114 številka.
„KDINOST"
izhaja po trikrat na teden t testih i»-danjih oh torkih, A*tv«klh
in >obol>h. /jutranje iadrtnj* izhaja ob 8. uri ijutraj, večerno p* oh 7. uri večer. — Obojan ladanje stane s
M Jtdaa dmm . f. —.jO, i*T«i Avatrijo t. 1.40 M tri m cm« . . . 2.A0 , . . I ,-
M pol lat* . . . 5,— . . . ___
sa vta leto . . , 10 — , , „18,— N« mriik« krat priloisss miiilM ss
m jsarijs uir. Toramitr« itevilke se dobivajo v prp-dajalnicab tobaka v 1 ratu po fl nvč., 9 Omriei po S nvč. Sobotno večerno iidanj« * Jntu * ni., v Gorici « a«.
(^JutmnJ« IsdAiij«.)
V Trstu, v soboto dne 22. septembra 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Oglaai *e račune po tarifa t petitu; it na-lov t debelimi črkami se plačuje
[irmtor. kolikor ot."..g,» t avadnib »rutic. Poslana n-mrtn ce in javnntahvalo, domači oglasi ird.se računajo po pogodbi.
Vhi dopi-i naj ie )<oiiljajo uredniAtvu: ulica CaHprnu *t. 13. Vsako pintno mora hiti frank orano, ker nefrankovana se ne »prej jtuajo. Rokopiui «e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravniitro ulica Caierma 13. Odprte reklamacije so proste poituiue.
Olmrtlo slovenskega političnega draitva s* Primonko.
„r •<«»••«> a«« /1
Izredni občni zbor
poUtiinagA druilv« „Bdlnoi«"
(Konec.)
Gosp. Jajčič prosi poslanca g. t!test Nabergoja pojasnila, taka j ni priatopil kluba »jugoslovanskih poslancev*, — kateremu pri« padata gg. Spinčič in Laginja, ko je bit, ftal, prepozno itstopil it Hobenwartovega kluba; ieli, d« bi ae slovenski poslanci pridružili klubu Mladočehov. Interpeluje odbor pol. drultva »Edinost«, sakaj ni ▼ pouk ljudstva sklicaval shodov po okolici in na Primorskem sploh, kakor je bil akleail lani občni abor. Očita konečno odboru, da je aam kri? na tem, ako m primanjkuje denarja, ker na skrbi dovoljno ta istirjevanje članarine.
Ooip. post, Nabergoj pojasnjuje in-terpelantu, da on in njega tovarigi niso mogli pristopiti klubu, kateri ne obstoji. Gledč pri-druftenja mladočelkemu klubu pa omenja, da ae to ne more igoditi tako jednostavno, ker je treba uvaliti raane okollčine. Popolnoma pa aa strinja i mislijo, da naj se sklicujejo shodi, toda ni njegova dolžnost odgovarjati, ■akaj ae to ni le zgodilo, kakor se tudi ko* nečno očitanje ne tiče njega.
Predsednik odgovarja Jajčiču, da odbor aaradi tega ni ie sklical javnih shodov, ker bil čaa prekratek aa to in je bilo ta* porodoma raznih narodnih slavnoati. Skliče ao pn tak shod v bližnji bodočnosti.
Gosp. Miha Hervatin ieli, da bi •klical g. poal, Nabergoj shod v okolici, kjer naj bi okoličanom poročal obiirneje.
Ooap. Gjivič iajavlja(hrvatski), da občni tbor ne more iareči svoje tahvale in aaupa-nja vsem poslancem, kajti gg. poslanoi sami med aeboj niso složni in ne delujejo jednako, kajti n. pr. g. poal. Nabergoj ni v istem klubu, v katerem sta gg. SpinčiĆ in Laginjn. Prosi zatorej g. poslanca Nabergoja pojas-nila, kako delujejo poslanci v rasnih klubih.
Urednik g. P o d g o r n i k pravi, da, v kolikor je razumel predlog g. Živca, naj ae israai sploln« aahvalo aaradi tega, ker je g. poal. Nabergoj iaatopil is Hohenwartovega kluba. O tem torej oi povoda dalje raspravljati. Kar pa se dostaje predloga g. Jakioa, pokalo nam bodočnost, kaki se bode veiti našim poslancem. Sedaj se govori le o tem, da so iistopili ia Hohenwartovega kluba. Podpira predlog, da ae isreče caupanje v a e m poslancem (izvzemli seveda Hohen-wartovce).
Goap. Gjivič iajavlja, da ni imel ni-kakorinega osebnega namena. Ker mu aado-stuje tolmačenje goap. predgovornika, aato umakne avoj predlog.
Goap. Živio pravi, da moramo biti zadovoljni a delovanjem nafth poslancev, kajti ni ga menda poslanca, ki bi mogel popolnoma ustreči vsem leljarn vseh avo)ih volil-
podlistek: "
Kmetski upor.
Mg*4o9tmakm pvvni itstn^jtUgm vekm.
-	Spitml Avgust Seno*. IVeloiil 1. p. Planinski. -
—	Da mi itdal kmetskega kralju 1 viklikne radostno Gaio, naj ti bo, sadobe naj svobodo in mitoat, kakor hitro mi izročil Gubca.
—	Priseai mi pri Odrelenikovi krvi I
—	Prisegam, vsdigne Alapid tri prste.
—	Evo me, vsemi me, reče vojvod mirno in vrle samokresa od sebe, sakaj Gubec aem
-	jaal
—	Ti P Prebledi banov nameatnik.
—	Da, jas začetnik upora, glavar vojake, jat branitelj avobode.
—	In vel li, kaj te čaka P vpraia ga Alapić.
—	Vem, pravi Gubec, pojdimo, vodi me, kamor te je volja,
—	Odvedite ga na Stobiiki grad, a kmetom prisanesite.
cev. Naii poslanci storijo vse, kar le morejo in postopajo po svojem najboljšem prepriča-nju. Zato predlaga, da se jim isreče zahvala na njih delovanju in zaupanje ter da se aklene reaolucija v tem smislu.
Goap. Jakič ieli, da bi g. poal. Nabergoj s avojimi poslanskimi tovarili delal na to, da zasnujejo a pomočjo Hladočehov ia akupno žnjimi slovanski klub, v kateri naj bi vstopili vsi Slovani, izvzemli Poljake, kajti Poljake ni moči smatrati Slo-vani. Tako bi mogli vai Slovani postopati in delati »viribus unitis* v dosego milih ideja-lov. Tako sloini bi mogli koristiti i natamu narodu ter delati v ohranitev države. Zatorej predlaga, da se zbor isreče za to, da bi — kot prvi korak tega smotra — prestopili vsi mli poslanci v klub Mladočehov. To naj p »tč goap. poal. Nabergoj svojim tovariiem. (Burno odobravanje in ploskanje),
Gosp. post. Nabergoj odgovarja g. Gjiviču, dasi je bil isti umaknil svoj predlog, da pojasni stalisče, Četudi sta gg. poslanca Spinčić in Laginja v drugem klubu, pravi govornik, smo vendar popolnoma složni; razlika nalega delovanja leži le v taktiki. Poslanci se morajo oairati na stalilče svojih volilcev in staliAče volilcev gg. Spinčiča in Laginje je čisto drngo, kakor moje. Spinči-čuvo in Laginje postopanje gotovo odobrujejo vsi njuni volilci; v Istri pa ao druge razmere, kakor pa v Trstu, na Dunaju itd. Moji volilci so Slovenci, potem Italijani in Nemci. Kot veaten človek pa se moram ozirati na vae tri narodnosti, ako nočem prelomiti svoje poslanske obljube, daai sem bil izvoljen na podlagi slovensko-narodnega programa. Moje me-nenje o nalih razmerah v okolici pa je bilo prej isto, kakor je le danes: mi imamo dva nasprotnika, proti katerima se nam je boriti, to je Italijane in pa vlado. Mi pa niamo tako mučni, da bi se boriti sami proti obema nasprotnikoma. (Jakič: Potem položimo orožje!) Ko bi mogli pa izbirati, da-li naj ae bojujemo proti Italijanom, ali proti vladi, odločil bi se vendar rajle aa vlado, kakor pa aa irredento. Tako bodem mislil, dokler me bode vodila idrava pamet.
Kar so dostaje naSih odnoAajev do kluba Mladoćehov, omenjam, da imamo nekako zvezo, kajti med njimi in nami posreduje j 'den nal poverjenik poslaneo o vseh valnih vpralanjih. To razmerje zadostuje ca danes. No, mladoče&ke težnje so pa vendar drugačne, kakor so nnie. Mladočehi stremijo ca svojim državnim pravom in ako to dosežejo, ne bo-demo imeli mi Slovenci uič od tega. — Ponavljam, da sadolčajo sedanji odnolaji za danes. Gledć solidarnosti v bodočnosti pa jas od tvoje strani ne morem poprijeti inicijative, to prepulčam drugim, spretnejiim rokam.
Predsednik daje predlog g. Živca
—	Z Bogom, bratje ! obrne t<» Gnbeo k poslednjim junakom svoje čete, kateri solznih očij kloće krog njega, vstanite, samo pred Bogom se pripogiba koleno. Pali amo. Bog je tako hotel. Jaz propadetn, ali vi živite, povrnite so mej avojce, da ne zgine našo pleme. Ne obupajte, Bog bo dal: dan svete svobode mora napočiti. Blagoslavljam vas in oprostite mi 1 Jedno vas prosim, vam ostavljam Jano, ubogo sirotico, skrbite vi aanjo. Ali boste P
—	Bomo! Bomo! odgovore povožene glave in solznih očij kmetje, poljubljajo svojega voditelja v roke.
—	Z Bogom, bratje 1 Z Bogom, svoboda! Z Bogom, zibelka moja! takliče Gubec, po-sloviv&i se od kmetov, goBpod zapovednik, evo me, vodi me!
a
• *
Nad stobilko dolino se razliva sinja mesečina, sneg se bližči kot biser, po dolini cveto po snegu krvave rožice smrti. Šest ur
na glasovanje, po katerem se zbor rt^ hvaljuje vsem poslancem na ng£l dosedanjem delovanju, jim ^^ reka zaupanje in jih prosi, da dl lujejo v istem pravcu i nadalje.
—	Predlog je bil vsprejet soglasno.
Oosp. Jakič zahteva, da pride i njegov predlog na glasovanje, kajti tndi isti se tiče državnih poslancev.
Oosp. dr. Pretner izjavlja svoje pre-pričanje, da pride kedaj do slovanskega kluba, toda o sedanjih razmerah se pač ne more uresničiti ta misel. Zatorej misli, da bi bilo za danes popolnoma zadostno, ako zbor vzame stvar na znanje. Z ozirom na pozno uro predlaga zajedno, da se danalnje zborovanje pietrga, ter da se skliče oktobra meseca zopet občni zbor, v katerem bode razpravljati o jako važnih gospodarskih vpralanjih.
Gosp. dr. Grego rin opaža, da je predlog g. Jakiča prekonkreten. Vprašanje je, da-li morejo nali poslanci kar direktno vstopiti v mladočelki klub. A mi vendar ne sinemo kar vezati roke nalim poslancem; sicer pa je mogoča tveza za skupno interoae.
Predsednik nato na glasovanje Jakičev predlog. Tudi ta predlog jo obveljal z večino glasov j predlogu drjn. Protnerja pa je pritrdil zbor soglasno.
Predsednik se je konečno spomnil bivsoga tržaškega mestnegr. in deželnega sa-stopnika gosp. drja. S a n c i n a, katerega so zgubili Slovenci, ker je premelčen v Gorico. Omenja kak6 neuatraino in neumorno jo deloval g. dr. Sanoin, kateremu naj ohranijo Slovenci hvaležen spomin. V ta namen predlaga, da naj tbor takliče g. drju. Sancinu krepak »živio* v dokaz svojo hvaležnosti. Temu pozivu se je tbor odzval navdulnno.
—	Nadalje se spominja predsednik „Trža-ikega Sokola", katerega novo telovadnioo je politično dru&tvo „Edinost* tak6 rekoč blagoslovilo, ker je prvo društvo, ki je zborovalo v novi telovadnici. V zahvalo „Sokolu* odzove se tbor a gromovitim »živio Sokol !•
—	S tem je predsednik taključil iborovanje.
Politiške vesti.
N« razstavo v Lvov pojdeta prihodnji teden tudi Njuni ces. Visokosti nadvojvoda Pran Ferdinand d'Este in crsaričina udova Štefanija. — Dne 17. t. m. pa je dospel tja Njega ces. Visokost nadvojvoda Karo! L u d o v i k s soprogo. Poslednja sta že topet ostavila Lvov,
Delegacije. V odseku ta vnanje stvari ogerske delegacije je izjavil poročevalec dr. Frank: Ker bo vnanja politika grofa Kalno-kyja ni apremenila ni v svoji podlagi ni v svoji smeri in ker ni kaj tacega pričakovati tudi v bodočnosti, ker je grof Kalnokjr nadalje
se je borila v ti dolini svoboda s silo, Ae«t ur se je blesketal tu prvi žarek zavesti hrvatskega naroda in potem otemnel. Hrvatje so uničili hrvatsko svobodo. Kot z jednim mahom kose odrezane^ leže dolge vrste bledih mrtvih junakov ; isti so jim obrazi, iste črte, ista zibelka, različna oprava, ali i*to prokletstvo. V sinji bie»k noči se mela rdeči požar gorečih vasij, iz katerih nosijo Uskoki hvoj plen, v noč ae razlega zdihova-njo obupnih žena, a drevje kraj pota noai sredi zime čuden ead, na vsaki veji visi od mraza stisnen in od Uukoka obetan kmu. Na gradu Stobiei jo veselo. Gospod Alapič gosti častnike. Začrnelega lica sedi grbec sredi pijano druščine in polni kupice in poje pesni in upije in kriči, slaveč propast kmetske svobode. Gospod Alapič Časti svoje častnike z rujnim vinom, sladko pečenko, belim kruhom iu kmetskimi deklicami, katere so Uskoki šiloma privlekli na grad. Vino teče, oko plamti, pesen ae glasi, a poteptana nedolž-
izjavil odločno, da bode skrbel za koristi državo in poleg tpg* tudi za koristi Ogerske, predlagam, da se odobri vnanja politik* ministra za vnanje stvari, ter da se izreče priznanje in zaupanje voditelju te politike. — Ta predlog se je vsprejel po daljli razpravi, ko so mu pritrdili skoro vsi govorniki in je Koloman Tisza le posebno izjavil, da odobrava ta predlog tudi za to, ker je minister izjavil, da se posluži tudi energičnih sredstev, ako bode treba; pri čemor pa si je pridržal pravico, da izbere po svoji previdnosti pravi trenotek ta te. — Ni treba praviti posebno, na čegavo adreso je stari Koloman izgovoril svojo grožnjo o »energičnih sredstvih*. Madjari so in ostanejo stari grelniki: kjer ne izhajajo s postavnimi sredstvi, tam nuj se uporabi »eneržija*, kar po-menja v madjarskem slovarju — nasilje. Ker jo narod romunski jel krepko reagirati proti krutemu nasilju in je pred vao Evropo razkril vnebovpijoče krivice, koje provzroča v državi Ogorski manjlina večini, hočejo sedaj madjaraki arditeži, d* m>nistt)r za vnanje stvari se avojo avtoriteto pokrije — krivico. Kaj se brigajo Madjari ta to, da lahko nastanejo usodno posledice, ako bi minister ta vnanje stvari res hotel ustreči njih želji ter provzročiti spor s sosednjo romunsko državo ! In le to bi želeli Arpudovi sinovi, Saj mora biti jasno vsakomu priprostomu politiku, koliko važna uloga je usojena Rumunski ob eventuvalni vojski na Balkanu. Tacih ozirov seveda ne poznajo Madjari, to pa zato ne, ker jih bare malo briga blagor ukupne monarhije in ne mislijo na drugo nego na svoj Magyar orsz&g. Skrajni čss bi bil torej, da se enkrat zruli pogubni madjarski vpliv na uado vnanjo politiko ter da uaii odločilni krogi pouče grdo nasilneže, da »eaeriija" je le tedaj na svojem mostu, ko tako zahteva državni inturea, no pa tedaj, ko bi madjarska gospdda hoteli zadovoljevati svojemu — napuhu.
Državni zbor se anide baje dne 16. oktobra t. I.
Car ruski je odlel v grad Spala, Ker
pa je letos nenavadno hitro nastopilo ostro vremo, ostane baje tu samo kakih osem dni ter odpotuje potem se svojo obiteljo v Livad i jo.
Pomembna obletnica. Dne 2o. t. m.
je minolo '24 let, odkar je vojska italijanska, vojska kralja Viktorja Emanuela, zasela Rim in je tako zruiila posvetno vladarstvo papeževo. Italijanski vojski je bil tedaj poveljnik general Raffaele Codorna, kateri livi Ae sedaj v 80. letu avoje dobe. Prihodnje leto bodo slavili torej 251etnico zasodanja meata Rimskega po italijanski vojski in so bajo že sedaj začeli dr lati velike priprave za to slav-nost. Pri tem pa je opravičeno vpraianje,
nost naroda upije obupno do Bjga is žarkih oken stobiAkega gradu. Na pokopaliiči apč mrtvi junaki, ali jedna duia živi. Na pragu cerkvice sedi bleda Jana, v naročji ji počiva mrtvo truplo neusojeuega zaročnika. In deklica ga poljublja, ga objema, mu gladi lase in tapeta solznih očij v uho : Moj! Moj ! Moj!
Jedno okno na stolpu stobilkega gradu je temno. Trdnega železnega omrežja se prijemlje dvoje močnih rok, okovanih v verige a izza omrežja gleda bledo lico na to pusto mrtvačko polje. Gubec. Čuje gosposke pesni in smeb, kmetski stok in jok. Solza se zasveti v njegovem očesu in povzdignivli oči k zvezdam, Aepne v noč:
— Oj srečne zlato zvezde vo! Tisoč let, gledate na svet, tisoč let Ao bo svetil val tnili pogled nad svetom. Oj srečno ste zvezde, zakaj moje poteptano srce mi pravi, da boste tudi gledale svoboden, sročen moj hrvatski narod.
(Dalje prih.)
aH iaa tudi prebivalstvo nekdanje papeieve driave te senco kakega vzroka, d« bi se moglo veselim »rce« spominjati onega cgo-dovinskega dne. Mi menimo, da ne! Italija je pać postala jednotna, ali blagostanje ljudstva peša tako, da stoji dane« na pragu socijalne in morda tudi državne revolucije. Ali ni ironija usodo, ali boljo reneno božji prst, da je ratno glasoviti liberalec in najzagrizenejši zaniko-valeč verskega čustvovanja, onorevole Criapi, sedaj ob 24letnici zruSenja cerkvene države, jel klicati Boga in Cerkov na pomofi, da reii italijansko državo — pogube! Ugrabili no pač milijone cerkvenega premoženja, ali teknili niso ti milijoni, ker jim je nedostajalo božjega blagoslova. Poleg vseh teh milijonov morali so italijanski državniki neprestano navijati davčni vijak, naprtivii ubogemu Ijud-atvu tako grozna bremenu, da jeći sedaj Italija pod težo gospodarske, političke in seči-jalne krize. No ne : ubogi italijanski narod ima presneto malo vzroka, da bi slavil obletnico sjedinjenja Italijo !
Iz Bolgarske. Volilno gibanje je jako živahno. Vlada je baje odredila, d« se nje organi ne smejo vtikati v volitve. Razširjeno je mcnenje, da vlada izpusti iz lapora Ka-ravelova — to nesrečno šrtev krutega Utam-bulova —, kakor hitro konćajo volitve.
Dne 18. t. m. so slavili obletnico združenja obeh bolgarskih pokrajin. Prejinja leta je imela ta slavnost — seveda po prisade-vanju vlade — nekako protiruski značaj, kar pa letos ni bilo. Tudi to je znamenje preobrata, ki se je iivrAil na Bolgarskem.
Vojna med Kitajem in Japonsko.
Iz Shangaja javljajo v London dne 20. t. m.: V pomorski bitki ob iztoku reke Yalu bilo je 12 kitajskih vojnih ladij in 4 torpe-dovke, japonskih vujuih ladij biiu j« 17, med temi razne ladije II. vrste. — Kitajci priznavajo, da so o tej bitki zgubili 4 ladije, in trdijo, da so ugonobili tri japonske. Kitajci 80 zgubili 1500 mož. —. Druga poročila iz Shangaia javljajo, da jo priplulo po bitki 6 kitajskih močno poškodovanih vojnih ladij v 1'ort-Arthur. Ladije ho bile polne ranjenih. S kitajskima križarkama „Ciiihyntn* in „Kingynen* da se je potopilo 600 mož, it bržkone so Japonci ugonobili tudi več kitajskih transportnih ladij. Gotovo je le, da jedna kitajska transportna indija ni mogla izkrcati svojega moštvu. Japonci so zgubili okolo 1000 m&ž.
Različne vosti.
Posvetovanje v Čitalnici. Čestite rodoljube opozarjamo fte jedenkrat, da bode nocoj zelo važno posvetovanje v tržaški čitalnici.
Župniikl izpit so napravili ti-le čč. go» apudjo: Budin tj., kupeliin pri Jezuvitih v Trstu ; Elluner Anton, administrator v Žminju; Počivalnik Vatroslav, kapelan v Brezovici; Sušelj Milko, liapelun na Vutovljah ; Skrbeč Matej, župeupravitolj na Dvoru; Škrlj I., Upelau v Štorjah ; Vranjac Ivan, kapelan v Oprtlju.
»Slovansko pevsko druitvo" priredi v
nedeljo dne 23. t. m. izlet v Rojun v gostilno g. Josipa Katulana. Uro odhoda prijavimo v večernem izdanju.
Glavni nadzorniki vojske Nedavno amo »poročili, da je F. Z. M. baron Schon-feld imenovan pomočnikom glavnemu nad« zorniku vojske, nadvojvodi Albrechtu. Sedaj pa poroča noki budimpeštanski list, da imenovani nadvojvoda odstopi v nedaljni bo« doćnosti od glavnega nadzorstva.
Tlakovanje v novem prletaniftču. V »ju-
tran'o ui izdanju od uiinolo sobote smo na-glauali, da je vendar vsaj nekaj koristil pro« test tukajšnjih podjetnikov in posestnikov kamenolov proti nakani, naročiti lavo iz Italije za tlak v tukajšnjih javnih skladiščih. Ker pa vemo iz skušnje, da si naši nasprotniki kaj radi prisvajajo vso zaslugo na vsakem koraku, ki se je storil v prid našemu ljudstvu, da tako najdrznejšimi lažmi slepe in varajo okoličano, dolžnost nam je uaglašati, <l;i imit lin doseženem vspehu največ zasluge naš poslanec g. Ivan vitez Nabergoj. Ne lo pri tukajšnjih kompetentnih oblastih je storil g. Nabergoj vso potrebno, da se prepreči etnenjena, za nado podjetniku Škodljiva in tudi nečastna nakana, ampak potrudil se jo nemudoma in na svojo lastne stroške na Dunaj, da pri ministru za trgovino pojasni novšečnu to zadevo, Ker pa ekscelenco grofa Wurmbranda ni bilo nn Dunaju, podal se je
g. Nabergoj k istemu na letovišče. Ia tako rečemo lahko, da ae je zahvaliti le trudu. 1 j u b i v o s t i gospoda Nabergoja in njega Živi skrbi sa blagor našega ljudstva, da je vlada vsaj deloma odstopila od svoje nakane. To naj si zapomnijo naši okoličani in naj zavrnejo odločno vsakogar, ki bi «e hoteli dičiti z — Nabeigojevim perjem!
Mestni svit triaSki imel je minoli četrtek avećer »vojo XIX. letošnjo javno Bejo. Od naših poslancev j« interpeloval svetovalec D o 11 e n z župana gledć mrličev v takozvani „Grotto dei morti". (.Vilenica mrtvih", to je vilenica, ali bolje rečeno nek grozen rov, poln prepadov, ki ae vleče v hrib tMonte Spaccato" nad Sv. Ivanom proti stari Sv. Ivanski cerkvi. Dotični nesrečniki so preiska-vali leta 1866. ta rov. Dva sta ponesrečila, dva sta se zadušila vsled strupenih plinov, ker so bili preiskovalci pred par dnevi razstrelili skalovje, da si ugladijo pot. Nedavno pa so bili razni članovi kluba „Touristi Triestiui" dvakrat prodrli v ta rov in našli mrliče. Dobili ao tudi corkveno dovoljenje, da jih pokopljejo. Mestni magistrat pa si menda misli : kjer so ležali žo skoraj 30 let, tam naj ležć če nadalje. Ur.) O proračunski razpravi pa je svetovalec Nabergoj jako rezko kritikoval postopanje mestne uprave nasproti okolici. Omenil je, d 0 s i bode znala okolicasama pomagati, ako mostna občina ne mara skrbeti a a n j o. Da je bil na galeriji navadni hrup, to jo umevno samo po sebi. — Obširnejše poročilo o tej seji morali smo odložiti na današnjo večerno izdanje, ker nam v predloženem izdanju no dostaje prostora.
Razširjenje delokroga polti v Pazinu.
Pošta v Pazinu je pooblaščena, da sme oddajati brzojavne nakaznice v inozemstvo in sprejemati take nakainice.
Povodom slavnosti „Del. podpornega
druitva" so darovali nastopni gospodje in sicer; M. Mandid 80 nvi., Jajčič (en rubelj) 1 gld. 30 nvč., Milavec 60 nvć., Truden 80 nvč., Vertovec 50 nvč., dr. Gregorin 80 nvč., Vrabec 30 nvč., Prelog 40 nvč., dr. Mandid 80 nvč., Bartelj 40 nvč.f Metlika 50 nvč., Mankoč 2 gold., Gustav 30 nvč., Jaklifi 30 Vatovec J. M. 80 nvč., Kvas 30 nvč., Len-ček 80 nvč., Živic M. V, 1 gld., župnik S. C. A. 1 gld., poslanec Dolenc 1 gld., nepoznani 40 gld.
Vabilo k ustanovnemu shodu žensko podružnice sv. Cirila in Metoda za Škofjo vas in okolico dne 23. septembra 1894. ob 4. uri popoludne v gostilni g. V. Koželj-a v Škofji vasi. Vb p ore d; A. — 1. Nagovor in pozdrav. 2. Razlaga in čitanje pravil. 3. Volitev vodatva. 4. Vpisovanje članov, 5. Razni govori in nasveti. B. Prosta zabava, petje dijaške četvorice in godba domačih godcev. — Rodoljubi vdeležite se v obilnem številu t — Vstop vsakemu prost. Za nno-gobrojno udeležbo prosi začasni odbor.
Uboge perice 1 Predvčerajšnjem popoludne sta se potrudila magistratni kanoelist Jeran in poveljnik mestnih stražarjev De-marchi v Rocol, da si ogledutu, kje perejo tamošnje perice perilo. Zasačila sta večje Število teb ubegih ženft, ki so prale v potoku Tesa. Magistrat je bil pa prepovedal prati tam, ker je voda baje umazana io smrdljiva. Omenjena magistralna uradnika sta zatorej takoj prepovedala daljo prati, in zajedno sta zabeležila imena perie, da jih prijavita magistratu zaradi prestopka njegovih naredeb.
Morske ribe — hrana za vojake. Iz
Proge pišejo: Pri nekaieiili četah tukajšnje posadke poskusili so te dni uvesti morske ribe kot hrano za vojake. Poskus se je sponesel prav dobro, kajti vojaki so jedli ribe prav hlastno.
Nezgoda. 67letna branjevka Urša Go-miželj, stanujoča pri Sv. M. M. Gornji hšt. 254, padla je včeraj raz neko podatvavo in si zlomila levo nogo. Odpeljuti so jo v bolnišnico.
Umor V Materiji. Čujemo, da je predvčerajšnjem v Materiji ubil nek postarcn kmet svojega zeta Segulina, ker se je spri i njim. Dotični kmet da je bil pred leti že oddal svoje imetje svojemu zetu, a »izgovoril" si jo le dosmrtno obskrbo. Zet pa je menda jako «labo ravnal s svojim tastom. Starec, menda lačen, je šel na nekdaj svojo njivo kopat krompir, da si ga skuha za južino, pri tem delu pa ga je osorno na-
padel zet. Starec je v sveti jezi zamahnil a krampom po brezsrčnem, nehvaležnem zetu in ga zadel tak6 nesrečno, da se jo zet zgrudil na mah mrtev. — Poliližjogt poročila o tem krvavetn dogodku nismo še dobili ; podrobnosti objavimo zatorej takoj, ko j;h doznamo,
Raztreienost. Služk inja p'ane v sobo : Gt spod priifesor, gospod profsor, tat jo ulomil v hišo! — Profesor (z.iglobljen v svoje delo): Naj pride drugi pot, sedaj nimam časa!
Sodnijsko. Predvčerajšnjem je stala pred tukajšnjim deželnim sodiščem 27letna Ada Rombauor, ločena soproga nekega pomorskega kapetana, zatožona goljufije. Obtožba pravi, da je zatoženka, prišedša dne 12. novembra 1892. v družbi svoje svakinje IJe Pola v Tr»t, oškodovala hotel Perco sa 74 gld. 99 uvč., osleparila natakarja za 16 in sobarioo za 35 gld. Iz Trsta sti odpotovale v Roč pri Buzetu, kjer sti oškodovalo gostilničarja Čaka za 35 ^Id. in pobegnile. Tičici sti oaleparile na svojem zabavnem popotovanju razne gostilničarje v Milanu, Pulji, Ma-tuljah, Gradcu, Dunaju in Trstu. Ido Polo so zaprli že februvarja meseca 1892. I.; dobila je mesce dnij ječe. .Elegantno* Rombauerico prijeli so pred 14 dnevi v Pulju. Zatoženka jo tajila, da je nameravala koga oslepariti, ker je pričakovala denarja. Ker je bila večina oškodovanih v tem res dobila po neki tretji osebi škodo povrnjeno, spoznalo je sodišče zatožonko krivo le goljufije na škodo b6tela Perco in jo obsodilo na 2 mesečno ječo.
Policijsko. Po noči na 21. t. m. našel je nadzornik policijskih stražarjev goap. Hussak ▼ ulici Fabio Severo bolno žensko, ležečo v p »bu. Nadzornik je pozval pomoč, ter odpravil Žensko na bolniško postajo. Tam je povedala, da je 21letna hišina Marija Strauss iz Koroškega in da ji je .prišlo nenadoma zlo, ko se je vračala domov, — Predvčerajšnjem npoludne je nesel 9letni Josip Catta-ruizi, stanujoč v ulici Molin a Veuto hšt. 60 svojemu očetu, težaku, kosilo v mesto. V ulici Torrente ustavi dečka neznan človek in mu veli, naj teče domov ter naj pove materi, da je oče padel po naključju v morje in za to naj urno prinese suho obleko, da moro oče domov. Košarioo s kosilom da naj le izroči njemu, on ga že počaka na istem mostu. Deček stori, kakor mu je ukazal neznanec. Mati »i ni niti od daleka mislila na prevaro in je izročila dečku popolno praznično oblačilo očetovo, da jo urno ponese očetu. Neznanec je res pričakoval dečka, mu vzel omot s obleko in mu rekel, da ga hoče spremeniti k očetu. Med potjo pravi dečkui „Počakaj tukaj jedno minuto; jaz se takoj vrnem z očetom". Deček je čakal in čakal a neznanca le ni bilo. V svojem strahu teče s košarioo v skladišče, kjer je oče v službi in res ga najde, sicer popolnoma suhega, a grozno lačnega. Ni treba omeniti, da dotični drzni slepar dečka niti poznal ni.
Koledar. Danes (22.): f Kvatre; Mavri-cij, muč. — Jutri (23.): 19. pobinkoštna nedelja. Tekla, duv. muč. — V ponedeljek (24.): Marija D., reš. ujjetn.; G«rhard. — Polna luna. — Nolnco izido ob 5. uri 50 min., zatoui ob 5. uri 55 min, — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 17 stop., ob 2 pop. 26'5 siop.
Najnovejše vesti.
Zader 21. Veliko seuzacijo je provsročilo premoženje gimnazijalnih profesorjev Bru-uettija v Koper in Tilme v Pulj. Tukaj sodijo, da sta premeščena zaradi tega, ker sta v šolskem *v&iu branila interese Italijanov. (P)
Krakovo 21. h Peterburga poročajo: Predsednik velikega sinoda, Pobodonoecev, odstopi od h vojo časti, ker je prišel v nemilost pri uarju. PobčdonoBcev se je bAje vsodil kritikovsti oarja, a poslednji je bil jako razjarjen, ko je to doznat. (?)
Budimpešta 21. Odsek ogerske delegacije je razpravljal danes o proračunu za vojsko. Predsednik je izrekel soisljo na smrti vojnega miuistra Bauerja. Poročevalec je priporočil, da se voprejmejo vse točke.
Budimpešta 21. ,Magyar Allam* javlja, da jo i/.viidel in kompetentnega vira, da je ministarstvo prosvete in nauka ustavilo podporo iz svojega zaklada vsem romunskim katoliškim duhovnikom, katori pripadajo „delujoči* stranki v Transilvaniji.
Balas8a-Gyarmath 21. Danes je bil zadnji dan vojaških vaj. Cesar je objezdil z vsem »preiuHtvom ob 7. uri -zjutraj kraj, kjer so se vršile vaje.
London 21. Iz Tien-Tsina poročajo: Kitajsko brodovjo je opazilo minoli ponedeljek japonsko brodovje, sestavljeno iz 9 oklopnic, 3 ladij topničark in 5 torpadovk. Streljanje
je pričelo takoj na obeh straneh ia je trajalo poldrugo uro. Jedna japonska križarka
je močno p.>škod >vana, v tem ko 90 Japonci potopili jedno kitajsko ladijo. Kljubu temu vspt hu Japonci ni* > mogla zaseči transportne Udije, katero so ščitile kitajsko Vojne ladije, — Japonsko brodovjo je odpluln na Jug.
Trgovinske brsojavka.
Eudimpetta. Pšenica za jesen 6 85-« 37, »
spomlad «82 6 8S Knriua za sept.-okt. « 23 do 6 Ovc« jesen 5 69-5 71. Ri za jesen 6 22-5-S3.
PA«nien nova od 78 kil. f. « 30—685, od 79 kil. f. «35 -6-40, od 80 kil. f. « 40—6-45 od 81 kit. f. 6 50-6 55, od »2 kil. for _•—_._ ■lerraon 6 20 8 40 j proso 5-70—5.90 Pšenica. Povpraševanje omejeno, ponudbo slabe. Prodalo se j« 15.000 met. st. 9</ n v«, drsije. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor za september f. 13*95 december f. 13 75, mirno, vedno padajoče.
Bavre. Knv« Santo« good arernge «a september 100 —, ta januvar 86 50 bolje.
Hamtmrg. Santosgood average za september 78 25 decemhei 70 24, marc 67'—.
O unajaka bovw 31. septembra
1A94. dariva včeraj
Državni dolg v papirju .... 9»'05 9» 05 . t v srebru .... 99 — 98 95 Avstrijska renta v zlatu . . . 124.65 124-60 , „v kronah . . . »7»5 97-86
Kreditno akcije....... 371-75 372 25
London 10 Lst....... 123 80 123-75
Napoleoni.............9-87 986
100 mark.........60-82'/, 60-77'/.
Ur........ 4505 * 4515 ^
Naznanilo.
Dne 29. septembra t. I. vriila se bode pri o. kr. okrajnem aodiiču v Oirknioi od 10—13 ure dopoludne
prostovoljna javna dražba
v Anton JerAanovo sapuičino spadajočih gozdnih parcol it. 2114/99, 2215/3, 8114/101, 22i5/l, 2114/100 ia 2215/2 kat. občine Be-zuljak.
Te gozdne parcele, oblegajoče 82 oralov 912Q°, obstojč is jelovine, katera se dk ve-čiuoma porabiti ia trgovino ter imajo tudi lep naraAčaj. Dobla čez 44" olir. 12" so po zvedencih zaznamovana in v skupinah precenjena.
Po dražbenih pogojih, kateri leić na ogled pri c. kr. okrajnem sodiiču v Oirknioi in pri podpisanem, prodajo so te paroele tudi posauiozno, ter itua vsak ponudnik položiti 20% vnričino.
J>#*. Dragotin Tre o,
odvetnik v Postojni.
Trgovsk pomoćnik
dober prodajalec, veSC tudi nemškega jezika, se sprejme takoj v veCji trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Kje, pove upravniStvo.
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne ,Fabrisu, priporoča aa Slovenoem v mestu in na deieli. Točijo se isborna vin* istotako j« kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino debelo, tako mošinnom, kakor na 'tožilo. Cl.
Mlekarna Frana Griine
na Notranjskom (Via Campanille v hiii Jakoba Drunner.i>» &t. 5 (1'iazzu Pontorasso), Po dvakrat na dim friinn opresno mleko po 14 kr. liter na-dosroduo iz Št. Petra, svela (fri&na) smetana. Na zahtovanje, pošilja se tudi na dom.
Martin KHfp Pia'iZa s- Giuranni &t-
mal lili l\l ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, ieloznim in lončenim kuhinjskim orodjem, plotenino itd.	Cl.
Kavarni ^SiVrio
v ulioi Ca»erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolugo so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra pogtreiba. — Za obilon obisk se priporoma Anton & o r 11, 01	knvarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
»Pri dvanajstih murvah", priporoma sh slavnemu slovenskemu občinstvu za obitun obisk* - Točila so bodo aa^nao cto-mAČa Uvrstna vina. 104 23
m
vjiisanik iatlruj;* t omejenim puroitvom v Hojami pri Trstu priporoma slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
praiU&jal^e© josthrln
(v ulici Bo Ive d c ro št. 3) pristopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi su deloiui lotnogu čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senAnatim vrtom in dvumi dvoranami, kjor se tičijo izborna domača vina, teran, pivo v
steklenloah itd. Totna postrežba z gor-khni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojann (poprej Pertotova)
kjer so prodaja govejo in toločje mošo, po najnižjih tržnih cenah Priporočil so slavnemu ob' činstvu in udom,
iT Novi dlani
so ho vedno sprojcinajo oh uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvočer in ob nedeljah od »—10 ure predp.	104-5
Lastnik politično društvo .Edinost" — Izdavatelj iu Hgovoiai urednik : Julij Mikottt. — Tisk« Tiskarna Dolenc v Trsta.