SLOVENSKI
TEDNIK
Leto - Año VIII.
No. 364
'EL SEMANARIO ESLOVENO'
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
j Buenos Aires, 5. septembra. 1936
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—
i i
81
o ^
TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1561
Fašisti bodo skušali zavzeti glavno mesto Španije
Fašistčni generali, Mola, Franco in Cabane-llas so se sestali še z nekaterimi drugimi gene-rali, da se natančno domenijo ter pripravijo načrt za zavzetje glavnega mesta Španije, Madrid. Preštudirali so vse strategične točke, da bodo z enim zamahom zavzeli Madrid in pa druga pomembnejša mesta. Revolucionarni voditelji so se torej odločili za unitariziran udar.
Pogodbo neutralnosti, ki so jo podpisale: Francija, Rusija, Nemčija in Italija, se ne upošteva temveč je samo na papirju. To je pač lahko vsak vedel že v naprej.
Vfci fašistični vojaki in častniki dobivajo redno plačo, ter za te judeževe groše ubijajo lastne brate. Reveži pač ne vedo, da s tem pehajo samih sebe v suženjstvo. Denarja španskim bogatinom, ki financirajo fašiste, za enkrat še ne manjka, ob enem pa dobivajo denarno pomoč tudi iz Nemčije in Italije. Iz teh fašističnih držav pa pošiljajo pireko PortuS-galske tudi orožje in munición, kakor tudi svoje fašistične čete, ki so specializirane v naglih naskokih.
Torej fašisti se pripravljajo za odločilno bitko s pomočjo Italije in Nemčije.
Poglejmo malo pa na ono. stran s katero mora vsak pošten človek čutiti in simpatizrati.
Madrid je v polnem vojnem stanju. Moški in ženske so do zadnjega vsi zgrabili za orožje ter so pripravljeni braniti mesto Madrid in vso domovino do zadnje kaplje krvi, če bi bilo potrebno.
Vsi javni lokali: gledališča, šole, cerkve in lekarne, so spremenjene v bolnišnice in vojašnice. Po vsem Madridu vlada neka atmosfera. Delavstvo prepeva revolucionarne pesmi in vzklika: "Na pasarán!" Pozdravljajo se z delavskim pozdravom: Zdravje! In otroci rišejo po tleh delavske simbole.
Slika madridskega prebivalstva je zelo sli-čna i'ra.ncozom pred Vcrdunom za časa svetovne vojne, ko je cvet francoskega naroda gi-nil pred strašnim navalom nemške vojske, ki pa je bil z velikanskimi žrtvami odbit in je bila obenem tudi odločilna zmaga Francije in njenih zaveznic.
Enako kot v M°dridu ie Ljudska fronta do zob oborožena in prinravliena za odločilni spopad tudi no drno-ih kraiih. Lindski fronti na pomoč so prostovolino prisneli iz Francije snecializi-• rani tonniearii in druei vor>ški tehniki. Enako jn prisriolo iz Franciie tudi več sto italijanskih nntifaSio+ov. ki so takoj stopili v vojno ak-ciio nroti fašistom.
Rusija pa je poslala svojega poslanika k madridski vladi, kot smo to že v zadnii številki poročali, kar ima gotovo svoje politično ozadje. Dva največja ruska dnevnika. Pravda in Invest ja. sta nanravda apel na ruski narod za v pomoč svojim idejnim tovarišem v Španiji, in 8,1 .ie doslei nabralo 150 milonov v francoskih frankih, zbiranje prispevkov pa se še vedno
nadaljuje. To bi bila zaenkrat vsa pomoč iz Rusije?
S žetvijo v Španiji ne bo letos nič in bi morali ljudje glada pogniti, če bi ne dobili pomoči od zunaj. Zaenkrat je še zadostovalo blago, ki je bilo v zalogi in se nabavljajo ostale potrebščine z denarjem, ki ga pošiljajo delavci iz Francije, Anglije, Rusije in ostalega sveta. Ampak to je vse le za prvo silo. Zdi se, da bosta pokrajinski vladi takoj pošiljalji iz Ukrajine in Georgije, ki obe republiki mejita na Črno morje, žito in druge neobhodne živ-ljenske potrebščine španskemu ljudstvu, in to brez direktnega naročila iz Moskve ki je glavno mesto ruske republike, ki nima nobene upravne zveze z ostalima, dvema, pač pa politično in splošno gospodarsko.
Tako vdimo, da je razdvojen španski narod podpiran od inozemskih fašistov in proti-fašistov. Zato tudi revolucija toliko časa traja in bo stala španski narod tako velikanskih žrtev.
Vkljub temu ni nobenega dvoma, da bi ne zmagala ljudska fronta. Da pa bi španska revolucija zanetila voino v Evropi, četudi so precej temeljito pripravljeni zanjo, vseeno ne verjamemo, vsaj do pomladi bodo še počakali, medtem se bodo pa. razmere morda kaj spreobrnile, lahko na bolje, ali pa še prej na slabše. Vse pravzanrav j» odvisno od narodov, ki še niso dobili fašisti oblasti nad niimi, če bodo imeli dovolj razsodnosti, da se bodo znali otresti volkov v ovčjih kožuhih.
Zato ie naša dolžnost, da smo brez kakoršnih koli političnih ali verskih nredsodkov vedno strnjeni za našo skupno boljšo bodočnost.
Žalibotr, da se dobijo med nami še vedno taki liudie, ki od same zavisti in razdiralnega posla živijo, ter se štejejo neizmerno srečne, če jim usne zasejati neslogo med izselienstvo. O tem se bomo morda enkrat pozneje bavili, če le ne bo drugače.
Časniski poročevalec piše e Rusiji
Dolrtor -Tulii P>0ff>n, k? ie ravnatelj nekoga noviorškega dnevnika, piše iz Moskve naslednje :"
"Trof-ia ril ska netletka od 193R do 42 lota ima v načrtu zgraditi stanovanjske hiše, dvigniti tr>Vs:+ilnn írdnotriío. otepom ria dati ljndsvu več izobrazbe, dohrih šol in Kstov.
Če so urioš+pva v kakš"pm s+anin so sovjetsko opasti nrpv7.plp vodstvo države in kaj SO doKPffli do danos. je nonolnoma cot.ovo. da bodo sovioi v čotrti notlotki o je leta 1947 v vseh ozirih ena najnaprednejših držav na svetu.
V	nrvi pptlptki so rnsi organizirali domačo industrijo, ki jo nrpj niso impli in so bdi no-nolnomji odvisni od inn7orn«tva. zgradili SO livarno za žnlo/o in ioVlo ter žolo/riiee.
V	Rusiji še vedno primanjkuje stanovanjskih
hiš, prvič ker pod carisično vlado za kmetsko ljudstvo sploh ni bilo zdravih hiš kakor tudi ne za delavstvo po mesth in še te so v revoluciji mnoge uničili, odtedaj pa je narod narastel za celih 20 milionov ljudi. V mnogih slučajih so dve ali tri osebe, ki imajo eno samo sobo. V velikih mestih je bolje, ker imajo delavci velike skupne stanovanjske hiše.
V tretji petletki sovjeti nimajo namena posvetiti vso pažnjo samo javnim delom temveč imajo namen dvigniti in izpopolniti življenjske potrebšči»e v splošnem ter obenem znižati cene.
Tako poroča omenjeni poročevalec in se nam zdi da je precej objektivno povedal.
Pariz. — Kot poročajo iz Španije, fašisti kar v masah koljejo antifašiste, če jim pridejo kot ujetniki v pest in prav tako menda delajo tudi obratno.
To je vsekakor zelo divjaško delo. Obenem pa tudi svarilo, kam je današnja kapitalistična cvilizacija privedla narode, da brat brata ubija, ki mu nič žalega storil ni.
London. — Znani bivši minister George je bil povabljen v Nemčijo, kamor je tudi odpotoval, da si ogleda nemški napredek pod fašizmom.
Vsekakor se Nemci na vso moč trudijo, da bi prepričali svet, kako dobra doktrina je fašizem.
Zborovanje mladine iz vsega sveta
Severoameriška mladina je določila v svoj program na mednarodnem zborovanju v Ženevi sledeče:
1) Da mladina vReea sveta zahteva razorožitev vseh držav. 2") da s» poziva mladina iz obeh Amerik, da
so tudi ona pridruži svetovnemu mladinskemu tribaniu. 3") da se pošlje v Španijo posebne odposlance, ki bodo na lieu mesta proučili noložaj ter pravilno poročali osrednji mladinski zvezi. 4) da se priredi mladinski nlobi-scit v svrho miru vseera sveta. 5) da je mladina prisotna pri vsakem razorošitvenem zborovanju, in pri zborovanjih Društva narodov. 6) Kon-gros naj organizira zamenjavo korespondence med vso svetovno mladno. Približno t°ke sno-menice je napravila mladina tudi iz drugih držav.
Načrt je res lep, in če bi se ga vsa mladina oprijela, bi kaj kmalu lepše solnce sijalo na to revno zemljo.
Ampak kot nam je znano, je v Jugoslaviji zaradi zborovanja mladine v Ženevi takoj prišlo do razkola. Krščansko mladino so namreč preprčiali katoliški politični voditelji, da ne bo ženevsko zborovanje mladine nič drugega kot ena velika komunistična manifestacija. To seveda ne drži, kajti na zborovanje se je prijavila mladina iz vsega sveta brez ozira politične ali verske opredelitve.
V «Tugoslaviji pa so se radi tega vzplamtele strasti tako daleč, da so listi eden drugega pozvali, naj se odločijo za Rim, Moskvo ali pa Belgrad. Na vsezadnje je menda sama vlada posegla vmes ter se bo jugoslovanska mladina udeležila tega kongresa v Ženevi z odobritvijo
OKNO V SVET
Tokio. — Vlada pravi, da mora zvišati vojno mornarico...
Pariz. — Z ozirom na nove nemške vojaške določbe, da mora Francija nabaviti več orožja in municiona.
Francozi se tolažijo, da bo nekoliko zalegla odtegnitev Poljske od Nemčije, za kar se Francija zelo prizadeta, in se ravno te dni mudi poljski generalisimus Rudz-Smigly v Parizu ter mu je ministrski predsednik Lebrun pripel najvišja svetinjo na prši, da bi ga s tem pridobil za francosko stvar.
Sta po drugi strani Mussoliin in Hitler pa z odstopom dosedanjega ministra Titulesco precej pridobila ker je to nekak triunf romunskih fašistov, da so prisilili prijatelja rusov in fran-cozov k odstopu.
Evropska politika pač ni drugega kot kupčija in kupčija. Gorje narodom, ki morajo v tej atmosferi živeti.
Addis Abeba. — Podkralj Graziani je daroval 100.000 pesov za zgraditev nove katoliške cerkve v Addis Abebi, lepemu zgledu pa bo že še kdo sledil.
Kot pravijo, so abesinci zelo zadovoljni z novimi gospodarji in da kar nič ne želijo nazaj Haileta.
Bo že morda tudi kaj resnice, posebno sedaj imajo italijani interes da lačnemu psu strežejo. Ko bodo enkrat popolnoma ukrotili ljudstvo, potem še le mu bodo dali okusiti pasji bič.
Berlin. — Nemčija se zelo kudu je na Rusijo, ker zadnja zahteva reorganizacijo Društva narodov na ta način, da se vsako napadlo državo ne samo sankcionira temveč da se jo takoj tudi z orožjem prisili k miru. To priporoča Rusija. pravi neki nemški list, ko je njena zasluga, da je v Spanji revolucija.
Saprabolt, kmalu bodo rekli, da so vse revščine in druarega nereda na svetu ti presneti rusi krivi. Morda kdo temu verjame, mi pa prav zares da ne moremo.
z'unanjiega ministra StojacfinoViča, in no^ tranjega ministra dr. Korošca.
Ker bodo prišli mladinski delegatje tudi iz Rusije menda nemški in italijanski ne bodo govorili.
Pariz. — Iz Moskve se je vrnilo francosko letalsko odposlanstvo ki zatrjuje, da ima Rusija 200.000 izvežbanih delavcev samo za letala in da jih napravijo letno 5.000. V eni sami fabriki, da naredijo štiri dnevno.
Moskve. — Ruska vlada je zaprosila norveške oblasti naj vržejo Trockija ven iz države, ker da dela samo intrige in s tem kvari trgovske odnošaje med obema državama.
Avellino. — Ob zaključku velikih generalnih vojaških vaj je imel zopet Mussolini bojevit govor v smislu kot je že njegova stara navada. Dejal je med drugim, da je Italija pod fašizmom zelo veliko dosegla, posebno zadnje leto, da pa mora italijanska slava le še dalje poleteti.
To se razume na topovskih krogljah, bajonetih in strupenih plinih.
Bukarešt. — Romunskim fašistom je uspelo pahniti Tituleskija iz politične pozornice, kar je pravzaprav delo Mussolinija in Hitlerja. S tem sta eno trdnjavo že dobila v svoje roke. Nemčija in Italija sta namreč obljubili Romuniji lepo trgovsko ugodnost, posebno glede petroleja, ki se ga je za časa sankcij tako slabo prodalo, sedaj pa ga bo Italija v veliki množini kupila s pogojem, da se Romunija priključi črnemu bloku.
Burgos. — Španski fašisti so dobili v denarju doslej 2.132.274 peset in v zlatu 150 kilogramov.
Neka železniška družba odtrga vsak dan eno uro plače delavcem za fašiste.
Gibraltar. — Fašisti so potom radia protestirali proti Franciji, ki da daje pomoč v orožju denarju in v izvežbanih ljudeh vladnim četam ter dovoli, da se v slučaju sile vladni letalci zatečejo na. francosko ozemlje, potem pa se zopet vrnejo v Španijo.
Burgos. — Fašisti so napeli vse moči, da bi dobili v posest, ozemlje na špansko-francoski meji ter tako pretrgali zvezo vladnih čet s Francijo. Pri Iranu se je vršila vsled tega krvava bitka, zmagali fašisti pa le niso, čeprav so dobili neko trdnjavo v posest,. Pripravljajo se pa še za en in končni udar.
Burgos. — Vladne čete so obkolile blizu To-leda štiristo vojaških kadetov, ki se nočejo prostovoljno podati, usmrtiti jih vladne čete pa tudi nočejo, ker je poveljnik vendar tako pameten, da se mu zdi nesmiselno mlade fante kar tako poslati na oni svet, zato jim ne pustijo dovažati živeža, da bi jih na ta načiii brez boja uklonili.
Ženske so se zbrale v neki cerkvi ter prosijo Boga za mladeniče, da bi odvrnil od njih smrt.
Fante so pač tako v vojaški šoli vzgojili, zato mislijo, da bi bilo nečastno zanje, če bi se kar tako podali, kar je zelo razumljivo, kdor pozna mlade zapeljane duše. Nekega dne bodo že tudi sami prišli do tega prepričanja, če bodo ostali živi, česar jim vsak pošten človek želi.
Madrid. — Kot poročajo so se nekateri regimenti pričeli upirati svojim fašističnim voditeljem ki so jih potolkli ter zbežali k vladnim četam.
Rim. — Italijani jo kaj hitro iztaknejo pretvezo, če hočejo 'izvati konflikt. Kot poročajo, so vladne čete ubile nekega italijanskega državljana in baje samo zato ker da je prodajal svete podobe. Italija je takoj poslala več bojnih ladij proti španskemu obrežju.
Kot poročajo iz Madrida, pa je bil omenjeni italijan ubit že takoj v začetku revolucije, in ne zato ker je prodajal svet« podobe temveč ktr je obenem hujskal proti komunistom, za kar seveda v teh razmerah ne more biti odgovorna.
Italija pa je to priliko izrabila, da pod pretvezo lahko poš Ije svoje bojne, ladje blizu Španije, d* če bi bilo kaj «gkda. 8a bi zmagali fašisti, d» bo takoj pri roki irt to v zadnjem hipu tudi pomagala.
Če bi zmagali v Spanji fašisti, bi bil Mussolini močan kot nikoli. Dal bi navodila kako je treba organizirati fašizem, ker nasprotno bodo pokazali pa rusi in francozi po svojem načinu.
Moskva. — Rusija bo reorganizirala trgovinsko pogodbo s Združenimi državami. Od te preureditve bosta imeli obe državi velike koristi.
Vatikan. — Papež je poslal svojega zastopnika v Abesinijo, da se potem pripravi načrt, za katoliško akcijo.
Pariz. — Francija ne bo več pošiljala svoje kaznjence na Hudičev otok ker da je to sramota za civiliziran narod.
Asunción. — Policija je aretirala dr. Credy-tija ker da je bil vodja komunističnega gibanja.
Buenos Aires. — Na letališču Presidente Ri-vadavia je neko letalo trčilo v privatni avtomobil pri čemer se je letalo in avtomobil pokvarilo in je bil en mrtev in dva ranjena.
PRIJATELJ VAŠEGA POVERJEKJA
Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta.
Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji.
Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi.
DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE!
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SU D Avda. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od 8Yi do 7 zvečer, v sobotah do 121/2 ure.
Dr Carlos A. Urquijo
Otroške bolezni. -— Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604
V POJASNILO
Mnogi vprašujejo, čemu ne bo Slovensko prosvetno društvo imelo skupne prireditve z ostlimi društvi v pomoč fašističnim žrtvam, je potrebno, da to zadevo na kratko pojasnimo.
Une 25. maja so se na predlog Jug. Patro-nata v pomoč žrtvam evropskega fašizma katerega predsednik je obenem urednik Slovenskega tednika, sestali delegat je vseli društev v B. A z namenom, da se organizira skupna prireditev v pomoč tem žrtvam in da bi bilo obenem tud protestni shod proti fašističnemu nasilju na našo Jugoslovansko manjšino pod Italijo.
Na svojem drugem sestanku dne 31 maja se je sklenilo, da se vrši ta prireditev 4 julija in sicer vsled tega, ker se je imela vršiti Tabo-rova prireditev 20. 6. Ljudskega odra pa 18. 7. in Slov. Prosv društva pa prve dni avgusta.
Na naslednji sej 3 junija se je sklenilo poiskati dvorano, ki bi odgovarjala širši publiki. V to določeni delegatje so sporočili, da so dobili dvorano za 2 avgusta. Delegatje SPD. I. so predlagali, naj se vrši prireditev pozneje, ali pa kot se je prvotno govorlo na 4 julija, ker je že določena od SPD. I. za 9 avgusta Kdor količkaj pozna tukajšne razmere, bo sprevidel, da, ni mogoče napraviti pravilne propagande za dve pomembni prireditvi hkrati in pa tudi vsled tega ne, ker pevski in dramatični odsek se ne moreta dovolj pripraviti za dva pomembna nastopa hkrati. Ženske so samo vsako drugo nedeljo nekaj ur proste, vsaj naša, dekleta, ki morajo za svoj obstanek trdo delati, ter žrtvujejo ves prosti čas Prosvetnim kulturnim namenom.
V kljub tehtnemu razlogu so ostali delegatje vstrajali, da naj se vrši skupna prireditev 2 avgusta. Izjavil so celo da po tem dnevu sploh ne sodelujejo več v ta namen. Delegatje SPD. I so izjavili, da na ta dan nikakor ne more-sodelovati pač pa bo ravno v isti namen priredila svojo priredtev nekoliko kasneje, če že nikakor ne morejo ostala društva prenesti datuma.
Iz neznanega vzroka .se njih prireditev ni vršila na 2 avgusta in so jo čez čas naznanili za 6 septembra, brez da bi o tem kaj obvestli SPD. I., ki pa, je takoj, ko je zaznalo za to prireditev, sporočilo pismenim potom, da je pripravljena za sodelovanje. Na torkovi seji so sklenili, da pod nobenim pogojem tega ni mogoče, pismo pa so nam poslali še le v nedeljo v katerem nam naravnost diktirajo, kaj smemo delat in kaj ne smemo.
Vkljub temu smo še enkrat ponudili sodelovanje pa smo bili opetovano odbiti.
Slovensko prosvetno društvo je vsled tega priredilo proslavo bazoviških žrtev i nmanife-stacijo obenem v svojih lastnih prostorih, kot je to storilo vsako leto doslej, namen je isti, samo iz moralnega stališča bi bilo lepše, če bi vsaj ob takih prilikah mogli biti strpni.
Odbor SPD. I.
KATOLIŠKA CERKEV IN SOVJETI
Neki naš prijatelj nam pošlje od časa do časa, tukajšni katoliški dnevnik "El Pueblo", izključno če kaj piše proti sovjetski Rusiji, z očitnim namenom, da bi čitali ta list in s tem spoznali našo zmoto glede naših severnih bratov.
To je zelo lepo od našega rojaka, da nam pokaže napake, če so res napake.
V	eni števliki piše omenjeni list, da so Sovje-ti ena najbolj oboroženih držav na svetu, in da če ne bo ostala Evropa pravočasno spoznala, kaj pripravljajo brezbožni Rusi, da jim bo kaj kmalu podlegla. To da je treba za vsako ceno preprečiti, če se noče evropske civilizacije in kulture popolnoma uničiti
V	drugi številki pa piše ravno isti list, da je dejal Lenin, da se Boga predstavlja kot neko idejo s katero so posamezniki podredili ljudstvo za lažje izkoriščevanje. Narod da je vsled religije slep in ne vidi kapitalističnih namenov in zato je tudi pritrdil: Vera je opij za ljudstvo.
List citira dalje: Komunizem ima svojega Boga, ki je: Marks, izvršitelj: Lenin, papež: Sta-
lin, vera: Tehnika, raj: Sovjetska Rusija; pekel : buržuazni svet...
Marks da je bil Jud in ti ljudje ne verujejo v pravega Boga saj so ga križali.
Rusija da se žene samo za materjalno udobnost. Najprej so prirejali državne petletke, sedaj pa nadprodukt posameznikov: stalianov-ci. Ruski delavec da bo kmalu nadkrilil v proizvodnji delavce v kapitalističnih državah, kar seveda pomeni slabo za zadnje
Rusk delavci, piše list dalje, ne delajo za kak komunističen ideal temveč za. svojo boljšo materjalno udobnost.
Na čelu nosi list prispodobo človeka, ki je zamaknjen v šam, nad sliko piše: Manj mater-je; spodaj pa: Več duha.
Je že prav, ampak čudno se nam zdi, kako da katoliški list drugim to pravi, zase pa ne vpošteva. Čemu ima katoliška cerkev v Argen-tinji tako ogromna posestva, če pa ni potrebno v življenju materjalnega oporišča temveč je dovolj samo vero v posmrtno življenje? Cerkev bi morala najprej sama dati zgled, kar uči in potem pa prepričati bogatine, da bo prej šla kamela skozi uho šivanke kakor pa oni v nebesa.
Doslej še nismo slišali, da se Rusija oboro-žuje zato, da bo podjarmila Evropo, temveč da brani pred fašisti svoj sistem. Če pa se sistem sovjetov v principu dopade tudi drugim narodom, tega vendar niso krivi Rusi, temveč vlastodržci kapitalističnih držav, ki ne morejo več držati ljudi v prepričanju, da imajo oni od Boga ali od kogarkoli kakšne predpravice, medtem ko mora biti narod ponižen hlapec Slovanska katoliška duhovščina, in niti slovenski listi ne, izven Slovenca v ljubljani, niso tako nestrpeni in strupeni proti sovjetom kot je latinska duhovščina. Tudi smo prepričani, če bi bil papež Jugoslovan ali pa nepristranski človek, da bi ne mogel mirno gledati Musso-linijevo početje na Primorskem, četudi bi moral morda bežati iz Rima kot je moral obmolkniti tržaški škof Fogar, ko je ponižno dejal, da se Primorskemu ljudstvu godi krivica.
Kdor se smatra za vernega, še ne sme misliti, da je s tem tud izobražen, če v resnici ni izobražen. Sploh, po našem mnenju, če človek nima vsaj malo pojma o izobrazbi, tudi veren ne more biti, ker ne razume stvari v bistvu, temveč je navaden malikovalec. Bo rekel kdo: Dokazano je, da so bili tudi učeni ljudje verni. Seveda so bili, vendar gotovo drugače kot tisti, ki so vsak večer med tednom molili rožni venec, v nedeljo zjutraj so šli k maši, popoldne so se pa kot divjaki klali; ali pa tiste, ki so v cerkvi vse svetnike oblizale in potem ravno z istim jezikom vse ljudi opletle, ali pa oni ki izpovedniku v obraz lažejo, da ne bodo nič več grešili, da sta si oba, izpovednk in pa izpove-danec prepričana, da si eden drugega vlečeta za nos
Kristus bi bil navaden slepar, če bi bil učil, naj se krščanski ali pa nekrščanki narodi medsebojno koljejo in napovedujejo vojne. Današnji kristusovi namestniki pa vam čisto brez sramu blagoslavljajo vojaške polke, ki gredo v boj za Boga in domovino...
Socialno ureditev človeške družbe ne spada v področje nobene verske dogme in tudi katoliške cerkve ne, temmanj, ker se sama bolj trdo oklepa tistega izreka, ki ga nosi nad prispodobo omenjeni list, kot pa onega, ki ga pri-
I I I
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
b najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, . osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
8LOVKNSK3 TKDNTK	N°- &&
_ ____________ "
Naj solnce zažari svobode
Pozabili so nase, pričeli s ose boriti za nas. Zapustili so pot kruha in si rajši zbrali pot boja, ki nam je večinoma kruto vsiljena, a se mladini ne zdi niti kruta niti vsiljena, marveč samo še neskončno lepa, ker je boj za človeka, za njegovo svobodo, življenje, pravico; boj za življenje, lačnega, žejnega...
Morda ni še nobena doba tako vabila mladine v življenje, kot jo vabi današnja. Samemu sebi daje vsak le prav majhen pomen. Ore in dela dokler je v njem življenje.
Naš Srečko Kosovel je zapisal:
Ti nisi ki boš svet zavzel in tilio vtonil v eno s časom, razpokan bodeš hrepenel, razžagan, boleč, s hripavim glasom. Kot Kras bo veter še gorak, vžge t«' borove gozdove, prežge temó — gre tvoj korak
zaman miru iskat v mrakove.
%
Ti nisi, ki jo boš objel, ko pala noč bo temna nanjo, ti sanjal boš in hrepenel in smrt te ugrabila bo zanjo. V oklepu zelenili borovih rok bela, zaprašena vas, poludremajoča vas kot ptica v varnem gnezdu rok. Sredi dehtečih borov postanem: Ni to objem mojih rok? Velik objem, velik obok, za tako malo gručo otrok.
Za tako malo gručo otrok, — za pol íniliona ljudi, so šli mnogi v boj proti črnemu tiranu. Jvlnogi so v boju proti tolikšni premoči omagali, naši bazoviški mučeniki pa so bili barbarsko ubiti, in samo zato, ker so zahtevali pravico, za svoj zasužnjen narod.
Tudi sedaj še nismo klonili in ne bomo nikoli. Preveč se nam smilijo ubogi ljudje, ki brez veselja na licih pogreznjeni v tiho žalost, posedajo za mizo, na katerih se iz velikih skled kadi krompir in repa v oblicah.
^tmmmmmmmmmmmmmammmmtmK^m^tmmn^mmt^^am^Mmm m
poroča nevednemu ljudstvu spodaj.
Našega rojaka prav obžalujemo, ne žito, ker je veren, temveč zato ker ni razsoden, da bi spoznal pravo resnico.
Mi nikakor ne trdi"'o. da je v Rusiji vse kot bi moralo biti. ampak Rusija je zibelka slovanstva in slovani smo vendar tudi mi. Od latinske in germanske civilizacije nismo imeli do danes drugega kol ponižanje in zatiranje. Katoliška cerkev se tudi ni nikoli potegnila za nas, zato naj tudi sedaj molči, če nočemo plesati kot bi nam hoteli fašisti s pomočjo rimske cerkve goditi Duhovščina naj skuša razumeti položaj ljndstv a kot je v resnici, pa se ji ni treba bati, da bi jim ne bilo ljudstvo hvalež 110 za dobre nasvete. Če pa misli visoka cerkvena duhovščina, da se bo ljudstvo, in se posebno mi Slovani, veri na ljubo podvrgl« fašizmu, potem živi v veliki zmoti in se smemo takemu duševnemu stremljenju brez vsake škode odpovedati. ("e hi ne ¡m I naš rojak le preveč sebi podobnih, bi se vremena nam Jugoslovanom kaj kmalu zjasnila.
Trda je naša zemlja, a presajeni v druge tuje kraje >;c ne počutimo dobro. Kolikokrat nam ulu ja spomin tja č,z brinov gmajne, vinorodne gorice, šumeče gozdove in s negom pokrit, gore. Kako bi le mogli kedjj pozabiti onih. ki so za nas žrtvovali svoje ml ¡do življenje!
Ti nisi ki boš svet za\ze]... Ti nisi ki jo boš objel... tj sanjal boš in hrepenel... Da, prav taka j> usoda vs:>h borcev. Pozabijo nase delajo za druge.
Skusajmo dumeti žrtev, ki so jo niši muče-niki doprinesli za n s in doprinesimo po naših močeh moralno in materjalno žrtev tudi mi, ko se gre za našo lastno bodočnost in obšlo j.
Prihitite jutri na proslavo bazoviških žrtev ¡n manifestacijo obenem \ Slovensko prosv.-t-no društvo.
Rojaki, rojakinje
•hitri ob -I uri popoldne ste vabljeni vsi v Slovensko prosvetno društvo, ki priredi v svojih prostorih Oral. Cesar Di.z 1657 velik sestanek. brez vstopnine, da se g¡ lahko tudi till udeležijo, ki morda nimajo denarja. Pri takih stvar, h nas ne sme noben izgovor opravičevati. zato tudi nudimo vse olajšave, lahko pa bo vsak prostovoljno kaj d rova 1 v pomoč žrtvam fašizma.
VZPORED JE NASLEDNJI:
1.	Otvoritev.
2.	Govor.
3.	Deklamacija.
4.	Govor predsednika Jug. Patronata v pomoč fašističnim žrtvam.
5.	Deklamacija,
C. ScJi, .cija v .imbolični sliki. 7. Deklamacija.
O j Doberdob, slovenskih fantov grob (poje moški zbor). r>. Slovan na dan (poje moški zbor). 0. Morje (poje moški zbor). FO VZPOREDU PROSTA ZABAVA BREZ PLESA.
Prvi odmevi
\ zadnji .števil!:i .snu» pojasnili, da bi bilo ¡ ¡.o. < 0 ¡i vsak po svojih močeh kaj daroval za v pomoč žrtvam fašizma. Doslej s oposlali: Aiarija i'iulaii, .lunin,	.«j; 1.
Rudolf Pint r. Ji:,. Air,s „ 1.
\ si ki morete kaj poslati čc si čutite v to dolžnosi kar upamo in ¡z raznih razlogov ne morete o.u-bno :> : v to določene prireditve, po-• !.i¡t< d p kont u tega meseca svoj prispewk, ker po, :n zaključimo tozadevno akcijo.
DOBRODOŠEL
•Jutri, to je fi septembra nam je obljubil, da nas obišče od druge do tretje ure popoldne član mednarodne organizjcije pisateljev Pen-luba g. Pavel Golja. ki je prejšni teden prispel iz Jugoslavije.
("'lani in Članico ŠP1). I. pridite dočasno, da bomo našega odličnega gosta dostojno sprejeli.
Ali si že pridobil novega naročnik;», za Slovenski tednik?

Dekliška Greda
MAKSIM GORKI IN
RUSKA ŽENA
Po poti skozi vas se pomika rned belimi glinastimi kočami, med divjim rjovinjem čudna piocesija. Pomika se množica ljudi. Stopa počasi in bučno, vali se liki ogromen val, pred njo pa stopa klujse žalostno povešene glave. H kozlu je privezana z vrvjo za roko majhna čisto naga žena, skoraj še dekle. Vse njeno telo je posuto z modrimi in rdečimi marogami, okroglimi in podolgovatimi. Leva polovica napetih dekličnih grudi je razmesarjena in iz nje curlja kri. Zdi se, da so s telesa te žene potegnili ozek in dolg jermen kože, in po ženinem životu so menda dolgo mlatili s polenom. Morda so jo pretepali s palicami, kajti ženin život je strašno otekel in modrikast. Na vozu pa stoj velik kmet, v eni roki drži vajeti, v drugi pa bič in neprestano udriha z njim zdaj poklju-setovem hrbtu, zdaj po telesu šibke žene, že itak nečloveško pretepene. Za vozom in za ženo re vali množica. Tuli, kriči, se smeje, psuje.
To žalostno sliko trpljenja žene v Rusiji je napisal Maksmi Gorkij leta 1891 v vasi Kan-
FEODORA
Moje nesrečne atar.še so kozaki z biči pognali z dvorišča gubernerjeve palače in iz Nižnjega Novgo-roda., — saj bili so samo cigani, ljudje brez vsake pravice, katerim ugrabimo lahko tudi najsvetejše, njihovo edino, kar imajo — njihovega otroka — pri tem pa se nam ni treba bati, da bi nas zadela kakšna kazen!
—	laz pa sem ostala v gubernerjevi palači, — nadaljuje mlada ciganka, ko je nekaj trenutkov molčala, vroče solze so ji tekle po licih, njeni beli zobje pa so se bleščali izza rdečih ustnic, kakor zobje krvoločne zveri, — in zareB, gospodična Aleksandra je storila, kakor je dejala.
Toda ni bila lahka služba, ki sem jo nastopila, kajti gospodična Aleksandra je izredno muhasta ženska in kffdar ji nisem slučajno storila kaj po volji, mi je treščila čevelj v glavo ali pa me je sunila z nogo, da sem odletela v nasprotni kot njene bogato opremljene sobe.
Ne tajim, tudi jaz sem bila prve dni zelo trmasta.
Več tednov je minilo, da niso mogli od mene dobiti niti besedice.
Naposled sem uvidela, da moram biti pametnejša, če hočem priti do svojega cilja.
Moj cilj pa je bila — osveta!
Te zadnje besede so privrele Zedeni iz dna du-ie kakor krik ranjene zveri, v tovariških srcih nihilistov pa so odmevale, našle so razumevanja.
—	Osveta! — Osveta! — so vpile njih duše.
—	Da, postala sem pametnejša, — nadaljuje mlada ciganka, začela sem se učiti!
Dobro sem si vse zapomnila, kar sem slišala, osvojiti sem si hotela vsakovrstno znanje7*gledala sem v svet z otfprtimi ušesi in tako sem postala Ubogljiva služkinja in spretna sobarica.
Ni minilo dolgo in gospodična Aleksandra je čutila, da bi ne mogra biti več brez mene.
Povsod je morala biti mlada ciganka, kajti Ze-dena je znala svetovati, pomagala je gospodični — svoji gospodarici pri. njenih galantnih pustolovščinah, izmišljala si je zanjo laži, vežbala se je v varanju. Zedena je ljubila gospodično z ljubeznijo pokorne sužnje, ki bi si ne bila mogla želeti ničesar boljšega kakor življenje v gubernerjevi palači in ki si je štela v posebno čast in sreío, ¿e je njena gospodarica položila svojo nogo na njen vrat In jo obdarovala sedaj z udarci biča, zdaj pa
dibovki v hersonski guberniji. Podoba žene tr-pinke Gorkega vse življenje ni zapustila. V raz-iičnih oblikah se vleče skozi vse njegove Hte-larno delo. Tudi v romanu "Mati", kjer opisuje prve predstavnice revolucionarnega po-kreta devetdesetih let, je junakinja žena, ki se je njenim trpinskim potezam pridružila še poteza revolucijonarne dobe in neustrašenosti.
Gorki, ki je šel skozi težko življenje ponižanih in razžaljenih, ki je sovražil deželo, kjer je bila razširjena prislovica: 'Kura ni ptica, ženska ni človek" je znal oceniti enakopravnost in osvobojenje žene po oktobrski revoluciji. Videl je nagla socijalno in kulturno rast žene v sovjetski Rusiji, zlasti pri onih narodih, kje ,e imela žena manjšo vrednost, nego Tconj, kjer so jo zapodili iz hiše če je odkrila obraz.
Eno zadnjih del Gorkega je uvod h knjigi Agrippine KorevanoVe 'Moje življenje". V u-vodu pravi Gorki, da bodo dekleta sovjetske Rusije šele tedaj razumela veličino storjenega dela, ko se seznanijo z grozno preteklostjo svojih mater in babic. Globoko razumevanje Gorkega za križe in težave žene je našlo odmev v aavdušenju sedanjih čitateljic za njegova dela.
s sladkorjem in lepimi beesdami.
Ljubila jo je mlada ciganka, ha, ha, ja, — ko bi le slutila ta gubernerjeva hči, kako sem Jo sovražila!
Usoda mi je bila naklonjena.
Sprejeta sem bila nihilistom.
Potrebovali so nekoga, da bi stražil, morali so imeti nekoga v gubernerjevi palači, da bi jih obveščal o vsem.
To sem bila jaz.
In vidite, bratje in sestre, nisem mirovala prej, dokler vam nisem Aleksandre izročila v roke!
Na dejam se, da je sedaj to storjeno.
Gubernerjeva hčerka se ne bo izognila svoji u-sodi, in Jutri, ko se bo ogrodje "Rurika" raztrgalo, ko ga bo naša bomba razmesarila na tisoče najmanjših delcev, ko bosta smrt in propast vladala nad površejme Volge, bo tudi Aleksandra našla smrt! Raztrgala jo bo bomba, ali pa se bo potopila kakor nadležna mačka, ki ji privežemo še kamen za vrat, tedaj pa, — tedaj ne bo maščevan samo Bogomil Davidov, nesrečnež, ki je ljubil to lepo propalico, maščevani bodo tudi moji ubogi starši, ki so j'h z udarci z biči prisilili, da me za-puste, navsezadnje pa bom maščevana tudi jaz sama, ki sem radi te Aleksandre izgubila najdragocenejše, kar imamo v tem bornem življenju, izgubila sem — materino ljubezen!
Zedena je umolknila. V razburjenju si je roke pritisnila na srce, ki ji je burno utripalo.
Na vsej njeni pojavi je bilo videti, kako se trudi, da bi silno razburjenost, ki ji je prevzela dušo, vsaj nekoliko zmanjšala in premagala.
—	In po vsem tem naj bi se jaz še v zadnjem trenutku skesala in bi opozorila svojo gospodarico na nevarnost, ki ji preti?! — je nadaljevala. — NTe, predsednik, tega se ti ni treba bati. Zedena tega ne bo storila!
Nihče izmed vas bi Aleksandre ne gledal mirnejše kakor jaz, ko bo korakala v smrt, nihče ne bo svoje prisege vestnejše izpolnil, kakor bom to storila jaz, kajti jaz jo sovražim z vsem žarom ciganske duše, to sovraštvo pa je močnejše, kakor vsa neprijateljska čuvstva, ki jih morete gojiti vi!
Molče je predsednik stari Davidov stisnil ciganki roko potem pa je dejal glasno:
—	Ugasnite svetiljko, oddaljite se po podzemeljskem hodniku v manjših gručah!
Noč prihodnjega sestanka vam bom že objavil.
Pred razhodom pa vzkliknimo še vsi enoglasno:
Gorki je zdaj eden najbolj priljubnih in najbolj čitanih pisateljev ne samo med ruskimi ženami, temveč tudi med ženami onih narodov, ki so šele nedavno ustanovili svojo književnost v kateri so našli prevodi Gorkega svojo častno mesto.
I POZOR ROJAKI
Ako se odločite si nabaviti dober radio- I iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obr- j nite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel.
KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA
Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje
j APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.—
Prva slov. radiotehnična delavnica
ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires
.— Dol s tirani! Smrt in propast tiranom in njihovim pomočnikom — živelo maščevanje tlačenih, živel dan svobod»!
iNihilisti so burno vzklikali, ponovili so besede, ki jih je malo prej zaklical stari Davidov, potem pa se je v dvorani stemnilo, svetiljke so ugasnili.
še nekaj trenutkov Je šumelo v tem podzemeljskem prostoru kakor v panju, množica se je oddaljevala po podzemeljskem hodniku, — potem pa je vse utihnilo.
Tajno društvo nihilistov — bratov v borbi je končalo današnjo sejo.
Uro pozneje je stopila Zedena v budoar, v katerem Je gubernerjeva hči čakala nanjo.
Komaj se je Aleksandra premagovala, mnoga napora je bilo treba, da je bila kos svoji nestrpnosti.
Prijela Je francoski roman in ga skušala čitab, da bi si krajšala čas.
Toda kmalu je knjigo jezno treščila v kot.
črke so začele divje plesati pred njenimi očmi, med vrstami pa je vstajala Vladimlrjeva slika, — podoba človeka, po katerem je koprnela z vso svo-jQ dušo.
Aleksandra se je vrgla na divan in začela pu-šitl cigareto za cigareto.
Modri oblaki dima so vstajali v sobi, popolnoma je bila ovita v to meglo, to pa je nanjo ugodno vplivalo, omamljal Jo je strup tobaka.
Ležala je tako na divanu, oči Je imela zaprte, njene misli pa so bile pri mladem poročniku, pri lepem Vladimirju Borotinu, katerega je hotela na vsak način imeti.
Naposled je slišala pred vrati korake, ki so jo zdramili iz sladke zamiiljenostl.
Zedena vstopi.
—	No, Zedena, —■ spregovori Aleksandra razburjeno in vstane ter zamahne z rokama, da bi tako odstranila meglo dima, ki se je nabrala okrog nje, — kakšne vesti mi prinašaš? Ali si kaj opravila? Ali mi je dal kapetan na svojem parnlku kabino na razpolago? Daj, govori hitro!
—	Tukaj je vozni llstok! — odvrne Zedena. — Moja lepa gospa bo Imela kabino, v bližini katere se bo vozil tisti mladi lepi častnik, ki je bil na souperju!
Ciganka je prišla do divana, globoko se je priklonila in ponudila gubernerjevi hčerki vozni listek, ki si ga je po seji nihilistov v največji naglici priskrbela.
títran» 6	SLOVENSKI TEDNIK	No. 364
CERKVENI YESTNIK
To nedeljo ob pol .11 li maša na Saavedri, za bazoviške žrtve in za trpeči narod. Pokončani maši se zapoje slovenska libera. Večernic to in deljo ni.
Samo Bog je, ki vodi usodo narodov. Gotovo da mi ne smemo gledati v bodočnost s prekrižan ini i rokami, a brez Boga ne bomo dosegli nič. Zato naj bo nedeljska maša iskrena molitev vseli poštenih Slovencev k Bogu, da nam pošlje boljše čase. Kdor le more, naj gotovo pride.	1
Oni, ki so zunaj v provinci imajo iz Primere «Junle omnius 54. Iz Chacarite 71 ali kolektiv 31. 1/. Constitucióna 71. Iz Pl. Mayo 40.
V	torek je Marijino Rojstvo - Mali šmaren. Ni zapovedan praznik. Slovenske službe božje ne bo.
V	needljo 13 (2. v mesecu) maša na Avella-nedi za pok. Ivanič Janoš. Večernice bodo na Paternalu.
Izšlo je Duh. življenje št. 109. Kdor ni v redu dobil, naj javi.
Krščeni so bil Marta Mislej in Marta Elena Jakončič ter Ribani Bogomir Zidar in Hilda Marija Pečenko. Vsi v kapeli porodnišnice Ra-mon Sarda.	Hladnik Janez.
Kapetan ni delal Zedeni niti najmanjših težav.
Kabina, ki je bila tik kabine, in jo je imel najeto Vladimir Borotin, je pripadala sicer prvemu častniku tega parnika, toda kapetan je obljubil, da bo častnika že pregovoril, naj si vzame kakšno drugo kabino.
—	Ali, Zodena, — vzklikne gubernerjeva hčerka navdušeno, — t.i si prekrasna deklica!.
Ti si krona vseh cigank, da pa boš videla, kalco zadovoljna sem s teboj, ti bom sporočila nekaj veselega!
V	napetem pričakovanju je strmela mlada ciganka v svojti lepo gospodarico.
—	Tudi ti boš potovala z menoj na "Kurilni", — reče Aleksandra v naslednjem trenutku, — tudi ti boš stanovala z menoj v isti kabini!
Ciganka se opoteče.
Hilo ji je, kakor da se je zemlja zganila pod njenimi nogami, zdelo se ji je, da sliši zamolkel tresk In strel eksplodirane bombe,, ki je ponosni parnik "Rurik" in vso potnike z njim raztrgala na tisoče drobnih delcev.
41. POGLAVJE.
Na krovu "Umika"
Bilo je v pristanišču Nižnjega Novgoroda.
Ob obali je ležal veliki parnik "TUirik", z obale je bil postavljen na krov parnika most in življenje, ki je vladalo tukaj, bi si spoštovani čtta-lec mogel le komaj predstavljati.
Kajti parniki, ki plovejo po mogočni Volgi, ne zaostajejo v nlčemeT za velikimi prekooeeanski-rivi parniki, ki so namenjeni zato, da preplavajo skoraj neskončna morja.
Včasih slišimo, da imenujejo takšne preko-oceanske parnike plavajoče palače — isto bi mogli trditi o parnikih, ki so namenjeni za promet pO Volgi.
Ladja je tako zgrajena, da ima več nadstropij, drugo nad drugim.
V	najglobljem prostoru se nahajajo seveda težki in orjaški stroji, kajti lahko si predstavljamo, da mora biti uporabljena znatna moč, da kljubuje parnik težki struji.
V	prihodnjem nadstropju so oddelki, namenjeni mornarjem, za njim so prosti, ki jih oddajo potnikom tretjega razreda, dočim se nahajajo boljše urejene kabine drugega razreda tik glavnega krova.
Na nasprotni strani pa so odlične in razkošno urejene kabine tistih potnikov, ki so tako bogati,
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE
z novim načinom, s prenovljeno opremo naše kli-uilce, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE.
Zdravimo venerične bolezni z vseiui pripo j oiočki, ki so poznani in bili odkrili zadnje čase v Kvrop in Ameriki.
GOSPE sprejemamo v posebnih konsuitorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu.
ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA:
Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni, žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika.
Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za ženske in za moške, s posteljami od
nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 )dprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure.
GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 -
da plačajo lahko vožnjo s parnikom s precejšnjo vsoto.
V	teh kabinah ne manjka ničesar, kar more zahtevati bogataš, ki je navajen vsega komforta.
Tu so bile preproge, elegantno pohištvo, vsaka kabina je v zvezi s kopalnico, za obednico je pripravljena prekrasna dvorana, za prijetni pogovor je namenjena posebna dvorana, urejena v slogu Lu-dovika .XIV.
Tu ne manjka niti plesna dvorana, samo po sebi pa je umevno, da je parnik opremljen tudi z bogato knjižnico.
Bilo je še pol ure do odhoda parnika.
Tema je legla na Nižnij Novgorod in na pristanišče.
V	pristanišču je gorela velika električna obločnl-ca, tudi krov in vsi posamezni oddelki parnika so bili razsvetljeni — te luice pa so skrivnostno odsevale v reki.
Mornarji so bili zaposleni, kajti na parnik je bilo treba vkrcati najrazličnejše blago, preskrbeti so 6e morali z dobro vodo in z živežem.
Po širokem mostu, ki je bil postavljen od obale, je hitela reka potnikov tretjega razreda.
Pestre barve, lei so združile vse noše, katerih ima velika in sveta Rusija toliko, so se prelivale tukaj, bilo pa je tudi mnogo ljudi, ki si niso bili v ničemer podobni.
Po mostu je stopal ruski maloposestnlk ogrnjen v ovčje krzno, njegov korak je bil težak.
Na ramenu je nosil vrečo, pod katero se je upo-gibalo orjaško in zdravo telo.
Temu je sledil Turek v svojem kaftanu in s svojim turškim turbanom na glavi, kateremu je bilo takoj videti, da je odšel na pot samo radi trgovine.
Cerkezi, Tunguzi, Arabci so hiteli drug za drugim, mudilo se jim je, kajti vsak je hotel dobiti zase najboljše mesto na parniku.
Hrupno, z rokami so dajali izraza svojim mislim In povdarjali svoje besede, so hiteli po mostu ži-dje v svojih dolgih črnih oblekah, cele družine so prihajale na parnik, matere z otroci na prsih, — reka, cela reka ljudstva se je zdajci razlila po krovu parnika.
Tukaj so že stali uradniki paroplovne družbe, pripravljeni, da porazdele množico, kolikor mogoče najmirnejše v spodnje prostore ogromnega parnika.
Tej množici so pokazali pot in vsi so planili v spodnje prostore ogromnega parnika.
Tukaj pa je moral vsak sam srkbetl, da se Je
Franio Huspaur
F. QUIR0GA 1441 — Na, Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republiko. Priporoča se
INSTITUDO - DENTAL - POPULAR
2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
Izdiranje zob Drez bolečin $ 2.—
Nov način in različne vrstf- stavljanja zob
spravil na najboljši prostor. Kajti nikogar ni bilo tukaj, da bi se zmenil za to revno ljudstvo.
Neke vrste zabojev, v katerih so bile slamnjače in najslabše odeje — to je bilo vse, kar je dajala paroplovna družba potnikom med vožnjo.
Razen tega je bila tudi hrana več kakor enostavna, marsikateremu pa je bila v posebni užitek.
Kajti ruski kmet, ki je navajen samo kruha, za priboljšek malo slanine in zeljnate juhe, ki ne sme nikoli manjkati, si misli, da je v raju, kadar dobi košček mesa.
'Medtem so tudi ostali potniki prihajali na krov in odhajali v svoje kabine.
Kočije in vozovi so prihajali v pristanišče, vozovi so se praznili, kočije so zopet prazne odhajale.
Elegantno oblečeni gospodje in dame so poiskale vsak svojo kabino, katere so si že prej naročili In plačali, — vse to je šlo mirno in lepo — v naj-vzornejšem redu.
/Med odličnimi potniki, ki jih je prignal zdajci val na krov parnika, je bila tudi dama, ki je bila oblečena v žalno obleko.
Dolg črn pajčolan, ki je pričal o izgubi dragega bitja, ki ji ga je ugrabila usoda, se ji je spuščal z glave in pokrival njene krasne rdeče lase.
Pa tudi na obraz si je potegnila pajčolan, tako dti ni bilo mogoče spoznati potez njenega obraza.
Odlična dama je nosila majhen lcovčeg, narejen Iz prvovrstnega usnja.
S prezirajočim smehljajem na ustnicah so opazovali ostali potniki, ki so se še mudili na krovu, kako nosi dama v črnini previdno svoj kovčeg, kako se izogiblje, da se ne bi z njim dotaknila nobenega predmeta.
Ko je stopil eden od mornarjev k njej In se ji ponudil, da bi ji odnesel kovčeg v kabino, je hitro odgovorila:
—	Hvala, ne! Bom že sama to storila!
Odlična Rusinja, ki bi sama nosila svojo prtljago, to je bila tukaj redkost!
Kajti ravno Rusinje so v tem pogledu navajene udobnosti in si vzamejo za najmanjšo prtljago slu-žabnlstvo.
—	V kovčegu nosi ta dama gotovo nakit zase, — reče potnik svojemu sopotniku.
—	Poglejte jo samo, kako nezaupno se ozira po svoji okolici, kako pazi na svoj kovčeg!
—	("«loveku se navsezadnje vsiljuje misel, da prenaša odlična dama v njem jajca!
Zdi se mi, da je v neprestanem strahu, da se Ji ne bi ta jajca razbila!
(Nadaljevanje)
GOSPODARSTVO
Iz Jugoslavije poročajo, da je stopilo v stavko 4000 delavcev v Mariborskih tekstilnih tovarnah, kateri so najprej zasedli tovarne in telefonsko omrežje, na kar je nastopila policija, ki j<' upostavila red. Delavci zahtevajo kolektivno pogodbo v smislu pravil Delavskih zborni«, katere pa gospodarji nočejo priznat.
Tiuli v Zagrebu so občinski delavci proglasili stavko in zahtevajo zvišanje plač. Porodila dodajajo, da se tudi v drugih krajih dogaja isto, ker je stanje delavstva nevzdržno in prej ali slej izbruhnila generalna stavka, ako no bo vlada uvidela delavskih potreb ter •I'll pomagala na kak način omiliti.
KDO DIKTIRA CENE?
Pri nas se sprašuje predvsem kmet, zakaj je tako drago vse, kar mora kupiti v mestu, a nima nobene cene listo, kar on proda. Včasih so mu rekli, da so krive visoke delavske plače. Danes pa menda že vsak kmet ve, da so delavske l'Iaée samo malo boljši beraski vbogajme, kapitalisti pa spravljajo v žep mastne milijone. Drugič ščitijo naše kapitaliste visoke carine. Tretjič se pa posamezne tovarne združujejo še v Posebne zveze .takozvane kartele, ki določajo eene. Naš kmet je pa bil do zadnjega časa brez vsake prave gospodarske organizacije, tako da St je tudi tu okoriščal z njim kapitalistični špekulant. Zakaj nazaduje obrtnik? Ker je proti njegovemu delu velika kapitalistična organizacija ki zna vse izrabiti zase in drugim v škodo.
Kapitalisti imajo pri nas že 60 kartelov, ki združujejo čez 300 tovarn. Danes hočemo nadeti najvažnejše:
Med najvažnejšimi kartell v naši državi je °nieniti železarski kartel, ki ga tvorijo Indus-u'ija želeaz d. d. Zenica, Kranjska industrijska d-uba na Jesenicah, Rudnik in železarna v Što-i/jh in Jekiarna grofa Thurnskega v Ravnah. 1 a kartel j_> sklenjen za nedoločen čas in se lahko odpove na koncu četrtletja. Nanaša se na fa-Zunsko železo m obs-.ga tudi kontingentiranje Vnosno rcjoiniaiijv prodaje ter skupno določanj* cen in p;ociajmn pogojev. Kontrolo nad Ovajanjem karteirie pogodbe vodi Biro za evidenco jigo-ilovenskin in srednjeevropskih železarn v bccgiadu.
v sladkornem kartelu so včlanjene vse priva-tne tvornice sladkorja v naši državi, vendar se tudi državne tvornice držijo vseh odredb kar-elne pogodbe, četudi or/.avne tvornice niso čla-kaitela. V kaitelu so včlanjene naslednje ^'°»nice: "Crvenka tvornica sladkorja v Crven-,>.oacka' tvornica sladkorja v Novem Vr-t3iiu> Prva hrvatska d. d. za sladkorno indus-v!lJ° v Osijeku, bosanska industrija sladkorja ^sori, Srbsko-češka tvornica sladkorja v Pe-t0vgradu (Veliki Bečkerek). Kartel je po po-sklenjen do konca leta 1940; če ne bo ^Povedan, se podaljša do konca leta 1944. ^ artelni dogovor se nanaša na prodajo sladko-,-a Preko skupnega kartelnega urada, na kon-^j'gentiranje prodaje, na unificiranjp kakovo-„ ln °a skupno določanje cen in prodajnih po-Kartel ima svoj prodajni in obračunski a v Beogradu, zastopa pa ga g. Avram Koen e°gradu.	^
^ede prodaje mineralnega oija obstojajo tri-
J kartell. Tako iva ni kartel I. tvorijo tvrdke
^ andard Vacuum, Zagreb, Anglo-jugosloven-
* 0 Petrolejsko d. d., Zagreb, in "Astra", Beo-
-d. ra kartel ie sklenjen za nedoločen čas in Je K ' i
11 "-a njegovo izvajanje ustanovljen v
poseben kontrolni in obračunski urad. a kartel se nanaša na petrolej, bencin, plin-
sko olje, gorilno olje, mazilno olje in bitumen. Med drugim odreja kontingentiranje prodaje, rejoniranje prodajnih področij, skupno določanje cen in skupni nastop pri licitacijah. V kar-telu II. je poleg gori omenjenih tvrdk še rafinerija "Ipoil" iz Osijeka. Gre prav za prav za pogodbo s to osiješko firmo zaradi rafiniranja nafte. Sklenjen je do konca leta 1938. Kartel III. je podoben kartelu II. in predstavlja pogodbo med rafinerijo Goli v Dravogradu ter družbama Standard-Vacuum in Anglo-jugosloven-ska p-trolejska d. d. glede zakupa te rafinerije do konca leta 1948.
V kartelu papirja za pisanje in tiskanje je včlanjenih sedem podjetij, in sicer: Združene papiinice Vevče, Goričane in Medvode, Zagrebška delniška tvo-nica papirja, Bonač in sin, Ljubljana, Smith in Meynier, Sušak, Industrija le-pneke in papirja, Sladki vrh, Tvornica za dokumentni papir bratje Pjatnik, Radeče pri 'Zidanem mostu,in Tvornica papirja, fačak. Ta kartel je sklenjen do konca leta 1937. in se nanaša na ureditev cen in prodajnih pogojev. Kar-telna določba vsebuje tudi določbe glede kontroliranja sporazuma.
Kartel na kvas obsega 9 tvornic kvasa in velja do konca leta 1937, ter se avtomatično podaljša za eno leto, če ga nobena članica ne odpove. K'artelna pogodba vsebuje določbe glede kon-tinSeniiranja proizvodnje in prodaje, kakor tudi glede skupnega določanja cen in prodajnih pogojev. Kot kontrolni organ je ustanovljena poslovalnica obračunskega urada v Zagrebu. V tem •kartelu so včlanjene naslednje tvrdke: Tvornica žganja, prej Makso Mayer, Zagreb, Vladimir Arko, Zagreb, Pivovarna Union, Ljubljana. Fišla sinovi, Kreka, Peter Teslič, Sušak, Parna pivovarna Kosovljanina, Jagodina, Sonda, Beograd, Ilija Milišč, Beograd, m Rudolf Za-lokar Vič pri Ljubljani.
Pivovarniški kartel obsega le pivovarne v Srbiji in Sarajevu, in sicer: Vajfert Beogradu, Baj-loni v Beogradu, Parna pivovarna Kosovljanina v JaSodini, Parna pivovarna v Skoplju in Delniška pivovarna v Sarajevu. Kartel se nanaša na ureditev prodaje piva, na kontingentiranje p-oizvodnje in delno rejoniranje prodaje ter predpisuje prodajo preko skupnega zastopstva.
Poleg navedenih kartelov imamo v Jugoslaviji še naslednje kartele: dva kariela za karbid
(domači in mednarodni, kartel za kalcijev cia-namid, kartel za ferosilicij, kartel za ovojni papir, kartel za kuverte, kartel za klej, kartel za osovine, kartel premogovniov dva kartela za ta-nin (domači in mednarodni), kartel za vijake, kartel za kisovo kislino, kartel za destilacijo lesa, kartel za svinčeni oksid, kartel za nogavice, kartel za papirnate vrečice, tri kartele zavarovalnih diužb, dva kartela za žarnice, kartel za pločevinasto blago, kartel za ključavničarsko blago, kartel za ogljikovo kislino, kartel za pleteno žico, kartel za verige, kartel za cement, kartel za žičnike, kartel za hlačevino, kartel za jedilni pribor kartel za pesek in gramoz, kartel za kisik, kartel za retortno lesno oglje, kartel za desti-lacijske produkte lesa, kartel brodarskih podjetij, kartel za okove, kartel livarn, kartel za vato in kartel za klobuke.
Kaj pomaga proti tej veliki kapitalistični organizaciji? Samo združitev vsega delovnega ljudstva.
KUŽNA BOLEZEN GOVEJE ŽIVINE
V provineiji Buenos Aires, se je pojavila med govejo živino neke vrste mrzlica (ki jo imenujejo aftosa), katera povzroča zdravil-skim uradom velike skrbi, ker se namreč z zauživanjem mleka prenese na ljudi, katerim je zelo nevarna. Ker je bolezen čisto nova, nimajo proti njej še,uspešnega zdravila. Priporočajo naj se ne pije svežega mleka, ampak vedno le dobro prevreto.
KAKŠNI MOŽJE SO POTREBNI ZA ZADRUŽNIŠTVO?
Možje, trdnega značaja.
Možje, katerih ne omami bogastvo.
Možje, ki so ravno tako pošteni za velike, kot za majhne stvari.
Možje delavni in vstrajni, kateri ne omahnejo pri prvem frakasu.
Možje, ki delajo ravno tako v svojem zasebnem kot v javnem življenju.
Možje, katerih skrb je; dobrobit skupnosti, če prav pri tem večkrat trpe njih zasebni interesi.
Možje, ki imajo pametno besedo za svoje prijatelje, ra v,'no tako pri lahko razsodnih', kakor pri zapletenih slučajih.
Dr. J. HAHH
NOTRANJEBOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PSRILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE -OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI.
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI
MESEČNO.
POZOR!	POZOR!
GOSTILNA "MiRAMAR"
Sezidal sem novo moderno poslopje specijalnoza gostilniško obrt. — Dobra postrežba. — Obilna hrana. — Nizke cene. — Lepi prostori,pripravni za svadbe. — Sobe za prenočišče. —
Rojakom se priporoča lastnik Krogljišče.
Josip Škodnik
AÑASCO 2652	BS' AIRES
PATERNAL
Mladi pevci z Dunaja
Že nekaj mesecev nastopajo z velikim uspehom mladi pevci z Dunaja v tukajšnjem svetov-noznanem gledališču Colon ¡11 po drugih večjih gledališčih.
Mlade pevce smo večkrat imeli priliko poslušali na radio. Človek bi ne verjel, da tako mladi fantiči morejo lako lepo peti.
Pojejo štiriglasno in se lahko merijo z vsakim zborom. Lepe moderne in narodne pesmi izvajajo kar po celo uro skupaj in večkrat na dan.
Skoro smo bili razočarani, ko srno ob neki priliki videli 11a lastne oči, kako mladi pevci nastopajo. Mislili smo, da bodo vsi polikani in skrbno počesani, pa se vam predstavijo v naj-elegantnejšem gledališču popolnoma naravno, z nepolikano obleko in marsikdo je medtem zrastel ko so 11111 bile hlače odmerjene. S svojim lepim petjem pa so vsakega očarali. In to je tisto po čemer človek tako rad zalirepeni: Pp lepi pesmi ki vre iz src nedolžnih otrok in ki te nehote spominja, lastnih detinskli let, tembolj, ko se mladi pevci prikazujejo takšni kot so v resnici 11 azunaj in v duši.
Izmed vseh pesmi najlepše zapojejo "Plava Donava". Človeka s svojimi nežnimi glasovi kar zamaknejo, da se mu zdi, da. resnično prisluškuje skrivnemu šepetanju valov. Kaj takega morejo prikazati samo nedolžna srca ki jih svet šen pokvaril. Saj tudi drugi veliki ljudje lepo pojejo, pa se čuti, da mnogi predvsem zato, da lahko zadostijo svojemu pohlepu po denarju in uživanju ...
V mladih pevcih z Dunaja pa imamo obenem dokaz, kako velika razlika je med dobro vzgojenimi otroci in pa med tistimi, ki jih vzgaja ulica. Že v zadnji številki smo povedali, da dobro vzgojeni otroci prinašajo srečo in veselje kjerkoli se pojavijo.
RESTAVRANT - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Štefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
ZA TISKOVNI	SKLAD
Marija Purl an	$ 1.—
Rudolf Pintar	„ 2.—
Franc Pahor	„ 2.—
Od prej	$ 244.30
Skupaj	$ 249.30
Srčna hvala in priporočamo v posnemanje.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
I. S. Chaco. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
M. F. Junin. — Bomo napravili kot želite. Pozdrav!
A. B. Rosario. — Na vsak način dobite prve dni prih. ledna. vse. Urednik je mnogokrat talco zelo zaposljen, da mu večkrat ni vsega mogoče napraviti, kot bi želel. Pozdrav!
A. H. Avellaneda,. — Kot želite. Pozdrav!
Rojakinja, ki je v petek telefonično govorila na uredništvo in se je nam medtem telefon po neprevidnosti zaprl, naj oprosti, ker smatramo, da misli, da smo nalašč to( napravili, ker potem ni več klicala. Službe imamo še na razpolago in radi vsakemu ustrežemo. Pozdrav.
V nedeljo 13. septembra
VELIKA DOMAČA ZABAVA
V SLOV. PROSVETNEM DRUŠTVU
Gral Ce?ar Diaz 1657
(3 kvadre od Av. San Martin proti Gaoni) Začetek ob 4. uri pop.
Na vzporedu so razne pevske točke, deklama-cije in prezanimiva šaloigra:
Čevljar v bolnišnici
IGRA SLOVENSKI ORKESTER
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje.
ODBOR
iiiiiiiiiiiiiijii-iji'iíi^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiíffi
fotografija "LA MODERNA
N0V0P0R06ENI' Najboljši In najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebno cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentolo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsa!
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires

"Slovenski Tednik"
Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires
-oOo-
INFORMACIJSKI URAD
V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, jbrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
NAŠI ZASTOPNIKI
Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin.
Za Rosario: Anton Brišar, Calle Ricar-done 51.
Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa "Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do rjih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Paterna lu.
VAŽNO OBVESTILO
S tem oglasom imamo namen dati na znanje čitateljem Slovenskega tednika, nov način zdravljenja vseh bolezni, kakor tudi venerič-nih. Bolniki bodo dobili ua kliniki JANET specializirane zdravnike, kar se bo lahko vsak osebno prepričal, brez da bi zato kaj plačal, zakaj prvi pregled je za čitatelje tega lista zastonj.
Bolniki plačajo prvi obrok še le ko se prepričajo o zboljšanju svojega zdravja na kliniki JANET, Lavalle 715, Bs. Aires. Pregled od 10 do 12 in od 15 do 20. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. Bolniki iz notranjosti dežele lahko vprašajo za na svet potom pisma.
Restaurant "OSORIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno ?a svadbe Vsako nedeljo ples.
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cc-nt.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
PRIMORSKE VESTI
ITALIJA SE PRIPRAVLJA NA NOVO VOJNO
Vojaštvo je čakalo na povelje za, pohod preko...
Žiri. — Prebivalstvo onkraj meje je v zad; njem času vse preplašeno in ni med njim slišati drugega kot pogovore o bližajoči se vojni, že napoved sama o prihodu vojaštva, dalje prihod vojaštva in pa govorice, ki so jih širili ponekod podoficirji in moštvo, da čakajo na povelje, da se podajo preko meje, je ljudi toliko zbegalo, da so dnevno pričakovali vpada Italijanov v Jugoslavijo. V koliko so te govorice v zvezi s kakšnim resnim vojaškim načrtom ni znano, možno je pa tudi, da so bile namenoma vržene med prebivalstvo, da se ga zbega.
DOVOZ VOJNEGA MATERIALA V OBMEJNE UTRDBE
Gorica. — Idrijo samo in neposredno okolico utrjujejo že dobra tri leta in so še letošnjo zimo hiteli z raznimi, morda tudi končnimi deli. Pred dobrim mesecem pa so začeli dokazati v pogrnjenih tovornih avtomobilih in nočj najrazličnejši vojaški materijal v šte^ vilne utrdbe, k so v hribu pri Divjem jezeru v Podrateji, v Jeličnem vrhu in Lešniku.
Kot je znano, so utrdili tudi Nanos z okolico. In tudi v te utrdbe so z nastopom letošnjega poletja pričeli dovažati vojni material. V GORICI GRADE VELIKANSKO LETALIŠČE
Gorica. — Že večkrat smo kaj malega napisali o velikem letališču v Gorici, ki se razte-na Rojcah. Kljub temu, da je že sedaj zelo vdiko, ga. mislijo še znatno razširiti. Pravijo,
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS F4LIC0V
Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
MODNA KROJAČNICA
STANIČ AVGUST
Obleke po meri. čiščenje, in obračanje pomnikov ter oblek. Speci j alna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires
CASA "CAMBOS"
8rajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires
Pozor Rojaki
Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO
s krogljisčem in kegljiščem
Calle MONTENEGRO 1586
Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata
TURKOVICH in ŠTEMBERGER
da imajo sedaj prostora za 200 aeroplanov. Ta kader vedno izpopolnjujejo z raznovrstnimi novimi tipi. Stare aeroplane pa peljejo na "pokopališče", kot pravijo, v Ferraro. Potniku, ki se pelje iz Gorice v Miren, ni dovoljeno, da bi se ustavil in gledal aeroplane in hangarje. Strogo je seveda tudi prepovedano vsako fotografiranje. Za tako veliko število aeroplanov so zgradili tudi primeren rezervoar bencina, ki zmore nič manj kakor 200,000 hI. Sezidan je ves pod zemljo pod hangarji. Po novih načrtih se bo letališče razširilo proti Vrtojbi, tako da se bo letališče raztezalo po najrodovit-nejših goriških poljih. Segalo bo nekako do spodnje vrtojbske postaje.
DVE NOVI ARETACIJI Idrija. — V idrijske zapore so pripeljali dva brata, 35 let starega Vončino Franca, lovskega čuvaja in njegovega 31 let, starega brata Petra, doma iz Krnic nad Sp. Idrijo. Navedena sta bila aretirana na domu ob priliki hišne preiskave, ki so jo izvršili karabinjerji dne 5. julija. Osumljena sta bila, da sta skrivala doma orožje in na podlagi tega je bila izvršena preiskava, pri kateri so karabinjerii zaplenili 4 lovske puške. Dve sta bili last Vončine Franca, katere je rabil kot lovski* čuvaj, dve je imel pri sebi v popravila, ker se je kot, star lovec večkrat ukvarjal tudi s čiščenjem in popravljajem strelnega, orožja. Toda vsa njegova dokazovani j a niso pri karabiinjerjih nič zalegla in moral jim je z bratom slediti v zapor. — V okolici Idrije, vse do meje, so obširni privatni in državni gozdovi, v njih pa obsežna lovišča, za katere posamezne občine poleg privatnikov tudi sedaj vzdfžujejo čuvaje. Razumljivo je, da bo imel vsak čuvaj lovsko puško in da brata Vončina. nista mogla biti aretirana zaradi lovskega orožja, ampak je to služilo samo za pretvezo, da se tako fašistične oblasti lahko znesejo nad našim človekom.
Preveč poezije
—	Dušica, ti si solnce mojega življenja. Naj nama prinese usoda točo ali nalive, vedno bom s teboj, da te obvarujem vsega zla.
—	Cuj dragi, ali je to vremenska napoved
ali priznanje ljubezni?
**
Soproga: "Ali že veš, da je gospod Majer danes zjutraj nenadoma umrl?" Profesor: "Kako? Včeraj sva se še skupaj
sprehajala, pa mi ni nič o tem omenil..." * *
*
"Ali imate kaj za bolečine?" je vprašal deček, ko je stopil v lekarno.
'Kje pa imaš bolečine?" je poizvedoval lekarnar.
"Zdaj še nikjer, ampak oče ravnokar bere moje šolsko spričevalo..."
V NAJEM oddam lep departamento z eno veliko sobo in kuhinjo J, B. Alberdi 251.
Veliki zavod
"RiAllAé III1 BI M1' TJA Mfjy.Mfc^J I A
V AnHBBSnanBMtBMnBBBVi
CEmHHHi
PRODA SE zsmljišče v Caserosu. Takoj je trebai plačati $ 550.—. Na mesečne obroke potem pa $ 11.50. Informacije na uredništvu.
CASA "CASTRO"
ČEVLJARNICA — KNJIGARNA
Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žsnske
TRELLES 2668 — Paternal
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane.
OREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, TJSEŠA, vnetje, polipi: urez
operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na, teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
mmmmmmmmñ
Ako hočete biti zdravlieni od Testnega in odgovornega zdravnik?.
zatecite se k
Dr. A. GO DEL
Specijaüsti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoraffiie ■ Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDMK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
ÁñoVÍLNS^
Gral. CESAR DIAZ 1657
a
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS
Kačji kult —- najstarejša vera
Nobene živali ne obdaja od pamtiveka toliko mistike kakor kače. Ljudem se je videla od vselej skrivnostna in nevarna. Celo njeno podobo so smatrali za zločesto. Zdi se, da je bil kajči kult najstarejši kult, najstarejša vera sploh. Vpliv tega kulta je zaslediti še v mnogih obstoječih verah. Skoraj povsod velja za simbol vsega zla.
Kača je bila najodličnejša žival podzemlja, bila je nekakšna vez med svetom živečih in svetom mrtvih. Zato jo vidimo upodobljeno na mnogih nagrobnikih staroveških sredozemskih ljudstev, posebno v Egiptu. Sklenjeno v krog, so jo uporabljali kot simbol večnosti na vratih grobnic. Da je postala kača takšen simbol, izvira bržkone od tega, ker so ljudje že zgodaj opazili, kako se levi, kako odlaga staro kožo in se pojavi potem z novo zunanjostjo na dan. To je podkrepljalo misel o vstajenju po smrti in večnem življenju. Tako je kača ponekod kot zna-nika nesmrtnosti uživala visoko spoštovanje.
Toda stari Egipčani, ki so jo najbolj spošto-ti v .njej so videli tudi utelešenega Tifona, morilca Ozirisa. V nasprotju s Horomo, božan-lica Ozirisa. V nasprotju s Horom, božanstvom vzhajajočega sonca, je bil Tifon božanstvo tonečega sonca. Ostanek te vere, v kateri je kača veljala za boga zahajajočega sonca, se je ohranil v Egiptu še do današnjih dni, kajti tam ljudje pravijo, da ne more nobena kača umreti, preden sonce ne zaide, pa ji stori, kar ji hočeš.
Kot predstavnico zla smo jo spoznali iz svetopisemske zgodbe o Evinih skušnjavah v raju. Isti prizor nam kaže starobabilonski pečatni cilinder iz drugega tisočletja pred našim štetjem. Sveto pismo imenuje hudiča naravnost za "veliko kačo". V germanski mitologiji naleti-
jo na kačo Midgard, ki obdaja v velikem zvitku vso zemljo, in v Nifelhelu, starogerman-skem peklu prebivajo prekletne duše v vodovju, ki je prepolno kač.
V	starem Egiptu so se kače, kakor smo omenili, bali. Navzlic temu so tam verjeli, da prinaša srečo in varstvo zoper sovražnike, če jo pomirjaš z daritvami. Zato pa je nje podoba krasila krono faraonov, svetišča in svete omare. Stari Grki so jo popolnoma slekli njenega demonskega značaja in so videli v njej spremljevalko bogov in herojev. Tudi oni so jo upodabljali v svojih svetiščih, posebno pa v zvezi s kipi bogov. Izpod ščita slavnega Fidijevega kipa Par tenonske Atene dviga svojo ozko glavo kača. V akropolskem muzeju vidimo skulpturo božanske trojice s kajči'» telesom in kača je bila tudi sveta živali Asklepija, boga zdravilstva. Še danes velja kača za grb in znak zdravniške znanosti. Zdi se, da tu ni vplivala miselna zveza s kačjim strupom, torej z umetnostjo mešanja strupov, temveč da je bil vzrok v tem, ker so ljudje kači pripisovali izredno dolgo življenje in jim je bila tako utešenje zdravja in visoki starosti.
V	ljudskem praznoverju ima kača še veliko ulogo. Prstan v podobi kače daje svojemu nosilcu baje dolgo življenje in zdravje. Prstan v podobi dveh kač, ki obračata glavi druga proti drugi, obnavlja baje mir med sprtima prijateljema. Vojaka varuje okrog zapestja ovit kačji lev pred smrtjo in ranami, in če položiš na rane in bule kos kačje kože, bo to povzročilo baje naglo ozdravitev. Kačje glave so smatrali sebno srečo. Podobe kač na hišah so njih sta-valce varovale kuge in drugih nalezljivih bolezni.
Tako vidimo, da ima kača v veri in življenju ljudstev skrivnostno dvojno ulogo. Ljudem je zločest demon, obenem pa tudi dobrohotno, zaščitno bitje, simbol drugega življenja, ki se je očistilo vseh grdob pozemskega življenja.
ROJAKI
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno posireženi.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
jzdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.	Urejuje: Jan Kacin
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV
Iz Evrope pridejo:
September: 8.—La Coruñ 12,—Campana 14.—Oceania
18.—Masilia
19.—Cap	Arcona 22.—-Asturias
V Evropo odrinejo:
September: 8.—Avgustus
16.—La	Coruña
17.—Campana
18.—Oceania
20.—Masilia
22.—Cap Arcona.
25.—Asturias in O. Osorio
Krojačnica MOZETIČ
Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil novomodne vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča
Sebastian Mozetič
5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL) BUENOS AIRES
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v harvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in y Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — P.s. Airen
ANA CHRPOVA
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnic) 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema psnzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. —■ Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182