delovanja. Mir leta 1*1 ."i.. ki je predrugačil meje. katere sta dala Evropi re- rih oddelkih, kar se je zadnje čase zgodilo prav pogosto, ko so Parižani trumoma zapuščali mesto v vročini ,'iG do :J.s stopinj C. Vožnja Pariz Wcsbaden čez Metz - Sarrebruck - Mavenee — Traja 14 in pol ur. Koblenz je sreohištvo in gobelini (stenske preproire so bili lazstavljeni Pi idinens^hh ssu v Wieshnde-nu : si ke. od M a net a in Letouehe d > .sin.M-i od k!:i ičn • tradicije do i ;:jmoderrejš:U formul. Razstavljena s-; bila samo originalna dela skulpture. gravure in slikar-stvi živečih umetnikov. Da pa je obiskovalec spoznal, po kakšnih p<»tih razvoja j<- hodila moderna šola in kakšit" vezi jo vežejo s klasicizmom, so bile razstavljene tudi slike velikih mojstrov sedanje dobe .n a pri mer Degasa. Re-noirja. Maneta in skulpture Rr>-dtna. Francoska dekorativna umetnost, ki ima /a seboj slavno zgo- imilllollllllllllll 'll f—mmmmwmf>-;m8«g! PRVA JšAMPJONKA. Pred kratkim so se vršile v italj skem mestu Bercia avtomobilne tekme. Zmagala je baronica Mari ja Antcniettj, Avanzo, ki je vozila z največjo naglico. Nova strategics železnica v Italiji. Takoj, ko so Italijani dobili Primorsko in Istro, so začeli po jr no razvila, j-* bila zastopana na t* j razstavi v vseh panogah: moderni stil v p »bistvu, ki kaže originalno harnirr.ijo linij, keramika in steklenim, masivna in fina. z jjf \olucija in Nao.deon. ni m-gel iz- tb,vino in ki se je dandanes kras-brisati slavndi spominov, ki jih ie bila Franci j » pustila v *ej deželi. Komisar francoske H-publike si je stavil za nalogo, da seznani nemško prebivalstvo ob Renu s francosko civilizacijo »n da obudi v njem spomine n« veliko dobo Napoleonovo, vse to pa v duhu popolne nevtralnosti, brez zahrbtne misli, da h» delai aneksijsko politiko, ki ni bila nikdar francoska. Propagira sc francoska plastična umetnost, godba, gledališče, zgodovina, s pomočjo razstav. — predstav, izdajo revij in knjig. Da se razširi spoznavanje francoskega slovstva, je v vsakem velikem mestu čitalnica z vsemi dnevniki, perijodii-nimi lisit. najboljši mi modernimi knjige.mi. ki si jih more občinstvo izposod'ti ali kupiti. Veliki informativni časopis ' L' Echo du Rhin" izhaja že nad dve leti. Še bolj pozitivno je delo na šolskem polju, ki so se mu posvetili Francozi r. izvrstnim uspehom A ne delajo tako kakor Italijani na nam ugrabljenem ozemlju, ki zapirajo eno slovansko šolo za drugo. V nemško šolstvo se Francozi sploh ne vtikajo, od ljudske jle do univerze obstojajo nem-ke šole nedotaknjene kot poprej celoto in na ta način se jim je vdihnila duša nekdanjega življenja. V okviru umetniške razstave je bil tudi od lelek za umetnost oblačila. Umljivo je. da so poleg oddelka za lepo umetnost, za dekorativno umetnost, poleir gledaliških. muzikalnili in slovstvenih svojih časopisih in raznih odborih manifestacij pokazali tudi odde- ^»'lati načrte za železnice, s kate-lek, kjer je bilo razstavljeno naj- r?mi bi prepn gli nove pridoblje-finejše in naj duisnejšc. kar pre- no kraje ter jih privezali na svo-more francoska krojaška indu- kraljevin i. Pisalo se in se sirija in moda. Ta razstava je bi- še piše o spoju šv. Lucije 7 Vid la naravno napravljena samo izNnnn (Udine'i. Ajdovščine s Po. umetniškega stališča brez vsake- j stojno. PoreČa s Kanfanarom. po-ga trgovskega namena. Toaleta j sebno mnogo o železnici iz Sv. je umetniško delo. kakor slika ali 1 ueije čez Bovec in Predel do Tr-keramika. Zatrv mora biti razstav- | b ža. katera naj bi direktno spo-ljena pod istimi potroji. | ida Trst z B< !j kom oziroma z Komite razstave je povabil pa- j Avstrijo, »gibaj« Č se naše države, riška gledališča, da so prirejala s to železnico tolažijo posebno predstave v z;,vin<. Ali vse to so sami projekti na napirju. in nobeden od teh • doslednem času ne bo izvršen. ? ajmanj ]>a želez-nica iz Sv. Lue;je v Trbiž, zato ker Italija ^n'ti za svoje tekoče Ugaja tujcu ; široke ai»m?ie s ko- , , , . , i leznici protivs!: si< 11 m drevjem, moderne konstruk , be, da st g'edati. To mednarodno mesto s stoti-soč prebivalci je bilo preti vojno rendezvous stotisoč gostov. Nemcev. Angležev. Rusov /ov itd. Zaradi danih razmer se i je njih število skrčilo in obsega i Dosedaj vo/l iz X..s.;1 Heko p -edvsem Francoze in zavezniške UHeznica preko Sv „,„,, Kra_ narode, ker Nemei nočejo priti |su Ta žeieznUTfl sodaj nima v zasedeno ozemlje. Mesto lezi ob L.nogo posla, zakaj trgovski pro-v mož ju Taunusa. par kilometrov met mcd lukaLl., kj olie lHŽ5te ob <-d Rena ter ima prav slikovito jt1em morjlI sj knnkliriratc< lego. V mestu samem je za zaba-! - vclik Vendur pu dosedanja že-vo izvrstno skrbljeno: raren-ope. h.znica ltalijail„m re zadostnje. re ima celo vrsto ktnov, konjsko t Napraviti hočejo železnico, ki dirkališče.te nšča iti. Kdor lju- j ^^ iz Trsta 2apadno od seda. bi foxtrott. ,e imel na razpolago ; r je žele7niee Tl.st . ne. dancinge. kjer je lahko občudo- j kie pri Lupoglavi v tunelu ^ to t^mna in irizirana. umetni izdel- val elegantne parčke, ki so se zi-j ^leznico, ter potem v velikem. j i," Trt in da p«»*eiru"jo nase ]>ro-! met. ki je veasdi Šel j;reko Trsta. 'Glede one železi iee pa se zdi. da ima Italija resi i namen, napra-i viti jo v najkrajšem času. to je Franco- I železnica iz Trs:a preko Istre do ki iz lesa in železa, vezava knjig \ usnje, izdelki iz svile, šareni in v svetlih, živih barvah, nakit in dragulji vseli vrst itd. Francoski dekorativna umetnost je vsak dan bogatejša in raznoličnejša. Zelo zanimiva je bila tudi retrospektivna razstava francoskega interieura od 18. stoletja do današnjih dni. Kralji, visoka go-sj>oda, bogati meščani, princi modi e krvi in pr nci financ. pir»ate-Iji in umetniki, vsi s: si radi okrasa 1 i svoje domove z lepimi — stvarmi. Oni sr. ustvarili francoski stil. iz katerega črpajo arhitekti vsega .sveta že nad dvesto let svojo inspiracijo in se vračajo več ali manj k njemu, tudi če se skušajo od njega šiloma oprostiti. Elegantni, intimni* interieu-?i so bili razstavljeni: pisalna miza. na kateri je bilo pisano kdo-zna' koliko duhovitih pisem, naslanjač, v katerem se je sanjalo neb roj sladkih sanj. kanape. ki je čul zaupne besede ljubezni, — blazine, ogledala, lahne čipke, portreti, risbe. . . Vse te stvari i so bile združene v harmonično Novo pokopališče za Pariz. Mučno vprašanje, ki je že dolgo časa vznemirjalo Parižane in ki se tiče pokopališč, bo najbrž rešeno na temelju poročila dr. Rouxa, člana občinske komisije, kateri se je poverilo proučevanje tega vprašanja. Sedanja pokopa-hŠea so prenapolnjena ter ogrožajo zdravje. Razširiti jih bi hi-b» predrago ter tudi drugače ne-zaželjivo. Sežiganje, od katerega se je toliko pričakovalo, pomen ja iz jalovi jen je. kajti le 600 ljudi so sežgali proti nO 000 pokopanih. Komisija predlaga zgraditev štirih velikih pokopališč 25 kilometrov izven Pariza ter zvezati ta pokopališča z mestom z železnicami. Vsi pogrebi bi se vršili s pomočjo vlakov in s tem bi odpadli tudi pogrebni sprevodi, ki sedaj ovirajo že itak prevelik promet po ulicah in cestah Pariza. Vse pogrebne obrede bi se vršilo v kapelah, katere se namerava zgraditi na novih pokopališčih Koliko imajo plače delavci po raznih državah? Naslednja statistikal preračunana povprečno v švicarske franka, nam pove nasleduje: na Angleškem 2.10, na Švicarskem 1.77, na Francoskem 1.10. Belgijskem 1.03, v Italiji 0.55. v Nemčiji 0.55. * Avstriji 0.5?. Slikar Izidor Kaufmann, eden izmed zelo znanih dobrih slikarjev stare šole, je te dni na Dunaju umrl. Stavkajoči delavci pognali lokomotivo proti osebnemu vlaku. Stavkajoči delavci v Roža i r ju s meriki so pognali proti osebnemu vlaku lokomotivo tovornega \Iaka. Žrtev ni bilo nobenih, toda stavkokazi so si "«* drugič premislili, da bi se še enkrat vozili med stavko. Še en močan dokaz 2a Darwina. Angleški tisk pretresuje te dni rovo odkritje, ki so ga napravili delavci pri kopanju v rudniškem revirju Broeken Hill v several Rodeziji na Angleškem. Našli so veliko kosti, dobro ohranjenih, med njimi celo lobanjo, ki je pripadala človeku, kateri je bil sil-ro sličen znanemu Pitheeantli'ro-pn (človeku - opiei) r otoka Java. Na dobro ohranjenih zobeh ;e poznati, da je močno trpel na zobobolu. kei* jih je imel precej razjedene od karije. oditi po zemeljskih plasteh, v katerih so ti ostanki in še razni ostanki praži-vali, je bila doba, v kateri je ta človek živel, v tercieru, in sicer njegovi takozvani pliocenski dobi, par milijonov let pred nami. Zanimivo bo videti, kako se bo sedaj bigot erija izmazala pred t - m novim dokazom za razvojno teorijo. Ko so našli Pithecanthro-pove kosti, je vse cerkveno na- Načela Karla Havlička. (Iz njegovih člankov in spisov leta 1846. — 1851.) Prva in najglavnejša skrb naša mora biti za narodnost, za jezik. Največja svoboda brez narodnosti ni nič. ker to je svoboda le za tujee. za tlačitelje in gospode naše. ne pa za nas. Kjerkoli ne vlada vaš jezik, va-š£ narodnost, ste zatiranei tudi v na jsvobodnejsih d ežel ah. Pri kateremkoli narodu vlada tuj jezik po uradih, po šolah in v življenju, tam ni prave svobode tam ni demokracije." nego tam je aristokracija in sicer najsramot-nejša aristokracija jedka. Emancipacija od nemštva mora biti v vsakem pogledu naše geslo. Zato bodi studium jezikov in literatur romanskih, zlasti pa angleških in francoskih glavna — skrb naših nadarjenih in omikanih mladeničev. * * * Naša dolžnost je privesti nas narod na ono stopnjo omike dust vne in srčne, ki usposobi ljudstvo. da si ohrani svobodo in pravno vlado. - Le nikar nikdar, p:i naj se nam godi še tako hudo. ne izgubiti nade v bodočnost, nikdar iz ne-vclje nad trenutnimi nezgodami ne zavreči vsega ter ne zanemariti dolžnosti svoje k bodočnosti! — Poučevanje ljudstva, odpiranje njegovih oči, i.avajanje k branju itd. sicer ne prinese takoj velikih oeividnih posledic; t o a a v istim je to vendar edina in varna p->t k bodoči svobodi in ravnoprav-nosti. Zato bodi vsakdo, ki je že prišel do zavednosti, učitelj onih. ki še tiče v temi! Svoboda se ne da prikričati. — priplakati in 'zlamentirati; le iz pridne roke vzcvete nada! V e-nem letu. dveh. se ne more predelati vsega, kar so pokazila stoletja. te bi bil zdaj vsak državljan j že tako izobražen, da bi razumel, česa nam je treba, bi bilo le prava igračka, urediti državno upravo tako, kakor je tega svobodnim narodom treba. Torej moramo to ljudstvo poučevati in se tako vedno približevati zaželjenemu cilju. * Kar se nam mora polagati predvsem na srce, je gotova disciplina. Dve hibi zlasti sc opažata med nami v tem pogledu: — včasih preveč lahkomiselno zaupanje in včasih zopet preveč nepotrebno nezaupanje. Kolikerim. ki niso dotelj z ničemer dokazali niti svoje sposobnosti niti kakšne požrtvovalnosti za ?iarod in njegov blagor, se je verjelo le za to. ker so zelo radikalno kričali. _ Toda prepričali smo se zdaj. da je mnogo izmed njih v dobi nevarnosti docela umolknilo ali napravilo celo od najostrejšega radi-kalstva velik skok k vladnemu — hlapčevstvu. Na drugi strani pa smo morali bal v vražjem ritmu jazz-banda. j7 kilometrov dolgem tunelu sko- Wiesbaden je namreč svetov- \ z\ fčko proti Opatiji in Reki. noznano kopališče; že Rimljani t Ta proga ne bo prekoračila vi-s:» poznali zdravilno moč njego- , šine dvesto metrov nad morjem, vih vrelcev. Ir ker imajo ljudje. bc dvotirna, brez strmin (največ ki se hodijo zdravit v taka kopa- »l£ 00) ter narejena kakor želez-lišča. ponavadi preveč denarja niča prvega reda. Pripravljalna in 24 ur časa na dan. je umljivo. |dela so že v teku, vrše se že obhoda je moralo biti dobrf preskrb- di merjenja, da se torej zdi. da ljeno za njih zabavo Italija prav resno misli, da to že- ---bznico čim prej izvrši. .„»±i■■'■■•■ ^ trgovskega prometa me'd Strašne razrcere v berlinskih Reko in Trstom niti za obstoječo nižlih slojih. ; železnico ni dovolj, je jasno, da ----i Italijani te nove železnice ne de- Polieijski komisar.jat nekega I lajo zaradi trgovine, temveč edi-berlinskega okrožja je odkril strajnole iz strategičnih ozirov. Dose-sne razmere, ki vladajo v nižjih danja železnica jim je preblizu slojih. Komisarijat je dobil pri-, naše meje. zato hočejo imeti že-javo. da je v Engerthovi ulici 43 , leznico, oddaljeno ou naše meje. troje otrok, ki so spoino okuženi j in sicer tako. s katero bodo mogli ir sicer v starosti od 7 do 11 let. j v najkrajšem Času postaviti čim Okužila jih je llletna deklica, ki j večjo vojsko na našo mejo pri Reje z vednostjo svoje matere obče-1 ki. Za to želeiaiico bo Italija navala z nekim kočijažem in z ne- j šla denarja, dasi ji ga primanj-kim strojarskim delavcem. Poli- j kuje za druge bolj potrebne stva-cija je aretirala oba, kakor tudi ri. mater, deco p.*i so poslali v bol- Vidi se, kako se Italija dosled-nico. Policija vodi obsežno pre- no in ozbiljno pripravlja za boj iskavo. proti Jugoslaviji. zadnjaštvo vpilo z velikim glasom i »dišati, kako sc sramote eelo naj-da en posamer.cn slučaj še ne po- J iskrenejši naši možje, ki so neu-meni dokaza. Veda napreduje in f trudno vse svoje življenje delo. dogmatiene teme se polagoma u mikajo pred njeno lučjo; s spoznanjem napreduje človek, iz nekdanje praživnl? v vedno in vedno bolj poduhovljeno bitje. Kakor poroča boljševiški tisk je na železnicah sovjetske Rusi-uveden radi pomanjkanja delavcev 12 urni delovni čas. Velik premet v bratislavskem donavskem pristanišču. Kakor poročajo iz Bratislave, glavnega mesta Slovaške, znaAa promet v bratislavski luki sedaj mesečno do 32,000 ton, dočim je pred vojno, ko je pripadala Madžarski pod imenom Požun. znašal le WOO do 4000 ton. Izum v šolski klopi. Italijanski listi poročajo, da je neki gimnazijec, ki je hotel matu-rirati, pa ni bil zadosti pripravljen. prišel na interesantno idejo prevare. Izumil je posebne vrste radiografski aparat za sprejemanje in oddajanje ter ga "instaliral" v svoji klopi. Kavno tak a-parat pa je imel v sobi eden njegovih prijateljev. Aparat je izvrstno funkcioniral, toda eden profesorjev* je odkril prevaro in gimnazijec ni napravil mature. Ko je izumitelj radiografije Marconi to izvedel, je poklical mladeniča k sebi. se čudil enostavnosti njegovega aparata in ga takoj namestil v svoji delavnici. Učeni profesorji bodo lepega dne seveda prezirali "nezrelega" izumitelja, ki morda ni imel talenta za prirodo-slovje ali grščino. vali za narod in ki bi bili z velikimi svojimi sposobnostmi ponos vsakega naroda. A zakaj? Zato, ker so bile nekatere njih misli drugačne nego onih. ki so se takrat po vladajoči moči smatrali za edino zveličavne spasitelje. Privoščite vsakomur svoje n-sebno prepričanje v n"katerih rečeh. zakaj ni mogo"-*\ da bi mislili vsi ljudje o vseh stvareh enako kakor na komando' * * * Ena krivica rodi tisoč drugih, a eno samovolj«? zruši tisočero pravic. Tako tudi resnica, svoboda in pravica v političnem in narodnem življenju ne obstojajo brez resnice, svobode in pravice verske, a zlasti v naših okolnostih se mora vsakdo, kdor hoče pomagati k premagi posvetnega absolutizma, bojevati najprej proti cerkvenemu. Cerkveni absolutizem je po-tuha posvetnemu, eden stoji vrh drugega, eden z drugim pada. a kdor poruši steber samovolje in absolutije cerkve, zruši gotovo i politično samovoljo. * * * Izražajmo svoje zahteve vedno na zakoniti cesti in verujmo, da* se mora vselej zdobra zgodift to, česar si želi ves narod. Nobena moč na svetu ni tako silna, da bi' se mogla ubraniti upravičenih zahtev vsega nareda. V politiki ne smemo nikdar dati prednosti mislim m planom poetičnim, ki so v i Rt in i brez temelja. Revolucija proti despotom jfc krasna stvar, a fe, kadar se obnese. Mi vsaj smo se priznavali vedno k temu mnenju, da se vrši ves napredek le p.i cesti razuma, a brez nasilja; naj vsaka stranka predloži svoje predloge, a kar je najlepšega, naj si narod izbere zase. Proti misli naj se bori misel, a ne orožje, nasilje, prepoved in preganjanje. Domoljubje je ogen]; le da so nekateri premog, kurivo in drva. ki gori, drugi pa se ob tem ognju grejejo ali jim sveti ali si ob njem kuhajo svojo kašo ali si pipo in smodke prižigajo . . . Bil je že čas. da bi nam začelo to naše rodoljubarstvo prehajati iz ust v roke in v telo, da bi namreč iz ljubezni za svoj narod več delali hego o tej ljubezni govorili. kajti iz samega priganjanja k rodoljubju pozabljamo na izobraževanje naroda. Najprej naj bo vsak naš človek podjeten, priden, pošten izobražen in šele potem rodoljub. , Kako more človek, ki pozablja na lastno svojo čast. braniti narodovo? Tudi nam se že gabi to neprestano besedičenje o rodoljubju. rodoljubih in rodoljubkah. s katerimi nas v verzih in prozi našt pisatelji že dolga leta ne neusmiljeno preganjajo. . . Prepričan sem. da je lažje in veseleje za domovino umreti, nego to množico enoličnih spisov o domoljubju — preeitati. Po svojem preprostem razumu mislim, da ljubiti domovino, po-menja dajati zanjo denar, delo, srečo, čast itd., ne pa čenčati in vedno trobiti da je doma vse lepše nego drugje, da so vsi drugi na rodi za nič. Dostojen človek ne sme bita kosmopolit. Kdor trdi. da ljubi vsakogar, ne ljubi nikogar. Rodoljubi so se zvali oni maloštevilni možje in mladeniči, ki so v imenu in pod firmo filologije delovali neumorno za vstajenje naroda. Vsem je znar.a ta. naša i-dilična doba. ko so bili bali, besede in gledališča nedolna dvigala češke svobode in narodnosti, ko se je ustanovitev majcene — knjižnice smatralo za znamenit, in spomina vreden dog odekJ. Toda zdaj nismo več zakotna sekta, — mi smo narod češki! — Glavna stvar je. da bi bilo vodstvo naše politike modro in svobodno. potem pa podprta s primernimi zakoni vevete naša domovina. Ako hočemo biti dobri Slovani moramo gojiti najprej vse. kaj je dobrega ra lastno pleme. Slovenstvo se utrdi le tedaj, kadar bodo njegova posamezna plemena zlasti Cehoslovani — .Jugoslovani, Poljaki in Rusi, vsako zase močna, ter se med njimi v vzajem ni podpori vname tekma. Realnost Slovanstva temelji nn realnosti posameznih plemen. — S ponosom pravim: "Jaz sem Čeh!" a nikdar ne; "Jaz sem — Slovan." Slovanstvo je Šele ideal, h kateremu stopamo, a v praktičnem življenju je nemožno, že zdaj opireti se na ta ideal, kakor tist.i, ki dela, štedi in hoče biti bogat, a se Ž? zdaj baha s svojim bodočim bogastvom. Slovansko vzajemnost razumevam tako. d a ni treba nobene e-noličnosti niti v verskem, niti v političnem, n'ti literaturnem pogledu v tej slovanski enoti, nego se vzajemno podpiramo proti skupnemu sovražniku in sicer se podpiramo tako, kakor dovoljujejo okolšrine. Tako daje vsak slovanski narod drugemu to, kar ima in kar ta drugi lahko uporab-lja. Slovani ne bodo zlorabljali avo je zmage k 1 lačen ju drugih narodov, kajti mi smo resnično in pošteno liberalni in nočemo svobode le zase. nego za vse. Stojmo trdno skupaj, zvesti svobodi, pošteni, slovanski svobodi, ki noče gospodariti nad drugimi, nego hoče biti le enaka vsem in vsakomur. Vsakdo je demokrat kadar gre za koga višjega kakor je sam, a vsakdo je aristokrat poleg nižjega. Ta prava demokracija pa ni v tem. da bi se ravnali po višjih, kar je lahko, nego da se ne dvigamo nad nižje. Vsakdo mora začeti z demokracijo v samem sebi, in potem pojde. Navadno se pravi o vladah, da se niso ničesar naučile in da niso ničesar pozabile, toda narodom se mora svetovati, naj bi se trudili, mnogo se naučiti, a ničesar ne pozabiti. L a e r t. Karel H. Strobl. (Konec.) augestivne sile svojega prijatelj- stva. Predstava se je nadaljevala med topo zamišljenostjo, izgub- . , . , i 1 jeno brezbrižnostjo, hipno raz- o soudeleženo v>r je uživala muke ! f jgovino. Skoda znaša nad 130,000' Xa njegovo zahtevo so zdaj arertl- ikron, ki je tem bolj občutna, ker rali Uudovernika. ki pa trik taji. Zupane ni bil zavarovan. Nedvoni- ;no : . izvršili vlom isti vlomilci, ki so pred par meseci popolnoma izropali nasproti se nahajajočo trgovino zlatarja Ivana Cerneta in katerim policija dosedaj kljub marljivemu pi i '.vedo van ju ni mogla priti na sled. odpovedana. Mučilo ga je vpra- je lotil t* * možganov z naslajanjem na sebi sami. kakor gre hreščanjfr- a m*nloz.- ...... i......................... • .«v »' hipu od-p'am^eta v nekem kotu: — Saj rahov je sc uničujete! Kaj pa počnete? sanje, eemu vendar se krute igre, polne nenrijetnih spo-« , . i„ .. i , u zage v operacijski dvorani prijet- minov. polne krvavih oseh in je j 0 ' . t j i , . 1 - 1 no skozi lastne kosti, upal, da bega.10 za odrom p;ie le 1 —- — —i—--_ tu. ker j- Iii!dem:.n izostal. —j Gledališki zdravnik je prišel Potem je bila predstava nemož-!mtKl premorom na oder ter je vjel na, se mora v zadnjem povedati. in iz vseh strahov je vodila zanj v ndarle še |>r>t rešit- I Toda Prinz se je smejal, sunil ve. zdravnika odurno od sebe ter je Toda po njegovi prvi sceni ga bežal, spremljan od obupnega je pričakovala venea in se mu pri- prijatelja iskat Hiidemana. — bližala. Njegov strah je vplival tudi na — (*o>pod Hihlemnn? druge igrale?, in predstava se je tiospod Prinz* .začela dvigati pr"ko odrskega Hamletov i"e se je šalil zaradi i videza k slutnji gro/ne pomemb-zakasnitve. Inojrti. Do vseh globin pret ita je J - O. jaz -»m zanesljiv. Kadar trepetala pesnitev, in igralci so obljubim, pridem gotovo. s«- med akti spogledovali, kakor Vli bi n.' bilo dobro, da j>o- '»i imeli zdaj šele izvedeti pravi skusiva posladnjo sceno* smisel vseh teh dogodkov. Dvoboj.' — tega pa<* ni tre- — Iščite, iščite! — je kmčal ha. Vi se borite dobro, in videli Hamlet inspieijentu, režiserju, boste, da s. in \ rl nasprotnik, kar uarderobarjem, in vsi so iskali brez skrbi! Laerta, ki je bil izginil. Laert s*> j- poslavljal pri Po- Ko p„ priš,a s-.t.na njopove. leni ju in Ofeliji. Njegovo svarilo j p,,Vratka v četrt« m dejanju, je bilo suho in j j,. bil lji}(.r1 naenkrat tu. je pri-šrl na oder ter se hladno in ka- Radi tatvine sladkorja. Kot je že bilo poročano. je Jože Supanetz, spremljevalec vlakov, začetkom septembra opoldne na marihor keui glavnem kolodvoru na drzen način oropal vagon sladkorja ter cdpeljal 3 vreče, katere Navihan tat. ? mu pomagali nalagati nič hu- dega > uteč železničarji. Supanetz Janez Hudovernik »e je v kaz- je iz$ žet k a tajil, ko si mu tat-nilniei naučil rafiniranotsti. Skup- vino dokazali, je poskušal samo-no s Karlom Lavterjem je bil za-Mor v zaporu, v bolnici in na potu •prt zaradi poneverbe 90,000 kron iz bolnice v zapor skočil raz drav-jsamo 3 mesece, a njegov tovariš!.ski mo--t. mi-lc' redarju uiti p> leta. Po prestani kazni je Janez nabrežju, nesrečno padel v globo-(Hudovernik s ponarejenimi doku- -ino na ulični tlak. kjer je obležal j uieiiti dvignil Lavterjeve efekte v mrtev. Zdaj se je morala radi so-Ivredne.'t1 i 20.a bil zelo i*resenečen mož v to prisilil. Oziraje se na t<> Karel Lavter. ki je na uradu v ok« lne,t. jo je s< hI išče soililo mi-; Mariboru zahteval svoje stvari, lost no. samo na 14 dni ječe. ZAGONETNA SMRT. Policija v Bridgeport, Conn., si prizadeva razrešiti skrivnost dr. Elizabete E. Rodom, katere truplo so našli polog ceste (na mestu, ki je s križem zaznamovano). Doktorica je bila stara devetindvajset let. Usodepolnega večera se je peljala z avtomobilom. Če jc bila umorjena ali če si je sama __v^ela življenje, dosedaj še ni bilo mogoče pojasniti. vedeti. Ti! Takrat ni t .1 slučaj. J 3il je namen. . . Umor. Laert je | bil umorjen — jaz sam sem ga zabodel. . . — Gospod Prinz! — — Že grem. I11 Hamlet je stopii k Horaciju v dvorano bojne igrt. Laert je ilz Slovenije. Knjige! POUČNE KNJIGE. Knjige! Ftnžgar, Ui« 1.30 'Jto .00 pred Hamletom je 1 ilo suho in brezbrižno, a vzlie temu vznemirljivo. Potem je izginil, in ako ga je Hamlet, pojan od plašr.e nemir nosti. hotel prlskati. ca ni bilo mogoče najti, kakor bi bil resnično onstran morja, pteko katerega ne vodi noben most. Trepetajoč je klečala njegova duša v sceni z očetovim duhom. Nepojtnljivost in počasnost tako dobro znanega dejanja jc vplivala kakor strup na njegovo kri. — dokler s<» ni icončno / mrgoljen-jt-m v očeh in šumenjem v ušesih malone zgrudil. V publiki je odgovarjala zona slutnje do skrajnih umetniških mej stopnjevani Hamletovi gro-z». Gledalci so s* čutili pred odkritjem mističnih dogodkov, — pred čudovitim sožitjem drame in istine ter so pripisovali vso vznemirjenost nedosežni umetnosti igralčevi. Hamlet je prišel pred ranijM) ter se je poklonil, smrtno bled in drhtečih rok pred navdušenim glediščem. Potem je zo,>et lovil ilemana. ne da bi ga mogel ti. R;č1 si je zavihal pajčola-drjha pr#'ko glave ter je bil loben glavarju bedftinov. H kom rok«' je hotel darovati jatelju n^kaj iz hladnih zakladov svoje mirnosti. Toda Prin/. <_'a je zgrabil ter g i* malone vrgel: - Tuj. čuj. saj T<> ni Hiideman* Poznam ga po slikah. . . — .laz ga |X»ziu»m osebno in ti rečem, da je llildeman. . . — — C'I o vek. kaj opažaš, za božjo voljo, kako se hoče pod njegovim obrazom vedno pririni-ti neki drug «»braz? Tako je. kakor bi imel ive plasti eno vrh druge. Bn obraz se bori z drugim tt r ga peha nr./.aj . . . toda končno bo prodrl. — Morda si iz strahu pred in-fluenco popil nekol'ko več konjaka ? __ 7a božjo voljo Mar ne vidi tega nihče. . ali ne vidi nihče, da me sovražit V *cenf z Ofc-lijo . . , kako je škrtal r zobmi in zavijal oči. ko je govoril o Hamletu. . . To ni bila igra. to je njegovo resnično sovraštvo. . . . onstran vsak? maske. . . In kje pa je? Kje tiči? _ Bratec, ali se ti kisa jo možgani? _ Xe šali se' Prosim te. nikar me ne zapuščaj! — ostani v moji bližini. Vedno v moji bližini. . . l ovem ti neke j strašnega. . . jaz . . . jaz se bo jim. . . Ričla je začelo skrbeti, da se va zaključi s Hamletovo . Pomnožil je torej vse mpnito potopil v igro, kakor bi niti ne < pazil, kako se ostali boje o;- bi mu stali blizu S kraljem Klavdijein se je domenil, da 111110-ri Hamleta ter je ostal miren in samozavesten, le kakor bi ga o-življala tajna vadost in kakor bi sc končno bližalo neizbežnemu u-resničenju nekaj, po čemer je že davno hrepenel. Ilainlet je za prizoriščem, težko naslonjen na prijatelja, poslušal napeto vse skrivnosti zarote, in zdelo se je. da jih mora kakor rove in nepričakovane vesti v sebi premagati. Njegov nemir je zadušila neka velika teža ter je otrpnil pred nekakim lenim. — grozečim kolosom. ki je pomeži-koval s svojimi malimi, krutimi očmi. Toda predstava je tekla brez prestanka dalj" ter je drla preko vseh zavlačevanj, ki si jih je — Hamlet med akti skušal izmisliti. Podaljšali so premor, in Hamlet je užival kakor milosten od-'n?, nemo stopajoč s prijateljem gor ir dol med grobovi, ki so jih pripravljali za poslednji prizor. Na kopališču, na Ofelijinem grobu, sta trčila Hamlet in Laert. Bil je spopad, ki je publiko pretresel, in grozno resno se je vnela borba v odprt'-ni grobu, — boj. ki mu je Hamlet ušel z iz-knleni. •Ploskanje v gledališču je du-šila proza, in le I^ai-rt je prišel na oder. z dolgimi, čudno maha- vimi rokami in z nasmehom, ki se je videl čisto neumesten in begajoč. med tem. ko je Hamlet za prizoriščem objemal prijatelja. — To je Smrt! — je hropel. — To je Smrt! — Neumnost! Vz!rajaj, pa bo konec. . . . — Saj je konec. . . da, kajti to je Smrt. Zgrabila me je in me izpustila le še enkrat. Ali nisi videl. kako se je pojavil drugi njen obraz in ko me je stiskala k sebi. sem čutil. . . sem čutil. . . da ne diha! Ne diha, človek! — Po predstavi moraš takoj v postelj. Vročico imaš. Preveč te ie prijelo. Rpomini so pač še premočni. ... — Oživeli so in m*1 umore! Ta Laert me umori. Nin več nočem na oder. ... . Ravnatelj in režiser sta pobijala njegov upor. ga končno zlomila in Hamleta zapodila ven. — Oospod Prinz! — je klieal inspieijent. — Takoj! - - Zgrabil je prijatelja* za ramo in potegnil njegov obraz k sebi. — Nekdo mora to - ~ ■ ; Slovenske angleški slova. Prihodnja gradbena sezona v Ma- !!»lf> je šel v okvira bajonetov po Slovensko-angleška slovnira riboru. ljubljanskih ulicah na Suhi bajer '»"»ški abordnik .......... Prve tri gradbene sezone po o- in grob »tev. 1<» hrani njegove o- tohnrl • ....... , , , - , , .. . lTavuo dostojnosti ...... svcb< -d it vi bde v Mariboru ta- tanke zc -est let. Scot let kličejo Movensko-nemški .Je-ar - stal v bližini in je nekje pred ku- insolventne, kakor v nobenem njegova mrtva usta osveto in ma-' (Janežič liartoi) lisami čakal na svojo iztočnico. iv^jem mestu. Gradilo se ni čisto ščevanje! Šest let že čaka osem Angrošfina brez učitelja .. Ni Lra bilo videti toda vedeli so Postavljenih je bilo samo par v borni bajti v Stari gori ^rfWca. Xavodils z* «t*uje 'o da je tu in da *a ne zadrži ,.i,< »^aj »dapcij- m,l Sen.ie«,, zaman oč.ta. eaka'S strahu prijatelje- itla ho tombolJ prihodnja ^(>lze in stok kličejo osveto neba? tit na knjiga za naše "gospe !1- vem in njegovi izpovedi se Ri- ' sezona. Družba "Hitro- 'j1 i^štenih ljudi, kličejo pomočil ; Trdo vozača.) ..........1 ^e t zid" namerava pričeti z gradnjo ^est let že mirno živi v Črnomlju Hitri ra4«"31'- PriiuCne velikosti JiO .30 IHJ- ei ni u]>al iskati Laerta ter je le stanovanjskih his v velikem ob- Matija j Skubic. gostilničar Praktični račimar 6. zv. Gozdarjer sin Ijorest .................. 7. ZT.: Prihajat. Zanimiva vest ..........................641 9. zv.: Breneelj: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek 1.00 IO. iv.: Breneelj: Kako sem se ja« likal, 2. zvezek 1.00 31. z v. • Brem tli: Kaka se«* se lili al. 3. zvezek 1.0# 14. bt. : Brei.celj: *-;nbljan«ke sliko. (Po>*ohe ljubljanskega nie- f ta ) .................a....... 55. *T.: P. Coloma: Juan Miseria. Povest? Iz nskepa življenja 36. zv. Ne v AkTae«ilt(. Po resničnih dogodbat-..................... .8f .75 .75 .To gledal, kako ie dogodki na odru .......—— ^ .V ;.........; s—Knjiga o lepem vedenju Urbanus. vlečejo dalje, kako slede Hamle-; ^ Ako izvede svoj načrt, bo do oekdanji župan, bogat od blago-; ,Xrdo vezano) ..............lM tJpiLMANOX'E PO^-ESTL tove besede obotavljajoč se in postavljenih oO stanovanj- -sb>va težko prilmrjene. od njega Mladeniče«, Ant. B. Jeglič kih hiš.' Tudi tvrdka Kiffmann -ovražene >vobf.de. mož, ki je lvJ I- zvezek, ...................eo K roma rja izročil krvniku, ki je II. »vezek obotavljaj trudeč se za male postaje. Kralj Klavdij je postavil svoje izrazite, razburjene kretnje gledališkemu zdravniku skoraj v lice. 1 potem pa je vrtinec dejanja potegnil tudi njega venkaj, kjer je ; trepetala čuona napetost in je čakala na svojo rešitev. Za Ričlom sla delala dva gasilca polglasne opazke: — Hamlet igra nocoj, da je veselje. — -la. igra. . . kakor na življenje in smrt. Hipoma je ?tal Laert med osebami na sceni. Ričl je videl, kako se je obrnilo vse k njemu. — hkratu privlačevano in odbijano, in kako so se nato vsi kakor nehote skušali zbrati okoli Hamle--'4* zaposlenih še vedno vs<- polno ta kot okoli nasprotnega pota. I zagrizenih nemškutarjev, ki se Zgradba dranu — 0 —j____ „„ _ . , --------- , „ „ u. kor stolp, ki re vanj zaletava vi- nacijonale. Posebno hud tr i v peti '^diii družini, ki nima zase niti fa "^alan hcr. sicer brez nevarnosti, da ga Jim je slovenski koroški begunec niti obleke, niti sredstev.TsestTS^^AlIra^v zruši, toda dovolj, da se je lahko j1- - -- šikanirajo, kjer le /-['UI ''»ueenik«:. ^ otrokom junaka {Slike k>. povesti, Ksaver Msško .fit zgradi stanovanjsko hišo. Dalj-, - - - —........, — .. .„ . _ < !>»ioje načrti za gradnjo novih 1-gnal v bedo vdovo in ,,mero tZ ^T* 1.00 tvornie ;n končno bodo primorane r°L .if' zakrivil Kromar v o- Pravila u oliko. Dr. J. D«stojen !c5 g-aditi tudi banke in miljonska skubiea in avstrijskih krvni- Varčna kUv-.rica, za slabe iD dob- j>regov»»ril je, kar so mi-: re ...................... t-W že dostavila bankam ukaz, da mo- tedaj tisoči: "Srbija ima' rajo za svoje urade in nastavljen- prav, da se brani!" Govoril je to. KAZXE DOVESTI IN rt^iANL ce zgladiti lastna poslopja. Do 1. je odhajal na fronto, pustivši* . januarja 1022 morajo vse banke *eno in osmero otrrk Ta "zločm^, °Kči mestnia^mik? Z. It .75 ae razpolagati s sitavbenimi par- phneal z življenjem. Padel je J«». Jurčlt, 5. zv: Sosedov Kin. Sin eelam: in pričeti siicmladi z grad- mučenik ideje, ki je končno' kmetskega cesarja itd........ njo. tako da bodo poslopja do je- zmagala. k »t žrtev zlobe, ldapčev- •,os- Jnreif, 6. ar.i Doktrr Zober, s,mi gotova. Stanovanjska beda v -^va in izdajstva, žrtev človeka, v' ro™a°: ~ Tugoner, trageuije ; 1 ^ ... i..l4 T....., , , - , - Miki — Ksavet Moto...... Mannoru bo s temomiljci.a. ^aterega h:>! je Lskol gostoljubja. !Huda hmdaa. M zlato, kar se Aa^a narodna ček iz Libaro«»'» .................... 3. zv.: l»larijiaa otroka, pr.ve^t 1» kavkašklh gora ..........•.... 4. zv.: Praški Judek, povest, I J, natis ........................ ^i. rv. :IY1 indijsko povesti...... '0. zv.: Kraljičin nt^ak. Zgodovinska povebf iz JaponckcK& .... 30. sv. :Zves(! sin, povest lz v'ade Akbarja VeUkega ............ 11. zr.: It^eča in hela vrtnica, p»>-.......................... ■ 12. zv.: Eorrjska brat*. Črtica la ' aaisijcaov v Korejt............ Razmere v mariborski mestni pli narni. V mariborski mestni plinarni vs< ^ 13. z v.; Poj in -tniaea, povest iz A m a r.a ....................... •40l i4. t.:. -. Prilega huronskega sla-vj*r.li, p. 1 vest Is zgodovine kanadske ..................... potožimo njegove ko&ti v primeren grob v kraju, kjer je bil i".-dan. v (.'rnoin!ju. tla damo njegovemu imenu zadoščenje z tHbnovo se je majala ka-jiva-i° Previdno podplat inter- postopanja, da pomoremo njegovi nacijonale. Posebno hud tri vpeti »»edui družini, ki nima zase niti slovenski koroški beaunee '•;ru,1l>- niti obleke, niti sreds-t be , občutilo stresanje stavbe morejo. Napadli so ga tudi že de-'S|!|1> 1,1 ^'-'žni! 1'rnomeljski Sokol šiudent naj bc, — Naš rsakdrnjl lo. zv.: Angel j sotnjer — Frazll-j, , . . . . fk» i>ovejt .................. od sTob^daim iolucem, tjodovla- Ja ^^ ziatokopi povest ...... "t* - 7.............L23 IT. zv.: Prvič r..-d Indijk M cd svobodnim^ dolneem, zgodovin- j vOŽnjb v ........ r«ratJP3stovenstoa * Ijodst^'' ^ 18 — P-^jan^ IndlMdh «!- .. JSS .. M\ JM 5P1SI ZA MLADINO. sijonarjev .................. 0. zv.: M^ada mornarja, povest Laert je stal med dvorniki. vi- jansko in bili zato obsojeni pred 1° prevzel naw- skrb za vse to t»*r tek. prožen, smehljaje, in zdaj sodiščem. Sedaj so postali celo ta-li)1,"y,^ Vs ' slovensko in jugoslovan-st- je zdelo tudi Ričlu, kakor bi ko predrzni, da so zahtevali od s'":o javnost prispevkov v denarju kruh Vesele povesti: Za malem, — V pustiv Je gia. — Pravda meJ bratea. & jg Bcb *» mlad* rob, pesmice JZ5 Jt5 Jt« J26 .S« M .SO •s .3C .30 .30 .3« i Dedek je pravil, p:-avlj!ce.......W H s! to ne mogel hiti llildeman. Pod-j ravnatelja njegov odrxist in je ™ P°'noč bodni družini in zapre- .ojninir ali po^wistvo ic ki4t, j« tno se je poigraval z mečem in ravnatelj baje zahtevi nemsku-'no- kosti mučenika K romarja iz povest ....................... a^ij ■ uliega lah bii.j"rja v Črnomelj. Po j« tno se je poigraval z mečem in j ravnatelj baje za silil njegovo prožnost zavzeti li- tarjerv že ugodi!. n:je, ki so stale za hip kakor zna-! it reba je velika m jK>nn>č nujna ki v zraku. | Mostnina pri Brežicah zvišana. T->an»ve je poslati na naslov: So Boj se je,začel, ileča sta se na- j Pokrajinska uprava za Sloveni-! k"ls';o društvo v t'lnomlju. Slo šla in zvezala, sikala sta kakor j„ je mes-tni občini brežiški dovo-' >"i*nija, -Jugoslavia, kači ter se sreča vala v divjih iiia. da sme zvi4ati nioko4f"CIli ko žalostno končali. Tako je ne-dili z neigrano mimiko fTšniene m voziček 20 v; za 1 samokolnico | ko n^lol.jo pri Sv. Antonu na j bojazni ter so oživele celo mrtve' ~ \U «Prostkve od moRtnint' Štajerske-m nek fant pri pretepu mase statistov. 1^30 dosedaj veljavni predpisi, j mrtev obležal, pri Sv Andražu pa Tu je opazil Ričl. da se je La-|! ^ajdalje za 1 leta. je neki Farkaš dp,bd smrtnone- oktobra ert z dvojnim sunkom doteknilf Hamletovih prsi in ca je poteg-! Padel kot mučenik ideje, nil svoj meč smehljaje in počasi ' -Jutro" piše: Na Suhem ba-nnzaj. -Wju počiva pozabljeni Brencetov Hamlet se je zgrudil, se vzpel, jIran Kromar, kovač in očej se grabil za*\rat in padel vznak. 1 "Miiero otrok. l>ne 16. ok S krčevitimi prsti je segal po obleki kraljičini ter se hropeč zvalil na stran. — Zastor! Zastor! — je kričal režiser, gledališki zdravnik pa je R'ela malone podrl ir- hitel k padlemu. Medtem ko je režiser pred rastorjem govoril nemirno mrmrajoči množici o majhni, obžalovanja vredni nezgodi ter je pro sil. naj v redu ostavi gledišče, je zdravnik preiskoval ponesrečen-čevo telo. Hamlet je bil mrtev. — Laert, Laert!. . . Kje je Hil-deman? — je kričal ravnatelj, in policijski komisar je tekel, da ga poišče. Toda Laert je bil izginil. Poštni sel je prodrl okrog vi-kajočih žensk in nemih mož z brzojavko za ravnatelja. Brzojavka je obsegala čudno vest. Vlak. s katerim je bil Hil-deman nameraval dospeti k večerni predstavi, je bil na polpoti zaradi počenega tira ponesrečil. Bila sta dva mrtva in nekaj težko poškodovanih. In kakorhitro so na sosedni po- "uro. okoli 30 k olje je v, več broš, 3 staji konstatirali identiteto po-'>dote uhane z dijamanti. 15 prsta-nesrečeneev. se je postajni načel- nt v, 3 zlate zapestne ure in več varne poškodbe V Podvineih sta bila težko poškodovana kar 2 obo-ževatelja letošnje vinske kapljice. Vlom v ljubljansko trgovino. > »kazal \ očth odvetnika, ki je stopil korak naprej proti staremu ^rofu. — Ne tirajte i predaleč, -- je rekel predeče. — Ljudje kot sem jas, ki n.majo ničesar izguliti. so nevarni. Lahko se oprostim in potem . . . lvljuh tem ii pa se je sklonil tei pobral bankovce. — Ali mi hočete dati svojo besedo, — je n,'-dal jeva i, — da mi boste dali preostalo* — Da. — Potem grem Ne bojte se. .iaz bom veren sklenjenemu dogovoru. Nikdar me n. nodo ujeli ž»vega. Z Rogom, oče moj. Vi ste resnični zločinec a \i se boste uoguili kazni. Nebo ni pravično. Jaz ■\as proklinjam! Ko so eno uro pozneje stopil* služabniki v sobo grofa, so ga na 'i ležečega na t h h. z obrazo? i.a preprogi, >koro i;»ez vsakega znamenja življenja Noel pa je zapustil hišo tu se opotekal navzgor po Rue Uni-A arsitč. Zdelo se mu j«> kot da se m ij< jo t!:*, pod 'r^egovorni nogami in k "H da se podira celi svet. Ob istem času, kar je zelo čudno, pa ie občutil nevijetno olaj-š liije, skoro veselje Teorija poštenega Rabina j-: bila korektna Vsega je bilo On j«- bil uničen. Nikakega strahu več, liikakih bedastih tenorjev, nikakt hinavščine, nikakih bojev. Od sedaj zanaprej se mu ni treba ničesar več bati Njegova strašna vi« t« je bila izigran t do trpkega konca in sedaj je lahke položil na stran svojo masko t<» prosto dihal. Neodoljiva utrujenost je sbdda visoki napelesti živcev in strasti, ki ga je držila pokonci, dokler ni jrrof uničil njegove arogance. Vsi vzmeti njegovega organizma, napeti do skrajnosti tekom zad-njega tedna, so popustili. Mrzlic., ki ga je skoz; zadnjih osem dni d'.;,.i!a pokonci, ga je sedaj zapustila. Z innučjnostjo pa je čutil oljnem veliko potrebo počitka, Občutil je velikansko praznino ter skrajno brezbrižnost nipram vsi mu. Njegova neobčutljivost je v veliki meii slična oni. ki se loti ljudi, obolelih na morski bolezni. Taki ljudje se ne brigajo za nobeno stvar. Ne morejo se premikati ter nimajo niti moči, niti po-gur.ia, da hi mislili. Iz njih letargije bi jih ne mogli predramiti niti največja nevarri.«.t> niti snu-* sama. V tem trenutk" si ga lahke. ..retirali. On bi niti ne mislil na cdpor, kajti j.iti na-m sel mu n prišlo, da bi ta skril, oa bi bežal, da bi rešil samega sebe na ta al oni način. Za trenutek se ,e resno pečai ;: mislijo, da se izroči oblastim, dr bo lahko spal. oceival ter s.* oprostil tega strahu glede varnosti. Priče! pa se je boriti proti tej letargiji. Prišla j.-^ leakcija in otr se' se je te slab« s« i duha in telesa. Pričel se je zavidati svojega stališča in nemarnosti, v kateri se nahaja. Videl j- pred seboj z grozo krvni oder kot \idi človek v svitu bliska zevajoči prepad. — Rešili moram svoje življenje.'— si je mislil, - a kako* Lotil se ga je i:i teror, ki oropa morilca celo navadnega zdra- vr/a razuma. Ozrl se je naol.r..g in zdelo st mu je, da *v.» se trije ali štirje mimoidoči radovedno ..zrli vanj. Njegov teror je postal še večji Pričel je liteti n; >>rej proti Quartier Latin, brez e ija, brez na m« i a, da ubeži sam« umi sebi. Kmalu pu se jen »tavil, ka:ti zapazil je, d* je njegovo Čudno obihšanje vzbudilo fe-zornost. Zdelo se mu je L. t da ga hoče vsakdo v naslednjem trenutku proglasiti morilcem Mislil je. da • ita zaničevanja in grozo na vsa kem obrazu, «um v v?pkem pogledu. Šel je naprej tel : i ponavljal: — Slediti moram gotovemu' načrtu. V svojem straši« m razburjenju pa ni bil zmožen \ideti nobene i\i.ri, ni mogel na o-a viti nobenega načrta ali se odločiti za to ali or«» stvar. Ko je privič mi-.';: na zločin si je rekel samemu sebi: — Mo-e me bodo zašle bli. — S ten *. mislih je z.*i>očel načrt, ki naj bi :_a dvignil nad vsaki strah pred razkritjem. Rekel si je, da bo storil to in ono; da •• bo prislužil tt in one zvijače^ tega ali onega izhoda. Brezplodno premišljevanje maprej! Nohtna posamezna točka nekdanjega načrta se mu ie /dela sedaj izvedljiva «»li primerna. S«daj so ga 'skali n na celem iM Žjem svetu pozna! niti enega krrja, kjer bi se čutit popolnon a varnim. Nahajal se je v bližini Odeon gledišča, ko je neka misel, hitrejša od bliska, razsvetlila njegove možgane. i Mislil si je. da ga brezd voma že zasleduj-jo. Niegov opis bo razširjen po celem svetu. Njegova bela kravata in skrbno negovana brada ga bosta prav Tako gotovo izdala kot č-» bi nosil na hrbtu ph kat: — To je Nod Gerdy. Zapazil je brivifc;. ter stopi1 k vratom. Že jc prijel za kljuko, a se piemislil. Rrez dvoma se bo zdelo čudno, če si bo dal ostrici brado. Lanko ga bodo izpraševali zaka j Odšel je naprej Videl je drugo brivnico, a i.-ii dvomi so se ga lotili ter odvr-n:b od nakane. 'Dalje prihodnjič.) Severova zdravila vrdr/ujejo zdravje v družinah. Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlada kašelj in grehlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijeje iz nje-0a. komplikacije, ki se lanko nevarna. Izegnite se zlim posledicam prehlada, z vzetjem Saver«'« Cold and Grip Tablets (Severjevih Tableto v zoper prehlad in gripo). Ce-na 50 centov.— Hitro odpomoi proti kašiju dobit«, če vzameta Razne vesti. ; gevera's 1 Cough Bolsam ^lonakovem; tam je sin biskoval iurnli (Severjev Balzam zoper kaielj). Pomirjuj« razdražene st. omehča Izločevanj«, ustavi Icaietj. ,x>vzroda .Aglje č lianje m pomaga prrorM povrniti normalne starut. Vefj« steklenic« SO certov. manj9 Sčc. Pri iekarjih. wr se^era^coT * c e dat? rapids, towa. ADVERTISEMENTS. kretanje parnikov Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. Jubilej litografije. Vzhodno vpisan je in balkanski V novembru je minilo stopet- narodi. deset let, odkar se je gledališke- __; , . • , TW o • Zastopnik srbske nacionalne nai igralcu Petru Snefelderju v , . , r> • ... - ,, politike v bivši Madzorski dr M. Pragi narodil sm Alojz Snefelder i. ^ ...... " • , , - . . , ... J . Polit - Desantic, ki je pred pol- ^ in ki je nato dobil angazma v , . i m » Al " , . J i je zapustil mnogo interesantnih i jurmiene nauke ter se! „ - . , . . , • , j x. • . - j in za naso pol t;eno kulturno bor-pecal z dramatiko. Napisal ^e ne-U TT • . t , ' . t , , .f4. , , i no v Vojvodini pomembnih roko--- I '"nC,: .k(er -/e "t T Pi-v. Med njimi je .udi spis. k! —-- ČZ ;"KrarJ"',Kraal" ""'V* je ,lr. Polit Desantič napisal nobenega dne« ika. S političnim ,ZUm'1 1,t0rrtf,J" ';arvn^.a v nemškem jeziku in M vsebuje I življenjem no« imet, več nobene- na m barvoteka. Izumitelj je t rs7 veUtih JpH 2 na„lovom^!! U, opravka ter je k javi I dobre zhodno vprašanje in balkanski | volJe: Videl sem kakor Karl V.. svoj lastni pogreb. — Njegovo zdravje je železno in še vedno misli na nova večja potovanja. umrl leta 1834., ko je bil kameno-tisk razširjen že po vsem kulturnem sv izdali za ta jubilej krasen album, , , -. . . , .. tti za 4d tiso z reprodukcijami razne tehnike.' * t> • vx e- narodi. Ta rokopis je sedoj kuni-,etu. Pariški litografi so , , , ' .. , 1 .o t-. ;„:,;!„; i..... * ,a kraljeva akademija v Bukare- Razkritja o umoru ministra Dimitrova. Iz Sofije poročajo o novih podrobnostih glede skrivnostnega umora ministra Dimitrova. Ministrski predsednik Stambolijski je izjavil, da je zločin oslepljenja in umora sina narodnega poslan-eay Georgijeva v zvezi z umorom ministra Dimitrova. Stambolijski pravi, da je bil deček umorjen ?ato, ker je opazil v stanovanju zverinske ženske, ki jra je umori-"a. več nepoznanih ljudi. Deček, ki je bil zelo inteligenten, je opazil, da ti ljudje šepetajo, si razdeljujejo denar in da so zelo sumljivi. Zarotniki so zato sklenili, da mora deček izginiti, kar so tudi storili. Toda ravno njegova smrt je pripomogla k odkritju resnice in aretaciji morilcev. Nihče prizadetih ne uide zasluženi kazni. č levov ter bo na predlog ministra za narodnosti bolgarskega I !n 1ministra prosvete tiskan v ° & j indvajseJ tisočih izvodih, ki se bodo razposloli po Romuniji in inozemstvu. Navsezadnje bodo — Romuni proglasili našega človeka za Romuna < * nnfkahoa ua savoie itelaso drbita panhandle s. adriatic ^tvndalb. •arm ani a *y. ovac -A LORRAINE jlvmp'c AMERICA n. amctf adam italia la touhaine oropesa adriatic lapland •»roentiaia mongolia ».washington ^och am beau 'apis )pd 1na 5axonia arabic kroonland JOORDA,^ 'res. wilso' t »lede mi 15 cfec. — . Boulogne LA LORRAINE 29 Jan. — Havi 15 — H a it siuro CARONIA 28 Jan, — Reka 23 d«p. — H avre ZEELAND 28 jan. — Cherbourg S4 d-c. — FINLAND 4 febr, — Cherbourg 24 de". — Hamburg LA TOURAINE 4 febr. — Havre tr OcC. — Boulogne RY N DAM 4 febr. — Boulogne 28 de«. Cherbourg AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg 29 dec. — Boulogne LAPLAND 11 febr. — Cherbourg 31 dec. — Cherbourg LA SAVOIE 11 feb. — Havre dec. — Bret, en CARMANIA 11 febr. — Reka 31 dc.«-., — Hnrrt ' FRANCE 16 febr. — Havre SI dec. — Cherbourg ADRIATIC 18 febr. — Genoa 3 lan — Bremen OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg 4 Jan. — Ber'ogn« N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne 5 jan. — Trst PARIS 21 febr. — Havre 7 Jan. — Havre AQUITANIA 23 febr, — Cherbourg 7 lan. — ^»mburj MONGOLIA 23 febr, — .Hamburg 7 ja". Genoa KROONLAND 25 febr. — Boulogne 7 jan. — Cherbourg MINN EKAH DA 26 febr. — Hamburg • i «r< — ,t»" NOORDAM 25 febr. — Cherbourg 12 Jan. amburk ARABIC 4 marca — Genoa 17 lan. — Bremen (2EELAND 4 marca — Cherbourg 17 jan. — Havre LA LORRAINE 4 mar i — H avre 18 Jan. K i«re L/ SAVOIE 11 mart.« — Havre 21 J»n. — Hamburg FINLAND 11 narca - —Cherbour 21 j-n. —- Hamburg RYNOAM 11 mar-a - Boulogne ?1 jan. - Genoa FAP1S 15 mj'Ca — Havre 21 jan. — Cherbourg LAPLAND 18 marca -- Cherbourg 21 lan. — Boulcfn if N. AMSTERDAM 75 marci — - Boulogne « lan. — Trel FRANCE 13 marca — Havre vozne l»«tke In m dtngc p«Jasn,«_^. nhrnlt«. M 'HANK SARSSR STATE V*. Cortlai dt tia • S*. New . dko -. York ADVEETISEMZNYS. Clemenceau jc definitivno obračunal s politiko? "Berliner Tageblatt" poroča iz Pariza, da piše Clemenceau knjigo, v kateri bo opisal vse izkušnje svojega dolgega življenja. Knjigo je pričel pisati komaj pred pol letom in misli, da je ne bo mogel končati preje kakor v treh letih. V slučaju, da umre preje, se ne sme ta knjiga nikdar priobčiti, ampak se mora sežga-ti. Knjiga ne bo vsebovala nika--kih političnih rpominov. Clemen- jT eeau ni shranil iz dobe svojega; političnega delovanja nobenega' pisma, nobenega dokumenta in I Kje je moj brat ANTON PER-DEC? Doma je iz Sela na Krasu št. 30. V Ameriko je odpotoval leta' 1913. Sporočiti mu imam nekaj važnega. Metli je še avstrijska vlada dovolila, da lahko izpremenim svoje ime v Petrovič in vsledtega naj se mi brat oglasi na naslov: Josip Petrovič, Sek> na Krasu št. 30. Venezia Giulia. Italia BOLGARSKI KRVNI ČAJ. Na miljone jih rabi la čaj, da odstrani, o prcnlad. vzamejo pa vročt^a uredilo ^»'e-lD i pil. Pomaga prvbavati. .ilaberau želea r.Axreda. - - kt.bin(> x ivemi, štirimi, ftt-stlml ln u«.nlml posteljami. V »i taki potni*! deležni lsIzborne službe in hi*.-ne, vsled katere je znana. Franoo»*a črta. !Ba nadalje *nformacl1e vpraiajt« pri lokalnih wyentlh french link. GOSUUCH ČRTA Direktno potcTT^nje ▼ j£>cu brovntk (Crav*a) in Trat. preside::r wilson 24. januarja, 1922. Cwe za Trrt m Rtko si: Pre«. Wilson in,. tn |a diyVa. Ar-jtntn.a In Belvedere l .03 In Potom Uifluiv Izdanih u m kraje » Jujoulavlji In od, 01. Rax.'.f